229. številka. Ljubljana, v petek 7. oktobra. XXV. leto, 1892. SLOMŠKIMAHI Iihaja vsak dan mveeer, isimlii nedelje in pracnike, ter velja po polti prejemati aa avatro-oger ske dežele sa vae leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 *ld., ca Jeden sjsaac 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom ta vse leto 18 gld., aa četrt leta 8 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta. — Za taje detele toliko ve£, kolikor poštnina inaBa. Za oananila placnje ae od cetirietopne petit-vrate po 6 kr., ce «e otnanilo jedeokrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vTsfiajo. — Orednifttvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravniatvn naj blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oananila, t.j. vse administrativne stvari. TfSt Ravnopravnost pri posti. Slovenci smo skromen in ponižen narod io skrbno bo izogibamo vsaki zahtevi, katera bi ae zamogla interpretovati vsled svoje odločnoBti kot provokacija nadih gospodujočih sosedov. Ta lepa krepost diči v obilni meri zlasti tudi večino naših državnih in deželnih poslancev. Prvi se, hoteč neskaljen ohraniti glas te Blovenske kreposti, še na cesti umikajo drznim Mladočehom in ostalim odločnim opozicijonalcero, drugi pa, boječ se razburti nežne živce vladajoče veČine, raje molče o pritožbah svojih volilcev. No, pohvala jim zato ne izostane in vladni organi potem z velikim zadoščenjem kou-statujejo, kako „mirno in dostojno" se je vršilo zasedanje tega ali onega deželnega zbora n. pr. Goriškega ali pa GraŠkega in kako so tudi po ostalih deželnih zborih slovenskih dežela le posamezni kri-Ćači zgago delali. Takim kričačem skozi okno govorečim in hujskajučim „daa biedere slovenische Volk", se pa potem že pri priliki sapo zapre, bodisi si z višnjevo polo ali pa — na katoliškem shodu. Na izven parlamentov stoječe nahujskane kričeče, „minorum gen ti um" ae pa itak nihče ne ozira. — V tem pogledu tedaj štajerski deželni poslanec Stsrkel ni tako po krivici trdil, da vlada nas Slovence vse preveč ,boža". Taki bo naši odnošaji in zategadelj se ne smemo prav nič čuditi, ako se državna oblastva po večini krvavo malo brigajo za naše narodne težnie in za naše naivne vzklice na tisti nesrečni člen XIX., trdeč, da vse te rekriminacije izhajajo po večini le od nepoklicanih sitnežev. Med ta ob* lastva apada v prvi vrsti tudi naša slavna poštna uprava, ki ima pa še to posebno zaslugo, da ve v neki srečni humoristični obliki odkloniti vsak atentat na izključno nemški oz. italijanski značaj svojih uradov. Pač, v nekoliko je tudi že pošta ustregla slovenski sitnosti, uradni napisi poštnih „uredov" so večinoma dvojezični, recepisi istotako in še celo to se slovenskemu kmetu io meščanu pove v njegovem jeziku, da tu lahko naloži svoj denar v poštno hranilnico. A srboriti Slovenci, seveda le nekateri, tudi s tem niso zadovoljni i u sedaj, ko se jim je LISTEK. Dve seji. Izvirna peklenska humoreska. Spisal Samo. (Konec.) »Mogočen gospod si. imeniten gospod, učen in pri vsem toli ponižen, da ne kmalu kaj takega. Kdo bi tega takoj ne videl ? Toda pusti me, slabo mi prihaja. Tvoja sapa ima tako dušljiv duh !" »Oko! Tako ee pa nisva zmenila! Poskusi se še malo z mojo logiko!" Pri tem je potegnil izpod dolgega plašča velikansk sveder Oči bo se mu iskrile, vsi živci so mu igrali. Zloben ameh se je pojavil okolo usten, iz katerih so prihajale pene. Strašno sem se ga zbal! Kuj namera I Rad bi bil poskočil kvišku in odprl okno, rad bi skočil iz vlaka ali vsaj potegnil za vrv v znamenje svoje sile. Ali, ni se mi dalo geniti; kakor da bo mi udje svinčeni 1 — V tem trenutku popade me pošast, trešči me ob tla, poklekne na me in mi nastavi oni grozni sveder na trebuh. .Hotel si vedeti, torej vedi! Najprvo naj ti povem nekoliko o metafiziki spolne ljubezni. Čaj! Sladak tema tot Kaj? Privlačno silo ima? Prav za pokazal prst, hočejo kar celo roko. Trdo namreč ti nekaterniki, da bi sodili za slovenske pošte tudi dvojezični pečati in da je sramotno preziranje naše uarodnosti, ako večina poštnih uradov oziroma „uredov" po Slovenskem označuje na pismih svoje bivališče le v nemškem oziroma italijanskem jeziku, domačih krajevnih imen pa ne pozna. Tako imamo še danes, v blaženi dobi „ božanja" slovenskega naroda, na Kranjskem pošte ,A.delBbergtf, „BiBchuliack1, „L'ttai" in legijon drugih izključno nemški označenih, o sosednih slovenskih pokrajinah pa še govorimo ne. Zoper ta nedoatatck pritožile so se nekatere srborite avtonomne korporacije, trdeč, da 10 poštni pečati,prezirajoči jezik ogromne večine prebivalstva, na kvar tudi točnosti in sigurnosti poštnega prometa, kakor dokazujejo nebrojni slučaji. Visoko e kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu teh pritožeb ni, kakor bi utegnil kdo misliti, kratko in malo vrglo v koš, ampak resilo jih je navidezno celo ugodno in v tem leži humor cele stvari. Stereotipni odgovor visokega ravnateljstva je ta, „da se imajo temeljem naredbe visokega c. kr. trgovskega ministerstva z dne 6. majaika 1882., št. 10757. upeljati dvojezični poštni pisemski pečati Btoprav tedaj, ko bo sedanji pečat Že tako obrabljen, da ga bo treba obnoviti?" In potem piše visoko ravnateljstvo nadalje: „lter pa je po glasu sporočila poštnega urada v X. tamošnji pečat še porabijiv, zategadelj za sedaj zahtevi dvojezičnega pečata ni moči ustreči, pač pa bo poštno ravnateljstvo Bkrbelo, da se ustreže tej zahtevi, kakor hitro bo treba obnoviti tamošnji pečat, kakor se je to storilo v analognih slučajih pri več poštnih uradih kranjskih." Pritožite!j sedaj utolažen čaka, da bo poštni pečat dovolj »obrabljen1, to traja seveda precej časa in ko je stari pečat vender doslužil, tedaj je obljuba [pozabljena in uvede se zopet nov izključno nemšk pečat. Tako se je zgodilo v zadnjem času v Postojim in tako se dogaja tudi drugod. Seveda se dotični občinski zastop sme pritožiti tudi zoper nov pečat in dobil bode isti tolažilni odgovor. Ta igra bo potem labko ponovi al calendas graecas; na papirji se je varovala ravnopravnost, ako se pa prak- 1 judi, baha, katerim so mnogo bolj nedolžne stvari strogo prepovedane, da bi jih čitali." In lliuki-Kanki je vrtal, vrtal luknjo za luknjo. Vmes pa je renčal: „Dragi moj ! Moje razprave zanimajo vsakogar. Vidiš, to le tukaj je izvestnoat Človeškega spoznanja, tako, aha! Zdaj pa ti moram hitro navrtati štiri Kantove kategorije ; glej, tu imaš „kolikost", tu „kakovost", tu „razinerje* in tu „način". Vender, vsejedno še bore malo veš. Pristaviti moram vsekako jedro vse filozofije, zraven pa t hočem ,ad perpetuam rei memoriam* natanko pretipati obisti. —u Meni je pohajala sapa, ječal sem, stokal ; vse težave so me obhajale, grozne, neznane muke sem trpel. Vse Bvoje moči sem zbral, otresel se Bvojega mučitelja in ga vrgel s svedrom vred iz kupeja. .. Kar se — vzbudim! Lokomotiva Še Žvižga. Sanjal sem torej. Po tem sedaj v povestih in drugod nič več nenavadnem potu sem spoznal največji človeški strah. Kakšen je sele v resnici! Bil sem vea moker od potu, ki je lil curkoma ud mene. Sklonil sem bo Bkoz okno, da bi dihal svež posavski zrak in pri tej priliki odvalil se mi je velikansk kamen od srca, težka skala, trkljajoča se v mogočnih skokih v bistro Savo. Od tedaj se nisem več sam vozil. Na poset tično ni izvela, kriva je temu seveda le slučajna in odpustljiva .pozabljivost". Da je napominani stereotipni odgovor sploh le slab dovtip, lo dokazuje Že to, da je citirana miniBterska odredba Btara že celih des°t let in vendar še niso izumrli mno-gotrpinčeni izključno nemški pečati kranjskih pošt. Izredno trpežoo mora b.ti to blago. Najbrže so tudi zato tako dragi, da ae visoki erar ne upa hkrati nakupiti par sto dvojezičnih pečatov. Morda pa bi se našlo par slovenskih mecenov, ki bi prevzeli te ogromne stroške ? In aedaj proč b šalo in resno vprašamo, je-li dostojno tako postopanje za višjo oblast, kakoršoa je c. kr. poštoo ravnateljstvo? S« mari ne bije s tem v obraz celemu narodu slovenskemu in bode-li tudi to prenašala slovenska skromnost ? Gospod de« želni predsednik kranjski odgovoril je v zadnjem zasedanji deželnega zbora na neko interpelacijo g. poslanca Hribarja, da deželna vlada nims nika-koršoe ingerencije na delovanje poštnega in brzojavnega ravnateljstva Tržaškega. Vprašati in odločno vprašati bo tedaj treba g. trgovskega ministra, v Čigar področje spada poštna uprava, kako on sodi označeno postopanje podrejenega mu urada in je-li še vedno teh misli, da bi hkratna naprava dvojezičnih pečatov za slovenske pošte utegnila motiti ravnotežje državnih financ. To vprašanje tedaj kar najtopleje priporočamo naši državnozborski delegaciji in pri tej priliki naj bi dotični interpelant morda vprašal g. trgovskega ministra tudi še, zakaj se v zadnjem času na Ljubljansko c. kr. pošto pošiljajo uradniki, slovenščine popolnoma nezmožni. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 7. oktobra. Oficijelna izjava. Še predno »e je začela senzačna kazenoka obravnava zoper nekatere bukovinske uradnike in tihotapce in ves čas potem čitati je bilo v nemških listih zdaj posredno, zdaj neposredno sumničenje, da je te nečuvene razmere kolikor toliko zakrivil prejšnji tioančni minister Dunajewaki, ker navzlic pri dr. Rinki-Kankiju nisem več mislil. Pri samem spominu mi je vroče prihajalo . . . Gospoda moja! Slavni zbor! Kar sem prestal, je strašno, nečuveuo. Ne grem nazaj več me| filozof j in doktorje, nikakor ne, rajši plešem na osti šivanke devetdeset let čardaš." Z globokim vzdihljajem, truden dolgega govora, sede Žveploust. Ves pekel je zrl sočutno nanj. Satanan pa je tlejal: „Visoki Beuat! Uvažuje, da je imel Žveploust najboljšo voljo, kar se razvidi iz njegove povesti, uvažuje, da so filozofi in drugi človeSki učenjaki tako hudi , da jim skoro ni priti do živega, uvažujo trpljenje in muke po-slančeve predlagamo, da se oprosti Žveploust vsake kazni, nadalje da Be mu podeli za zimski semester dopust, dokler se mu ne zacelijo rane in ne pomirijo zbegani živci, slednjič pa, da Be mu počasti „zlata h vot i ii j it za lovenje človeških duš," za zasluge, ki bi jih je stekel obtoženec, trpeč za naše vseučilišče. JedooglaHoo so \zprejeli vragi ta predlog. Satana« je zaključil sejo. Nato je nastal vesel vrišČ in ropot. aZ«vel Satan, živela naša univerza, živel Žveploust!" bo rujoveli in tulili. Zadovoljno bo se razstali. Grom in žveplo! vsem pritožbam in ovadbam ni ničesar storil, kar bi moglo konec narediti temu počenjanju. Vsak razsoden človek si je mislil, da izvira to sumničenje iz politične mržnje in tu misel potrja oficijelna izjava v Dunajskem uradnem listu, glasom katere je bil še Dunajevvski malo časa pred odstopom sestavil posebno komisijo, da preišče razmere v Bukovini in dr. Steinbach je le nadaljevat, kar je bil začel njegov prednik. Obtožba pravosodnega ministra. Češki listi beležijo vest nekega ruskega časo-pina, da bodo mladočeški poslanci znova stavili predlog, da je tožiti pravosodnega ministra, če bi vlada hotela svojevoljno in ne da bi dovolil v to deželni zbor Češki, razdeliti sodne okraje na Češkem. Hrvatski deželni zbor, čigar zadnje zasedanje je trajalo le nekoliko dnij, sklican bode začetkom meseca decembra in prav tedaj sešel se bode v Karlovcih tudi srbski cerkveni kongres, kateremu bo letos sklepati o važnem predlogu, namreč o opustitvi Budimske vladi-kovine in nie pnklopljenju h karlovški vladikovini. Vladni kumiaar bo zopet baron Fedor Nikolu-, bivši civilni upravitelj Bo»ue in Hercegovine. Miuisterska kriza na Ogerskeni. Politični krogi BndimpeŠtanski govore, da je ali že nastala ali pa de nustaue ministerska kriza. Uzrok so cerkvenopolitičue homatiie, glede katerih rešitve uiBo ministri jedini. B^gočastui minister hoče vso stvar dognati s tem, da določi natančna poslovanje s krstnimi matricami, katere hoče izročiti posvetnim oblaatvom, da uredi priznano, a ne izvršeno svobodo v verskih rečeh in da vzprejinu židovsko vero imenoma mej vere, katere mora država ščititi, /ikon o veri iz mešanih zakonov izhajajočih otrok je sicer v veljavi, a ker se ne spoštuje, bi vsi odločnejši elementi radi konec storili vednim prepirom s tem, da ae uvede civilna poroka. Vlada se je v parlamentu že izrekla za to in vse stranke jo podpirajo v tem, a prav sedaj, ko je prilika lotiti se tega vprašanja, pojavilo se je v miuisterstvu na-sprotstvo, katerega težko, da bo moči premostiti. Naučni in bogočastni minister grof Csaky in pravosodni minister Szilagy sta za odločne korake v tej stvari, dočim bi se mmisteraki predsednik rad še nekaj časa lovil mej dvema stoloma. Gotovo je, da bo vlada vsled pritiska opozicije in lastue stranke morala nekaj ukreniti, sicer je kriza neizogihna. Ynanje države. Huske sodbe o ekspozeju ministra Kalnokvja bo prav zanimive. Razveo „Novosti;" priznavajo vsi listi, da je grof Kalnoky govoril jako mirno in prav srečno karak-teriziral hladno a korektno razmerje mej Avstro-Ogersko in Rusijo. — Borzni list sodi, da ie Avstrija opustila vsaj deloma agresivno politiko, ker minister niti z besedico ni omenil lani še tako od ločuo naglašaue želje, naj bi velesile priznale Ko-buržana. Primerjajo vojni hudget avstro-ogereki z nemškim, priznati je, da so troški za avstrijsko vojno dosti manjši, kakor za nemško, iz česar bi Be skoro sklepati dalo, da teh dveh držav ne veže več tako trdna vez, kakor pre|. Tudi „Journal de Saint-PeterBbourg" sodi v tem zmislu povdarjajoč, da nihče ne misli na ofenzivno vojno. Srbija. Župan mesta Belega grada opozoril je v po-rebni avdijenciji regenta Rist'ć* na uevarue posledice, katere bi utegnile naHtati vsled napadov policijskega prefekta na avtonomno upravo. Županovo svarilo ni imelo pričakovanega usj>eha, kajti pravo sodni minister odstavil je še isti dan preiskovalnega sodnika mestnega sodiSČa Beligrajskega, ker je kot nezakonit čin obnodil samovoljnost policijskega prefekta, ki je dal zapreti nekatere razgrajalce. Proti nekaterim radikalnim poslancem začela se je preiskava radi veleizdaje, skratka, Ristić postopa skrajno samovoljno i u to bi moglo postati silno nevarno, zlasti, ker je razburjnuost prikipela skoro do viška. Štrajk francoskih rudarjev. Rudarji v Carmeaux u uprizorili bo velik štrajk, ki traja že dlje časa in kakor vse kaže, utegne postati nevaren Nami vladi. Cim se mi i de parlament, imela bo vlada težko stališče, a če bi res prišlo do boja mej fttrajkujočimi rudarji, potem je vlada zgubljena. Očita ve ji, da ne ume ukrotiti slrajkujočih delavcev in terorizma vodij socijalistične stranke, z drugu strani pa se ji šteje v zlo, da ni uplivala na Ustnistvo rudnikov in tako zaprečila Štrajk. Lnckrov misli nasvetovati, naj se rudniki podržavijo. Ta predlog jo sam po sebi silno nevaren, zato misli vlada ogniti se mu s tem, da sama predloži zakonski nttčrt, kateri bi jej dal oblast o kritičnih trenotkih uplivati odločilno na lastnike rudnikov. Dopisi. Iz Št. IVI rii na Notranjskem 30. sept. [Izv. dop.] (Občinske volitve) Včeraj je bil za našo občino dan, katerega smo vsi z zanimanjem pričakovali. Vršila se je namreč glavna volitev občinskega odbora. Radovednost bila je velika, ne samo mej občani, tudi v bližnji in dalnji okolici so bili radovedni, katera stranka bode zmagala. V „Slov. Narodu" se je letos marsikaj pisalo o naših občinskih razmerah. Kako sodijo o tej stvari vo-lilci, pokazala je včerajšnja volitev, katere se je udeležilo več sto volilcev. Večino v uaši občini dobila je napredna stranka, ae da bi bilo posebne agitacije. Želeti je, naj bi novo sestavljeni občinski odbor nastopil v svojem delovanji pravo pot, ter v marsičem drugače ravnal kakor stari. Skrb 'mu bodi spraviti razmere v tisti red, kateri je v vsaki občini neobhodno potreben. To želimo, to je naše upanje. Italijansko vino je posebno krčmarjem . dobro došlo. Mnogi obiskujejo prav pridno pivnice, kjer se toči ,lah* po nizki ceni. — Letina ni veliko prida. Ne samo, da ni zemlja dala kmetu zažel-jenega sadu, vničil je tudi črv veliko poljskih pri-deljkov. Od vseh strani se čujejo pritožbe, vender se nihče ne spomni, da imamo še nekako dobro postavo o pokončevanji mrčesov. Naj bi vender više oblasti povzdignile resni glas! — Zdravstveno utanje je dobro. Nekake vrste vročnica prikazala se je bila v vasi Koče, a slišati ni, da bi se Širila. Denarno stanje je pri nas na rakovi poti; kupčije se ničijo, vse pa zato, ker ni kaj prodati, ne za kaj kupiti — zdaj pa še laško vino —! Prejeli smo sledeči poprsvek: Slavnemu uredništvu „Slov. Narodau v Ljubljani. Z ozirom na izvirni dopis: Iz Lozic na Vipavskem 28. sept. t. 1. v št 225 dne 3. oktobra t. I. zahtevam po § 19. tisk. zak., da sprejmete in v prihodnji številki navedenega dnevnika natisnete sledeči popravek: 1. Ni res, da me tukaj nekateri stanovski tovariši sovražijo in črte. — Res pa je, da sem ves Čas svojega tukajšnjega devetletnega bivanja z vsemi svojimi stanovskimi tovariši živel v najlepši kole* gijalnosti in neskaljeni bratovski ljubezni. 2. Ni res, da mi je nedavno prepovedal St. Viški župnik, da ne smem niti proste bire pobirati več na Lozicah. — Res pa je, da se imenovani gospod v oziru pobiranja moje zapisane ali proste bire nikdar ni vmešaval, in da zarad tega nikdar nisva govorila ne ene besedice. 3. Ni res, da bi si bil St. Viški župnik zarad mojih dohodkov kdaj zajemat na Lozicah kako oblast. — Res pa je, da mi je ta moj gospod župnik ves čas prijateljsko in vsestransko šel na roko, za kar sem mu dolžan veliko zahvalo. J. L u kanec s. r., beneficij at. Na Lozicah dne 6. oktobra 1892. Opomba uredništva: Po zakonu imel bi popravljati naš dopis v točki 2. in 3. po našem mnenji le g. župnik St. Viški, in značilno je, da nam pošilja v obrambo svojega duhovnega tovariša popravek g. beneficijat, kateremu je naš dopisnik le hvalo in slavo pel. Sicer smo pa rade volje ustregli želji — duševnega očeta tega popravka. Občni zbor »Glasbene Matice". I Dalje.) Prvi koncert, katerega je priredila „Glasbena Matica", bil je v glasbenem zavodu filharmoničnega društva dne 12. marcija 1892. leta. Navzlic mnogo-stranskemu odporu, ki se je pojavil zaradi naprave tega koncerta v nemški hiši, uspel je ta koncert bodisi v gmotnem, bodisi v intelektuelnem obziru tako velikansko, da je vse stavljene nadeje daleč prekosil. K temu je seveda veliko pripomogel naš rojak operni pevec Josip Trtnik, ki je poslušalce s svojim divnim glasom kar očaral. A tudi mešani zbor „Glasbene Matice" je pri svojem prvem na-etopu jako povoljno in častno rešil svojo ne malo nalogo. Vsi navzočni, kakor tudi javne Kritike so bili polne hvale in od več strani izrekla se je želja, da bi bo ta koncert ponovil. Žal, da odbor temu pojavu ni mogel ustreči, ker ga je čakala še težavueja naloga, katero je b lo treba rešiti dostojno. Že v svojem lanskem letnem poročilu sem omenil, da je bil odbor „Glasbene Matice" pripravljen v proslavo tristoletnice smrti našega rojaka iu glasbenika Jakopa GalluBa napraviti primeren koncert, toda le tedaj, ako bode dobil potrebne Gallusove skladbe. Josip Mautuani, naš rojak in redni član c. kr. zavoda za preiskavanje avstrijanske zgodovine na Dunajski univerzi, poslal je že pričetkom šolskega leta 1891/92 mnogo Gallusovih skladeb z Željo, da bi se vender jedenkrat odbor resno po- prijel dela in pripravil potrebno za koncert Obljubil je tudi Gallusovo sliko in naznanil vire oziroma zavode na Nemškem, od katerih bi bilo dcbiti cele knjige Gallusovih skladeb iz XVI. stoletja, katere bi se razložile na ogled prigodom koncerta. Odboru „Glasbene Matice" na razpolago dani glssbotvori neumrloga glssbeniškega velikana 16 stoletja, katere je pridobil Mautuani po dolgotrajnem, z največjo skrbnostjo zvršenem ra?iskavanji po raznih inozemskih arhivih, so neprecenljive vrednosti in zares pravi biseri glasbene u me tel j n osti. Mantuani preložil j>h je iz menzuralne notne pisave v moderne ključe, in tako omogočil, da se porabijo za današnje koncerte. Zatorej bodi uzornemu rodoljubu zaslužena zahvala! Po odborovem sklepu izročile so ae vse pesmi, med njimi 3 cerkveni in 3 posvetni mešani zbori, društvenega zbora pevovodji Hubadu s prošnjo, naj jih pregleda in potem razsodi, je li s sedanjim mešanim zborom sploh možno podvreči se tej orjaški nalogi. Gosp. Hubad pregledal in proučil je izročene muzikalije natančno in potem odboru zatrdil, da si upa za nameravani Gallusov koncert odločene pesmi naučiti. Na to je odbor sklenil definitivno, da je prirediti zgodovinski koncert v proslavo tristoletnice Gallusove smrti združen z razstavo njegovih del tekom meseca junija 0 tem sklepu obvestil se je Josip Mantuani na Dunaj i z dostavkom, da dneva še ni moči natančno določiti, ker pevovodja n*$ more še zdaj vedeti, kdaj da bode gotov z vežbanjem težkih skladeb, pri (katerih je posebno to v poštev jemati, da jim je tekst pisan v latinskem jeziku. Pevci so z največjo marljivostjo in vstrsjnostjo obiskavali skušnje iu nada, da bode pod izbornim vodstvom mogoče, ta koncert prirediti dostojno, s*.' je že po preteku 14 dni popolnoma utrdila. Vsled tega se je kot dan koucerta določil 9. junij t. 1.; med tem čusuu je pa odbor s pomočjo kustoza Miillnerja pisal na razoe inozemske zavode, katere je naznanil Mantuani, proseč jih, da naj nam izvolijo posoditi za nekaj mesecev Gallusove skladbe in skoraj od vseh zavodov prejel je odbor mnogo tacih interesantnih knjig za razstavo. Ker je še Mantuani z Dunaja obljubil svoje sodelovanje pri slavnosti, zasnoval se je vspored in koncert se je vršil dne 9. junija t. t. v redutoi dvorani. Vspored tega prvega zgodovinskega koncerta našega društva je obsegal 1 čveteroglas-en, 2 osmeroglasna dvojna mešana cerkvena zbora in tri petero-, šestero in osmero-glasne madrigale ali posvetne pesmi, slavnostni govor in 3 klavirske točke, zajedno so bila tudi rastavljena Gallusova dela in njegova podoba. S tem koncertom pridobila si je „Glasbena Matica" pri mnogoštevilno navzočnih duhovnikih in drugih poslušalcih zlasti pa pri merodajnih glasbenikih toliko simpatij in potrebnega ugleda, da je lahko na to ponosna. Nastopilo je skupno z gojenci „Glasbene Matice" 150 pevskih sil, pač impozantno število. Ko so se še zgubljali mogočni akordi prvega zbora, zadonel je po dvorani frenetičen plosk, podoben burnemu viharju. Vse je bilo vestno priučeno in tako fino izpeljano, da so poslušalci kar strmeli. Točka za točko izvajala bq je umetniški dovršeno in zadnji zbor „mušica noBtra", velezasnovana polifonija skladba, pretresla je zbrano občinstvo tako močno, da se je morala ponavljati in od več poslušalcev je bilo čuti izustilo: Škoda, da je koncertu že konec* Ni mi naloga natančno popihati ves vspored, ker ho to žu poklicani kritiki storili, pač pa moram tudi omeniti, da je Mantuani v svojem jako po-učljivem in dovršenem govoru z njemu navadno zgovornostjo slikal Življenje in delovanje umrlega Gallusa in tudi naš učitelj Hofmeister izvajal mojsterski klavirske točke in s tem povedal sem vse, kar bi utegnilo zanimati slavni zbor. Gallusov koncert in njega velikanski in sijajni uspeh zlasti v glasbenem oziru, ki do zdaj nima vrstnika, ostal bode v zgodovini „Glasbene Matice" zapisan z neizbrisnimi črkami našim potomcem v dokaz, kako je ona vedela ceniti delovanje domačih glasbenikov, njej sami pa v spodbudo, da bode tudi v prihodnje porabila vsako priliko, kadar gre za to, da Be dostojno proslavljajo glasbeniki — rojaki. Tudi v čitalnici prirejeni koncerti uspeli so povoljno in povsem zadovoljili zbrane društvene člane. Odzivajoč se od c. kr. vlade prejetemu vabilu od bral je odbor vse od leta 1873 do vštetega 1891. leta izdane muzikalije, sestavil grafični izkaz članov in učeucev „Glasbene Matice" ter jih z lično spi-sanimi pravili in učnimi načrti odposlal komisiji za mednarodno razstavo glaabaratva in gledalištva v , Beču, ki ae je otvorila meseca maja t. I. (Konec prib.) Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 4. oktobra. (Konec.) Predsedstvo prevzame sedaj pod ž upaj Vaso Petnćić in Župan poroča o mestnih otroških vrtih. Gosp. župan pravi, da je otroški vrt v Ži rovčevi hiši pri sv. Petru odveč, ker ne sodita v jedeo in isti del mesta dva otroška vrta; otroški, vrt mestni pa je jako izvrstno nastanjen v prostorih katoliško-rokodelskega društva, ker je poleg izvrstnih Šolskih prostorov in res krasne dvorane na razpolagante še lep vrt m dvorišče. Drugi otroSki vrt bi godil najbolje v okraj mesta, kjer btega še ni iu ker je v Št. Jakobskem predmestju že stara otroška varovalnica, treba bi bilo otroškega vrtca na Emonski ali Rimski cesti. Južnozapadni del mesta bil bi tedaj najbolj potreben zavoda otro škega vrta in zato misli župan, naj bi se otroški vrt v Žerovčevi hiši opustil in mestnemu magistratu naročilo, naj poišče v južnozapadnem delu mesta primeren prostor za otroški vrt. Stanši vprašali so Be po vrtnarici, je li bi mesto v Zerovčevo hišo posiliali svojo deco tudi v poslopje katoliško-roko-delskih pomočnikov in velika večina istih odzvala se je, da je s tem zadovoljna. Župan vpraša, kakega mnenja je občinski zastop v tej zadevi, ali naj se prostor v Žerovčevi hiši odpove ali naj še ostane, dokler se ne pridobi prostor za otroški vrt v južnozapadnem vielu mesta, ali pa je združiti oba otroška vrla v, kakor navedeno, jako pripravnih prostorih katoliško-rokodelskega društva pomočnikov. Obč. svet. vitez Zitterer podpira nasvet župana in je mnenja, naj se prostori v Žerovčevi hiši, kateri bo itak nedostatni, odpovedo. Obč. svet. Senekovič smatra tu vprašanje kot zelo kočljivo. Mestna občina ima le dva slovenska šolska vrta, ne gre tedaj jednega opustiti. Govornik neče uaglašati, kako love* otroke za nemški Šolski vrt, kaj se istim, oziroma njih starišem vse ponuja, a gotova stvar je, da je ta zavod vedno oskrbljen s številom otrok, kolikor istih hoče sprejeti. Nikakor tedaj po mnenji govornika ne gre opustiti le jeden mestni šolski vrt, nego naj ostaneta dosedanja dva, mesto druge mestne vrtnarice* učiteljice pa naj se takoj razpiše; prostori poiščejo naj se v zato prikladnem kraju mestu po magistratu. Obč. svet. G o gol a naglasa, zakaj se izogib-Ijejo slovenski otroci, oziroma njih stariši mestnih slovenskih otroških vrtov. Zgolj zato, ker se v nemškem Šolskem vrtu dobro Bkrbi za nje. Dobe tam, kar Bi tako rekoč žele, in zato sili vse v ta nemški zavod. Govornik bi opozoril svoje somišljenike in tovariše na to, naj bi delovali po svojih močeh, da tudi otroci v slovenskih mestnih šolskih vrtih dobe podpore, kakoršne uživajo otroci nemškega šul-ferajnskega vrta. Nikakor pa ne gre opustiti šolski vrt, nego zgolj nalog je dati mestnemu magistratu, da poišče pripravnejši prostor v drugem delu mesta. Tudi obč. avet. Kune je mnenja, da se zgolj prostor v Žerovčevi hiši opusti, nikakor pa ne drugi mestni slovenski otroški vrt, komur pritrdi tudi obč. avet Vel ko vrh. Poročevalec g. župan Grasselli odgovarja, da mnenje magiatratovo nikakor ni, opustiti drugi otroški vrt, nego le mesto Žerovčevega prostora dobiti drugi pripravnejši prostor, tedaj zgolj istega premestiti, da ne bodeta tako rekoč ua istem kraju dva šolska vrta. Mestna občina bode tudi danes izrečeni želji, da naj bo otrokom v mestnih šolskih vrtih več ponudi, kakor doslej, in vsaj toliko, kakor v tekmujočem nemškem zavodu, gotovo rada ustregla. Pri glasovanji odkloni se predlog, da bi se Žerovčevi prostori za šolski vrt odpovedali, a vzprejme se nasvet obč. svet. Gogole, da se ti prostori odpovedo tedaj, ko bo drugje najdejo za šolski vrt pripravni. Obč svet. Prosenc interpeluje župana, ali mu je znano, da so mestni delavci dne 15 avgusta, na praznik, delali tik cerkve sv. Jezusovega srca asfaltni tlak, kar je motilo službo Božjo v cerkvi in jako užalilo vernike? Obč. svet.. G o g o I a oglasi se za besedo. Župan vpraša, ali želi obč. svet. G o gol a k tej stvari besede. Obč. svet. G o gol a pritrdi in vpraša gospoda župana, ali mu ie kaj znano, da so delavci tesarja Pusta v nedeljo 28. avgusta na starega strelišča dvorišču tesarili ves dan kolibo za I. slovenski katoliški shod, ko vender vera in postava ukazuje posvečevati nedelje?*) Župan Grasselli odgovori obč. svet. Pro-»encu, da asfaltni tlak niso delali mestni delavci, nego podjetnik, kateri je, kar se delavcev tiče, popolnoma neodvisen od mesta. Njemu ni bilo znano, da se je 15. avgusta, na praznik, delalo, a obustaviti bi dela tudi ne mogel, kajti zakon ukazuje samo poavečevanje nedelj, ne pa praznikov. Da bi bil vedel, da se dela na praznik, ki je vsem Ljubljančanom svet, storil bi bil gotovo, kar je v •) Gospod Prosonc t Nikarl torej iskati pesdira v očesu bližnika! Op. poroč. njegovi moči, da bi se mir in pobožnost ne kalila, seveda le tedaj z uspehom, ako bi imel podjetnik za to dobro voljo. O delu na starem strelišču pa mu tudi ni bilo nič znano. (Obč. svet. Gogola: A tam se je delalo v nedeljo!) Na to se javna seja ob 3/4aua|l. (1082-4) Ravnokar je izšlo in se dobiva: 3Prexaa.x"U.: Laški, nemški in slovenski pogovori. (1022-1) Cena 1 po pošti 1 gld. S lir. J. Griontini, knjigarna v Ljubljani. Svarilo. Kot sodnijako postavljeni kurator g. Frau-c*eln JI 11« v«*-is svarim vsa katerega, osobito pa p. n. klijente odvetniške moje pisarne, naj nlkdo imenovanemu mojemu kurandu — ki je kot odvetniški pisar z moie strani z vsem zadostno preskrbljen — ničesar ne posojuje ter od njega ničesar ne kupuje ali v zastavo vzprejema. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1892. Dr. Ivan Tavčar (1105—3) odvetnik. Pošten in spreten odvetniški pisar slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, z lepo, hitro pisavo, vzprelnie me tako). — Kje? pove upravništvo .Slov. Naroda". (11C5—3) 250 debelih smrek mej njimi tudi nekoliko hoj Je n a proda) v gozdu K oh tanje v le i pri Hevkali, prav blizu državne ceste. Natančneje dn 16. oktobra 1892: Poljanska cesta it. 7, I. nadstropje. (Uifl—i) I KARL TILL U I'I u l»l I mi ii, Spltalake ulice fit. IO. IRisalnice, risalni ogel, risalni čavljički, risalne sine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa D za ronde pisavo, skriljnati klinci, škriljne plo-Q sčice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, 561-Q ske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, pred-n loge za pokončno pisavo, peresa za pokončno B™ pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žićevke, mape za pisanke, tinte črne in bar- I D vaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint- j Q niki, kvadratna Črtala, risalniki, risarski bloki, j jj risarski papir, predloge za risanje, orodje za j g (1024) risanje. IV. (4) - Najboljše sredstvo ^C^-ftM/fy^ p reb a vi j en je vaeh iiiPMiiih hI rov, kakor tudi za prirejanje gorjutilcne ouiake je mm r „Prima švicarska ' namizna gorčica" tvrdke (1072-5) HOFER & Co., Lustenau. •Dobiva so v vseh boljših špecerijskih G_in delikatesnih trgovinah. liclor lioce prirejati dolini kavo. ntij kliptlje (967-4) Olz-eva kava ~wm je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi. Olz-eva kava ~mm ne sodržuje niti hrušek, niti repe, niti sirupa. Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicah. L. Luser-jev obliž za turiste. €*otovo in lil tro upli-vajoče sredntvo proti kur|lni «(cmiui, tul |t Ui HH pOU platin, petah in drugim trdim {rankom S" v - . &4 Dobiva so v lekar- y . nah. k^ i* r Veliko priznalnih pisem je na na ogled v glavni razpiisiljjilnki; L. Schwenk-a lekarna (524) Meldilng-DunaJ. Priaten samo, če imata navod in obli?, varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi in zavrne vse manj vredne ponaredke. Pristnega imajo ▼ ■Jubilarni J. 8woboda, U. pl. Trnkoczy, O. Piccoli, L. Greoel; w ttudolfovein S. pl. Sladovi«, F. Haika; ▼ Kstunlkn J. Moćnik; v Celorel A. %ger, W. Thurmwald, J. Birnba-oher; W Hreiab A. Aich-inger*, v Trga (na Koroškem) (J. Menii er; v Beljaku F. Scholz, Dr. E. Kiimpf; ▼ Oorlel G. B. Pontoni; v W«lfH-bergu A. Hutb ; v Krw-njl K. Šav n i k ; v Radgoni C. E Andrien; v ■ drl I i Josip Warto; v Rudovlilol A. Koblek; V Celjl J. Kupferschmid. i 9 ••i i i 1 ?55 m 7=5 J^1 ?55 10 ^^^^^^^^^^^^^^^^ J goldinarjev »tane pri meni en mooroc na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najholjde tvarine narejeni, imajo po 80 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bMkr**ne^a drata, »o s fin'm afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilbotn preobb-Ceni ter 10—15 let iioIm-iiIIi poprav ne zahtevajo. flsy Pri naroČilih z dežele naznani naj so vnele) natauena mera postelje v notranji ln«l. -Vss — Ako se torej dobi za 10 selci, dober tapeciran modro« na peresih, jo pa c neumestno kupovati malovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro poito'jo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapseirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. 1 I Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene. Žicaste zimnice za vsako posteljo navadne velikosti po *^ zflcl. OO noUIot; z afrikom tapecirane iu s cvilboin preohleftene po IS gld. iT 14—31) _ I 1 izdajatelj ia odgovoril urednik: J o lip Nolli. Liitnina in tisk , Narodne Tiilarie*. 1592 1Z