nas
igna
iira'
bit
m
vol
,v4
lo
n# 10 ladi ne** ne«* ties*
veit
TRGOVSKI LI
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljant Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-6»
Uto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 17. avgusta 1933.
štev. 92.
mu
3«
rj»
70
34?
uj'
Z«
ic<
d<
4
BJ>|
1
Planoto ic
sotidacHasii
Kakor so upravičene pritožbe gospodariti .krogov, da se njih zahteve premalo Upoštevajo, tako pa je treba z vso odkritosrčnostjo reči, da so tega neupoštevanja v veliki meri krivi gospodarski krogi sami. Je že tako na svetu — in realen človek se ttiora po tem ravnati — da se želje močnega mnogo bolj upoštevajo, kakor mnogo bolj upravičene zahteve slabotnih. Gospodarski stanovi imajo vse pogoje, da bi v©ljali kot močna skupina, ki jo je treba Vedno upoštevati, če bi bili vedno solidarni, če bi ob vsaki priliki nastopali kot en mož.
Toda ta solidarnost gospodarskih stanov 'zgleda včasih v praksi zeflo žalostno. Tako je pokazal nepotrebni boj za ločene gornice, da v eni najbolj važni zadevi n*ti pripadniki enega stanu niso solidar-Boj med obema strujama se je po za-slu8i pristašev ločenih zbornic vodil vrhu .ga s tako strastjo in bojevitostjo, da so imela celo sodišča posla s tem sporom. Mesto, da bi se spor rešil med obrtniki samimi, je bilo treba apelirati na odločilne kroge, ki so nato razsojali v stvari, ki bi jo morali obrtniki rešiti sami. Jasno je, da na ta način ni mogla narasti veljava obrtniškega stanu.
Enako pomanjkanje solidarnosti se vidi včasih tudi med industrijalci in dostikrat celo med industrijalci iste stroke. Poslov-ua konkurenca prekorači dostikrat vse meje in obzirnosti in zaradi poslovnih interesov se le prepogosto pozablja na ®&upne interese stanu. Prav tako dostikrat onemogoča med trgovci nelojalna konkurenca solidaren nastop trgovcev in zavist ima včasih večji vpliv, ko pa ozir na skupne interese stanu.
Vsa ta nesoglasja seveda niso neznana nihče se ne sme čuditi, če jih skušajo odločujoči krogi izkoristiti tudi za sebe. Je vendar že stara resnica, da se najbolje vlada, če ni med stanovi enotnosti, če je Mogoče izigrati enega proti drugemu. Ni ^meriti tistemu, kdor se posluži te ugod-prilike, zameriti je le tistemu, ki je ako kratkoviden, da se pusti izigrati. In ^'gfati se pusti vsak, kdor ne goji dovolj anovske solidarnosti, kdor ne podredi svojega osebnega interesa interesu stanu •n vsega gospodarstva.
Med gospodarskimi stanovi manjka solidarnosti in to žalostno dejstvo je postalo tako očitno, da prihaja na dan celo na •ttanifestačnih zborovanjih. To se je zlasti Pokazalo na zadnjem zborovanju zbornic v Zagrebu. Da ne bi javnost opazila nesoglasij, ki obstoje med nekaterimi gospodarskimi skupinami, se je vse zborovanje Proglasilo za tajno in izključilo z zborovanja novinarje. Bila je to usodna napaka, Ker gospodarski krogi potrebujejo podpo-J’6 javnosti, ker bodo njih zahteve tem P°lj slišne, čim močnejši odmev najdejo v Javnosti. Resignirati na ta odmev, se pravi Ze naprej resignirati na poln uspeh zboro-^nja, kajti kdo se zmeni za zahteve, za katere javnost niti ne ve. Vrhu tega pa je ilo to izključenje javnosti tudi čisto od-ker so novinarji itak zvedeli od ude-ležencev zborovanja vse, kar so hoteli in Nekateri potem tudi objavili o zborovanju v prvi vrsti negativne stvari.
Še težje pa je to, da na zagrebškem Zborovanju ni bilo soglasja niti v najbolj Važnih vprašanjih. Tako so se pojavila glede sanacije našega denarništva na kon-erenci čisto diametralno nasprotna naziva. Kar so predlagali eni, to so pobi-j!*li drugi. Ali je potem čudno, če se nič ® stori za sanacijo našega denarništva? dločujoči krogi morejo z vso pravico reči, adar vidijo ta kaos nasprotnih si mnenj, a bodo nekaj ukrenili za gospodarske r°ge šele takrat, kadar si bodo ti na jas-ein, kaj je treba ukreniti, še bolj na-vno pa je, da bodo odločujoči krogi iz-
gubili vsak rešpekt pred gospodarskimi krogi, če vidijo, kako malo je solidarnosti med njimi.
Gospodarski krogi po pravici povdarja-jo, da je njih mnenje treba vedno upoštevati, a iz te zahteve sledi tudi dolžnost, da gospodarski krogi vedno nastopajo solidarno, da imajo pred javnostjo le eno mnenje. Boljše nobenega skupnega nastopa, ko še tako velika zborovanja brez soglasja. Po tem se treba ravnati, ker je to prvi pogoj, da bodo zahteve gospodarskih krogov res upoštevane.
Slovenski gospodarski krogi so doslej
vedno pred javnostjo nastopali solidarno in to je bil tudi vzrok, da se je vsaj v Sloveniji njih mnenje vedno tudi upoštevalo. Toda še v večji meri se bo, če bo tudi njih solidarnost večja in zato je treba v tem pravcu organizacijsko delo še podvojiti. Treba oživeti vse življenje po stanovskih organizacijah, treba povečati družabne stike med gospodarskimi stanovi, treba dosledno odpravljati vse, kar moti solidarnost gospodarskih stanov. Samo v tem je pot do uspehov in do polnega upoštevanja zahtev gospodarskih krogov.
ioieUlc (e dacieu
TIsUochc v UcvzhilhicaU bodo- odpcavtient
Te dni je obiskala ministrskega predsednika dr. Srškiča deputacija grafičnega delavstva in ga opozorila na veliko brezposelnost, ki vlada v vrstah grafičnega delavstva. Število brezposelnih je vedno večje in danes je že od 5000 grafičnih delavcev 1500 brez posla. Organizacija grafičnega delavstva je izdala dosedaj že težke milijone brezposelnih podpor, toda kljub veliki požrtvovalnosti grafičnega delavstva, ki plačuje zelo visoke prispevke organizaciji, bodo vsi fondi organizacije izčrpani. Da je prišel grafičen obrt v tako težaven položaj, je več vzrokov, eden glavnih pa je tudi v nelojalni konkurenci, ki jo morajo grafična podjetja prenašati s strani raznih tiskarn po kaznilnicah in drugih javnih zavodih. Kakor vse druge obrte, tako ubija tudi grafični šušmarstvo.
Ministrski predsednik dr. Srškič je z zanimanjem poslušal izvajanje deputacije in priznal upravičenost pritožb proti šušmar-stvu v kaznilnicah. Zagotovil je deputaciji vso svojo podporo in obljubil, da bodo tiskarne v kaznilnicah takoj odpravljene. Prepričani smo tudi, da bo g. ministrski predsednik svojo obljubo izpolnil in da se bo vsaj eno šušmarstvo po kaznilnicah prenehalo.
Vendar pa bi pri tej priliki prosili gosp. predsednika vlade, da ne ostane na pol pota, temveč da gre do konca in odpravi sploh vse šušmarstvo po kaznilnicah in drugih državnih zavodih. Absolutno ne gre, da delajo na državne stroške kaznenci konkurenco poštenim obrtnikom. Naj se kaznenci uporabijo za dela, ki so za nje primerna, ne pa da ogrožajo s svojim delom eksistenco davkoplačevalcev. Sploh bi bilo treba revidirati vse predpise o kaznilnicah, ker danes je že skoraj tako, da je kaznenec mnogo na boljšem ko brezposelni, kajti na moralno plat kazni se danes že mnogi prav nič ne ozirajo.
Pa tudi po vseh drugih državnih zavodih se mora odpraviti šušmarstvo. Tako je monopolizacija šolskih zvezkov tudi zelo prizadela tiskarski obrt, ne da bi imela od te monopolizacije država kaj prida do-* bička. Pač pa je vsled te monopolizacije trpel ugled države, ker so šolski zvezki po monopolizaciji slabši in dražji.
Cisto napačna kalkulacija je, da mora država iskati denarne vire kot podjetnik. Veliko bolj pravilno je, da prepusti zasebnikom, da oni pridobivajo denar, država pa sebi v obliki davkov zagotovi nove dohodke. Kadar cvete obrt, kadar so podjetja v polnem obratu, se ni treba državi bati finančne stiske, kadar pa propada obrt, kadar zastane delo v obratih, takrat pa je tudi neizogibna suša v državni blagajni. Samo v korist državnim financam bo, če država z vso odločnostjo zatre vsako šušmarstvo po državnih zavodih in kaznilnicah in ne posega na polje, ki mora biti prepuščeno privatni iniciativi. To tem bolj, ker je vse to šušmarsko delo po kaznilnicah in državnih podjetjih vsled svoje birokratičnosti tako drago, da mora država ali z direktnimi prispevki ali pa indirektnimi podporami, ki prav tako obremenjujejo državno blagajno in s tem davkoplačevalca, umetno ohranjevati to šušmarstvo pri življenju.
Zato naj ne bo v tej stvari nobenega polovičarstva in šušmarstvo treba popolnoma odpraviti. Ne samo tiskarne, tudi vsi drugi obrti po kaznilnicah naj se nehajo, ker je v vseh obrtih polno brezposelnih, ki imajo pač večjo pravico do dela, ko pa kaznenci.
Pozdravljamo odredbo g. predsednika vlade v trdnem prepričanju, da je ta odredba le začetek ukrepov proti šušmar-stvu po kaznilnicah in državnih zavodih, kajti tudi glede šušmarstva se ne sme ostati pri polovičarstvu.
Vze^led dvzai/niU LzdatUov
Izdatki t/ (r£pcoduktu/ne. natnCM- ftceveliUi, <za pt&cUUUii/He
in dohodki, potem bo ona tudi v bodoče zahtevala, da se ti podatki sporočajo javnosti in to brez ozira na to, kdo je finančni minister. Nastala bo tako za finančnega ministra moralna dolžnost, da s to prakso nadaljuje, obenem pa tudi moralna dolžnost, da se potrudi, da bo stanje državnih financ, ki se jasno zrcali v teh mesečnih izdatkih, čim ugodnejše.«
Mislimo, da delamo samo v duhu teh izvajanj finančnega ministra in v skladu z interesi državnih financ, če pregledamo kritično zadnji izkaz o gibanju državnih dohodkov in izdatkov v 1. četrtletju novega proračunskega leta.
Kakor že ni drugače pričakovati, so v splošnem tako izdatki,, ko tudi dohodki nižji, kakor pa so bili preračunani. Kriza traja pač še nadalje in narodni dohodek pada še naprej, vsled česar morajo padati tudi davki, če pa ni proračunanih dohodkov, potem tudi ne more biti proračunanih izdatkov in zato je glavno, da se
V začetku letošnjega leta je sprejel finančni minister dr. Gjorgjevič novinarje in jim podal nekakšen ekspoze o svoji finančni politiki. Med drugim je povdaril tudi važnost rednih objav o uspehu državnega gospodarstva ter pri tem dejal, kakor je poročal »Trgovski list«, tudi to: »V mnogih prilikah smo naglasili, da je ohranitev proračunskega ravnovesja prvi pogoj za ohranitev stabilnosti denarja in sploh reda v državnih financah. V kakšni meri je bil dosežen ta cilj, se vidi iz gibanja državnih dohodkov in izdatkov, ki jih ministrstvo v mesečnih izkazih sporoča javnosti. Ti izkazi so novost, ki je bila uvedena iz najbolj odkritosrčne želje, da javnost in davčni zavezanci vidijo, kako se gospodari v državi. Potrebno je, da v bodoče tisk posveti vso pažnjo tem izkazom, ker če se ta koristna praksa udomači in če se bo naša javnost privadila, da vsak mesec v svojih listih čita, kako so se v preteklem mesecu gibali državni izdatki
ohrani proračunsko ravnovesje. V glavnem se je to tudi ohranilo, dasiravno ne baš popolnoma, kakor kažejo razni že likvidirani, a še vedno ne plačani računi.
Glede teh dolgov bi bilo v izkazu sploh potrebna večja jasnost. Treba bi bilo kratkomalo navesti, koliko je vseh teh letečih dolgov in sieer brez ozira, ali izhajajo še iz prejšnjega proračunskega leta ali pa iz tekočega. Vse te dolgove mora država plačati in vsi ti dolgovi obremenjujejo državo, zato je treba tudi vedeti, koliko znašajo.
2e površen pregled gibanja državnih izdatkov pa kaže, da se ni v vseh mi&istr-stvih enako gospodarilo, da se je v nekaterih bolj, v drugih pa manj varčevalo. In pri tem treba konstatirati, da so največ izdala le upravna in negospodarska ministrstva, najbolj pa so varčevala gospodarska.
Tako vidimo, da se je izdalo za vrhovno državno upravo 107*20%, la pokojnine in invalidnine pa celo 115*46 odstotkov od proračunane vsote. Izdalo se je torej znatno več, kakor bi se smelo izdati po proračunu in to za čisto neproduktivne svrhe. Že lani se je izdalo za pokojnine in invalidnine več, kakor pa je bilo proračuna-no, sedaj pa se ta napaka ponavlja še naprej. Absolutno potrebno je, da se že enkrat zvede temeljita revizija vseh pokojnin in invalidnin, ker vse kaže, da mora biti cela kopa ljudi, ki čisto neupravičeno uživajo pokojnine in invalidnine, ker drugače res ne moremo razumeti, da neprestano rastejo izdatki za invalidnine in pokojnine. 0 tej reviziji je tudi že bilo govora, zlasti, ko so prlgli na dan razni škandali o ponarejenih pobotnicah o prejetih pokojninah, in zato je tem bolj nujno, da se ta revizija tudi v resnici že izvede. In sicer temeljito in energično, ne da bi se pustilo, da bi se v ^revizijo vmešavali razni kumi in prijatelji.
Ce gledamo, koliko so prihranila posamezna ministrstva, potem vidimo, da je najmanj prihranilo notranje ministrstvo (le 0-09%), potem pride prosvetno z 11-12%, finančno z 16*11%, zunanje z 26-04%, dočim je moralo prihraniti vojno ministrstvo čez 50 odstotkov, poljedelsko ministrstvo 58-48% in gradbeno celo 63%. Te številke jasno dokazujejo, da so produktivna ministrstva morala varčevati na korist neproduktivnih. In v tej konstataciji je tudi najmočnejša kritika državnega gospodarstva. Kajti baš obratno bi moralo biti. Neproduktivna ministrstva bi morala toliko prihraniti, da bi mogla gospodarska ministrstva nemoteno izpolnjevati svoje naloge, da jim ne bi bilo treba reducirati izdatkov, da bi mogli krepiti naše gospodarstvo v nezmanjšani meri.
Iz teh številk se nadalje vidi, da birokratizem še vedno pri nas mnogo preveč velja in da se zavoljo njega zanemarjajo gospodarske potrebe države. Kaj je treba, da je na čelu ministrstev, ki so najmanj prihranili, notranje ministrstvo, ko so pa ti izdatki absolutno neproduktivni! Ti preveliki izdatki za birokracijo nujno opominjajo, da je treba že enkrat našo upravo poenostaviti, kar pa se more zgoditi le z dekoncentracijo uprave. Na državnem programu je ta dekoncentracija, a do njenega uresničenja ne pride in ne pride. Posledica tega je, da izdamo tako mnogo za pokojnine in za državno upravo, dočim morajo že itak slabo doti rana gospodarska ministrstva pretirano varčevati.
Le v interesu državnih financ je, če bi se pričelo v prvi vrsti varčevati pri izdatkih neproduktivnih ministrstev in upamo, da bo finančni minister v prihodnjem izkazu že mogel pokazati, da je v tem oziru dosegel uspeh. Pridobil si bo s tem za vse gospodarstvo in za državne finance neprecenljivo zaslugo.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in hkodi skupnim interesom trgovstva.
PccdoU	ic^ovinsUiodnašali
Podila Ust za pogMUev tc$wU*sluU Mav % Juposfai/ifr
Star pregovor pravi, da gre ljubezen skozi želodec. Stara resnica pa pravi, da so tudi najbolj potrebna politična zavezništva v resnici utrjena šele takrat, kadar so podprta tudi z gospodarskimi interesi. Naj bo naše zavezništvo s Francijo še tako iskreno, vendar bo le polovičarsko, čp ne ,^ymo tudi v živih gospodarskih in kulturnih stikih s Francijo. Šele takrat bo moglo naše zavezništvo s Francijo roditi popoln uspeh, kadar bo Francija tudi v naši zunanji trgovini zavzemala prav takšno mesto, kakor ga zavzema v naši zunanji politiki.
Jasno pa je, da ni le od nas odvisno, da dosežemo tako dobre gospodarske odno-šaje s Francijo, temveč v enaki meri tudi od Francije same. Ce Francija noče kupovati naših pridelkov, če dela celo našemu izvozu škodljive ovire, potem je vsako zboljšanje gospodarskih odnošajev s Francijo izključeno. Kajti mi ne moremo kupovati blaga v deželah, v katere nič ne prodamo, ker enostavno nimamo denarja, da bi kupljeno blago plačali. Zalibog pa je danes resnica, da deia Francija danes oviro našemu izvozu, da je kontingentirala naš izvoz, da ga dirigira čez obmejne postaje, ki so za nas čisto neprikladne in da bolj favorizira n. pr. avstrijski uvoz lesa ■ko naš lesni uvoz. Čeprav razumemo politične razloge, ki vodijo Francijo, da dovoljuje A^triji olajšave, vendar morajo jtudi Franoozi razumeti, da to favoriziranje Avstrije na našo škodo ne more utrjevali naših političnih odnošajev s Francijo. Kajti mi smo zvesti zavezniki Francije, Jcar smo todi že dokazali, dočim Avstrija joj zaveznik Francije in bo morda celo v kratkem v profiffencoski fronti. Upravi-,čeup sme zato naš človek pričakovati, da bo užival y Franciji vedno vsaj iste pra-yjce ko jih yživa avstrijski državljan.
Zato je potrebno, da Francija svojo trgo-vjnsko politiko do naše države temeljito revidira in da čim bolj pospešuje naš uvoz
v Francijo, ker bo s tem pospeševala tudi francoski izvoz v Jugoslavijo. Z veseljem moremo konstatirati, da se opaža v zadnjem času tudi v Franciji, da je pričelo prodirati spoznanje o potrebi boljših trgovinskih stikov z Jugoslavijo. Viden izraz tega novega spoznanja je članek, ki ga je objavil pariški list »Libertč«.
V tem članku opozarja list, da je Jugoslavija dežela z velikimi naravnimi bogastvi in da bi bila plačilna bilanca Jugoslavije zelo ugodna, če bi mogla prodati svoje proizvode v tujino. Jugoslovanski izvoz pa ovirajo razne države z raznimi omejitvami. List graja, ker se francoski finančniki premalo zanimajo za jugoslovanska naravna bogastva, ker bi jugoslovanska vlada dovolila razne olajšave Francozom, ki bi v zvezi z Jugoslovani izkoriščali jugoslovanska naravna bogastva.
»Skrajni čas je,« pravi dalje list, »da se razširijo dobre zveze, ki že obstoje med Jugoslavijo in Francijo na političnem polju, tudi na gospodarsko. Da pa se to doseže, je potrebno, da se izvede revizija dosedanjih pogodb, Zlasti glede kontingentov, ki veljajo za jugoslovanski uvoz. Ti kontingenti so krivi, da se nekatero jugoslovansko blago, ko svinje, svinec in drugi predmeti, morejo uvažati v Francijo le s posredovanjem Italije. Vsled tega trpe tako jugoslovanski proizvajalci ko tudi francoski konzumenti. Potrebno bi zato bilo, da se dovolijo jugoslovanskim izvoznikom olajšave in sicer tako za uvoz v Francijo, ko za oni v francoske afriške kolonije.« List nato še enkrat povdarja nujno potrebo, da se prične delati v tem pravcu.
Upamo, da ne ostane le pri besedah in da bo francoska vlada spoznala velike prednosti, ki se nudijo francoskemu gospodarstvu z zboljšanji trgovskih odnošajev s Francijo. Da bo v ta namen tudi pri nas dovolj dobre volje, ni treba še posebej povdarjati.
dvig* cUtoncuč faHnt&žnc pcoduUcife
Za naše potrebe se uvaža na leto bombaža v sirovem in predelanem stanju za več ko eno milijardo Din. Ze samo iz tega se vidi, kako velikega pomena bi bilo za nas, če bi mogli doma pridelovati več bombaža. Da se dvigne domača produkcija bombaža, se je vršila te dni v Beogradu konferenca, na kateri je bil podan obširen referat o stanju naše bombažne kulture. Iz tega referata posnemamo:
Bombaž se goji v Vardarski banovini. Najbolj je uspešna kultura bombaža v juž-pih pokrajinah banovine, zlasti okoli Gjev-gjelija, kjer se pridela na hektar do 1000 kilogramov bombaža. Zato pa se v drugih Oakih krajih pridela le 200 kg in tudi manj. Mogla pa bi se razširiti bombažna kultura tudi na Ovčje polje, tja do Kuma-novske planote. Po uradnih podatkih je dula bombažna kultura te rezultate:
Leta 1928/29 je bilo zasejanih z bombažem 1002 hektarja, požetih je bilo 976. Donos je znašal na hektar 438 kg ali skupno 440.000 kilogramov.
Leta 1929/30 je bilo zasejanih 1365 ha, požetih 1306, donos je znašal od hektara 344 kg ali v vsem 440.000 kg.
Leta 1930/31 je bilo zasejanih 839 ha, požetih 747, donos je znašal od ha 310 kg, v vsem je dala žetev 230 000 kg.
Leta 1931/82 je bilo posejanih 915 ha, požetih 911, donos od hektarja je znašal 430 kg ali v vsem 390.000 kg.
Bombaž goje samo majhni posestniki, ki nimajo sredstev za iracionalno gojitev bombaža. Tudi ima naš domači bombaž to napako, da ima prekratke vlakne. Dočim ima ameriški bombaž 35 mm dolge vlakne, egiptski celo 45 mm, ima naš domači bombaž le 25 mm dolge vlakne. To bi se pa dalo zboljšati, če bi se uporabljalo pri nas drugo seme.
Površina z bombažem zasejane ploskve bi se mogla znatno povečati in po ntnenju strokovnjakov bi mogli mesto na povprečno 1000 hektarjev saditi bombaž na 30 do 35 tisoč hektarjih. Tudi donos bi bilo mogoče z uporabo umetnih gnojil znatno povečati. Potrebno pa bi bilo nadalje, da bi se vsi proizvajalci bombaža združili v zadrugah, da bodo v dovolj finančno močni za izvedbo potrebnih reform v gojitvi bombaža. Tudi vprašanje cen bi se moglo rešiti le, če bi bili vsi producenti organizirani. Na vsak način pa bi mogli z gojitvijo bombaž^ znatno okrepiti našo trgovinsko bilanco, ne glede na to, da bi bombažna kultura nad vse dvignila južne pokrajine, ki so danes še močno gospodarsko zaostale.
Trgovina vedno bolj propada
V drugem četrtletju je bilo v Dravski banovini prijavljenih 6, odjavljenih pa en industrijski obrat. Obrtnih podjetij je bilo prijavljenih 221, odjavljenih 264. Se bolj katastrofalne pa so številke glede trgovine. Trgovskih podjetij je bilo namreč prijavljenih 195, odjavljenih pa 358. Za 163 obratov je bilo v trgovini samo v enem Četrtletju več odjavljenih ko prijavljenih. Kaj v resnici še ne zadostuje ta dokaz, v kako strahoviti krizi je trgovina? Ali tudi po teh uničujočih številkah ne bodo odločujoči krogi upoštevali trgovskih zahtev in nastopili proti privilegijem kon-zumov in proti pretirani davčni praksi, kar oboje ubija trgovino!
163 obratov manj v enem četrtletju! Ali je mogoč še bolj nujen opomin, 4« se P1-’" skoči trgovini na pomoč in jo obvaruje pred popolnim polomom!
PRED NOVIM TRGOVINSKIM SPORAZUMOM S ŠPANIJO
Cene fuultc
Q44elek za proučevanje gospodarskih vprašapj pri Narodni banki je objavil indeks cen za mesec julij. V primeri s prejšnjim mesecem in julijem 1. 1932. se je gibal indeks cen tako-le:
julij junij maj julij 1933	1932
rastlinski proizvodi	58T	61T	59'3	73'2
živalski proizvodi	54'0	57-8	55*2	57-8
mineralni proizvodi	75'1	75T	75T	76'4
industrijski proizvodi	70’5	72’0	71-8	63'4
Splošni indeks	63-7	66T	64'9	65'6
izvozni predmeti	57‘4	58'7	57'4	61T
uvozni predmeti	74'3	75'3	74'8	66T
Splošni indeks je torej nazadoval v primeru z junijskim za 2-4 točke; nazadovali so vsi indeksi, razen onega za mineralpe proizvode. Najbolj so zopet nazadovali živalski proizvodi, ki so nazadovali za 3-8, potem rastlinski za 3 in industrijski za 1-5 točke. Padle so cene svinjam, volom, zajcem, nekoliko pa se je dvignila cena ovcam. Od rastlinskih proizvodov so popustile na ceni pšenica, fižol, ječmen in seno, dočim so se popravile za koruzo, pekmez in deteljo. Pri industrijskih izdelkih so padle cene opeki, moki, bombažnim tkaninam in predivom, dočim so se cene za les nekoliko popravile.
Španski poslanik na našem dvoru, grof Torrijos je te dni izjavil novinarjem: »Trgovinska pogodba, ki sem jo sklenil z vašo vlado še leta 1925., je postala vsled neugodnih trgovinskih prilik in vsled deviznih omejitev mrtva črka. Nadejam se, da bo mogoče sedaj skleniti novo pogodbo, ki bo določala popolno svobodo v trgovini in tudi v devizah za obe državi ter bo s tem nad vse ugodno vplivala na razvoj trgovinskih odnošajev med Španijo in Jugoslavijo. S tem bomo prišli v novo dobo naših gospodarskih odnošajev, kakor hitro sprejme španska vlada ponudbo jugoslovanske vlade, kar se bo zgodilo v nekaj dnevih.
Od/uaptaše&jL čof/iv
OdaiafnaSek^
Trgovinski sporazum z Avstrijo
Čeprav še ni bilo objavljeno besedilo sklenjenega trgovinskega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo, objavljajo listi vendar že glavna določila tega sporazuma. Po novem sporazumu so določeni ti kontingenti: Jugoslaviji je priznan še nadalje uvoz 5000 vagonov žita po preferenčni carini. Glede uvoza živine je določeno: Jugoslavija more uvoziti v Avstrijo vsak teden 2000 pitanih svinj, 404 pršutarje in 170 goved. Poleg tega sme uvoziti vsak teden po 210 stotov mesa od mamgalice, od pitanih svinj in od telet. Uvozu zaklanih svinj se je Jugoslavija odrekla. Uvozni kontingent za perutnino je določen na 18 000 metrskih stotov letno. Jajc pa bo mogla Jugoslavija izvoziti 8000 stotov. Na željo Avstrije bo imenovana posebna mešana komisija, ki se bo sestajala vsakih šest mesecev, da razpravlja o eventualnih željah v medsebojnem trgovinskem prometu.
Avstrija se je predvsem prizadevala, da olajša izvoz svojih industrijskih izdelkov. Dosegla je, da se je znižala carina za papir, tekstilno 'blago, železo in jeklo ter za blago iz jute. Na ta način upa Avstrija, da bo mogla popraviti svojo pasivno bilanco napram Jugoslaviji.
Izvoz jugoslovanskih češpelj v Avstrijo je tudi še nadalje neomejen. Uvozni kontingenti za jabolka in hruške se bodo povečali z naknadnimi kontingenti za sto odstotkov. Izvoz vina je dovoljen v stari višini.
CLdMCLpta5ekfi6o#&
^nudbe^poupiaSeuaiiia
Dobava volnenih maj za mornarico. Jadranska plovidba d. d. na Sušaku potrebuje za svojo brodska posadko večje količine volnenih maj.
klobuke Itd. Bkrobi in ■▼•tlolika »rojee, •vratnike In manšete. Pere, aait, manga in lika domala perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—«. Selebnrgova nL ». Telefon It SS-7S.
JAPONSKO BLAGO NA JUGOSLOVANSKEM TRGU
Ljubljanski aerodrom bo v nedeljo, d"1 20. t. m. z velikimi letalskimi prireditvi mi slovesno otvorjen.
Za našega poslanika v Rimu je imeoi van naš dosedanji poslanik v Budapfl^ Jovan Dučič, ki je bil že pred vojno ta, srbskega poslaništva v Rimu. Dučič je f rodu Hercegovec in spada med odličnej^ srbske pesnike.
Solarna v Kreki je tako razširjena, d' Jugoslaviji ne bo več treba uvažati
Herriot je bil z velikimi slovestnostJP' sprejet v Sofij/, kamor je prišel na ko® greš Mednarodne zveze radikalno-deh° kratskih strank. Mesto Sofija ga je cel4 imenovalo za častnega člana. Političnih ** jav Herriot v Sofiji ni dal.
Na kongresu zveze rad. dem. • strank Sofiji so skušali bolgarski delegati del* propagando za revizijo mirovnih pogo®1 a j© večina z Herriotom na čelu njih pr®d loge odklonila.
Vodja bolgarskih socialistov Sakazov s< je na poti na socialistično konferenco Parizu sestal v Beogradu s starim srbski® socialističnim voditeljem Ljapčevičem. I* javil je, da treba delati za zbližanje b« kanskih narodov, zlasti Jugoslavije in Bo garske.
Hasan beg Priština, bivši predsednik banske vlade, je bil v Solunu ubit. Atefl' tator pravi, da je Hasan bega ubil, ker je ta nagovarjal k umoru kralja Zoga. Br* ubitega bega pa pravi, da je bil umor n* iročen iz Tirane, ker je bil Hasan b^g 1 opoziciji proti vladajočemu režimu v M ban/ji.
Na grško-bolgarski meji je prišlo 4°
krvavega spopada, ker so grški vojak1 streljali na bolgarsko četo, ki je bila «* bolgarskem ozemlju, misleč, da imajo pred seboj komitaše.
Na mednarodnem kongresu srcdnješ«*' skih profesorjev so pri volitvi dveh člano* uprave Rumuni predlagali proti jugoslo vanskemu kandidatu prof. Kneževiču, k1
je bil tudi kandidat franoosko-slovanske skupine, kot protikandidata hitlerjevc* Schwetkeja in s tem omogočili izvoliti hitlerjevca v centralni odbor mednarodne profesorske zveze.
Mednarodni učiteljski kongres v Madridu je s 40 proti 21 glasovpm sprejel predlog, da se nemškm hitlerjevskim učiteljskih organizacijam ne dovoli dostop na kon-
A
m
vom
letoš
ljani
kot
razs
vsen
tošn,
pavi
pros
snaž
bo ^ spoc ljan pazi gos; Posi Poči K proi odd štvt mu del del Um kor za za
2
si.
(
Uil
rej
ra;
ur
is;
ra
gl;
Iz'
in
Ije
št<
Di
Pr
ve
zn
oe
Ul
greš.
Iz Osijeka poročajo, da je neki tamo-šnji trgovec izkoristil veliki dumping, ki ga izvajajo Japonci na evropskem trgu in naročil večjo količino japonskih svinčnikov. Pravijo, da so ti svinčniki zelo dobre kvalitete, pri tem pa mnogo cenejši od nemških, ki se jih pri nas skoraj izključno uporabljajo. Tako veljajo nemški svinčniki po 1-30 Din, dočim pa veljajo v Osijek dostavljeni japonski svinčniki le po 33 par, da jih bodo mogli trgovci prodajati že po 50 par.
General Balbo je bil po uspešnem polet« imenovan za maršala, vsled česar bo mor«1 demisionirati kot minister za letalstvo.
Rekonstrukcija italijanske vlade bo i*" vrsena v zvezi z demisijo Balba. Letalski mornariško in vojno ministrstvo bodo zdr«' žena v eno ministrstvo, ki ga prevzah? Mussolini. Poleg tega bo pridržal Mussoli*’’ še notranje in korporacijsko ministrst«0’ dočim prevzame zunanje Grandi.
Nemška vlada je oficialno obžaloval* dogodke na švicarski meji in obljubila, d* bo kaznovala one hitlerjevce, ki so vdrl* na švicarsko ozemlje in aretirali nekeg* železničarja. Ali pa je verjeti besedah Hitlerjeve vlade?
Pariški list »L’0rdre« poroča na podlagi rimskih informacij, da je narodno socialistični puč v Avstriji neizbežen. Ih 65% Avstrijcev je za Hitlerja. Dollfus d* bo odstopil, nato pa bo avstrijsko prebivalstvo samo izvedlo priključitev Avstrije k Nemčiji in Hitlerju se ne bi moglo očitati, da je prelomil besedo.
Hitlerjevci pripravljajo novo ustavo, p° kateri bo prešla vsa oblast na vod}0 Hitlerja. Vse državljanske svoboščine bod° prikrajšane do skrajnosti.
»Samo dve vrsti državljanov sta odsl®) v Nemčiji«, je izjavil nar. soc. voditelj Protze. »Eni, ki so slepo za hitlerjevsk* režim, drugi pa, ki so v koncentracijski!* taborih, ali pa bodo še prišli tja.« K teh« bi mogli dostaviti, da sta za zaprte tud* samo dva načina smrti. Tisti, ki jim v»° preganjanje ni moglo zlomiti odporu0 sile, so »ustreljeni na begu«, one pa, ki n° morejo več prenašati muk, najdejo zjutr« obešene v celici.
Energične odredbe De Valere so pr0" prečile nemire na Irskem. Vodja »modri!1 srajc« 0’. Duffy je namreč odpovedal juv' ne manifestacije, da prepreči krvave dogodke. Zato se je sestalo v nedeljo le 200° »modrih srajc« in je njih zborovanje P0, teklo mirno.
Turčija je odpravila za celo vrsto neh' ških izvoznih predmetov kontingente.
HjuUiona
III. Gospodinjska razstava pod naslovom »Red in snaga k zdravju pomaga« na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra, se naslanja kot tretji člen na prvi dve gospodinjski razstavi preteklih let, ki so gotovio še vsem posetnikom v dobrem spominu. Letošnja razstava bo zopet zavzemala ves paviljon K in bo obsegala te točke: Preprosto, a okusno in ceneno urejen dom s 8&ažno in praktično kuhinjo. Razstava nas t>o vodila po najrazličnejših opravilih gospodinje. Kako peremo, sušimo, popravljamo in pospravljamo perilo, kako naj Pazimo na obleko in obutev, kako snaži gospodinja stanovanje, opravo in posodo. Poseben kotiček bo odmerjen negi telesa, Počitku in domači lekarni.
Kako naj žena koristno uporablja svoj Prosti čas nam bo prikazalo v posebnem oddelku te razstave Splošno žensko društvo pod naslovom »Ženi v razvedrilo, do-v korist«. Tu ne bodo običajna ročna dela, kakor smo jih vajeni, tu bomo videli delo naših predic, tkalk, naših domačih Umetnic, ki iz ostankov blaga ustvarjajo koristne in okrasne predmete, ki spletajo *a zimo topla oblačila za male in velike za vse prilike.
Žene, matere, gospodinje, ne zamudite si ogledati to koristno razstavo!
Glasovanje občinstva na umetnostni razstavi »Madone slovenskih likovnih umetnikov« y Ljubljani. -V okviru letošnjega Imenskega velesejma v Ljubljani bo prirejena tudi razstava umetnin, in sicer bodo razstavljene Madone slovenskih likovnih ^Ujetnikov, slike, kipi in grafike. Vsak ob-'skovalec te razstave prejme ob vhodu v razstavo glasovnico, s katero bo oddal svoj glas aa umetnino, ki mu najbolj ugaja. Izvoljene umetnine bodo potem nagrajene, m sicer po številčnem vrstnem redu dobljenih glasov takole: Umetnina z najvišjim 'številom glasov Din 2000—, 'sledeče pa z Gin 1000--, 500—, 500--, 500—.
Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk Ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za jesenski ljubljanski velesejem, ki bo od 2. do 11. septembra t. 1., naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani.
7k*uucsb/o
Klirinški račun mrd jugoslavuo in ŠVICO
(Po podatkih »Informations Economiques<, Lausanne, z dne 26. julija.)
Terjatve po švicarskem blagovnem izvozu:
iDne 5. julija 26. julija v	Sv. Fr. Sv. flr.
®a Vplačila pri Narodni “»nkij v (Beogradu za švicarske upnike	8,874.229	9,432.328
®a izplačila švicarskim
7,585.483 8,388.231
jT a”to* pri jugoslov. Nar.
„ nki, ki še niso izvršena v &viQi	1.288.745	1,041.097
»tanje nadalje prijavljenih ali še ne zapadlih, oziro-n,a zapadlih, a še ne vplačanih terjatev švicarskih upnikov pri jugosl.
Narodni banki	3,388.923	3,389.592
»kupna vsota še neobraču-aanih švicarskih terjatev do Jugoslavije	4,677.669	4,433.689
PUNT NA DECIMALNEM SISTEMU
Na predlog trgovinske zbornice v Man-cheetru je sklenila zveza trgovinskih zbor-Uic Anglije resolucijo, v kateri	pozivlje
^lado, da izvede decimalizacijo funta, ker se s tem olajšali trgovinski odnošaji s "djino. Kakor znano, se deli danes funt na ^ šilingov, šiling pa na 12 penijev. Po ^odlogih kongresa, pa bi imel šiling le L® penijev in eden funt torej 200 penijev. rvi korak za decimalizacijo funta je že ®|°rjen s ,tem, da so izdani novci po dva ši-“Uga, to je za eno desetino funta.
*
Kumunska vlada je ustavila vsa trans-^ha plačila, ker bi ostala sama brez de-če bi še naprej plačevala zunanje dol-®?ve. Tuji upniki morajo omogočiti Rumu-Jlb da s svojim izvozom dobi potrebne de-Vlze za plačilo svojih obveznosti v tujini. Angleška transa avstrijskega posojila je ® trinajstkrat prepisana, velik finančni škandal je nastal v Parizu. j.jbR »Socičtč Frangaise de Banque pour hltranger« je bila uvedena preiskava za-utaje več milijonov frankov. En rav-^telj zavoda je izvršil samomor, drugi pa Pobegnil.
Obrtniki za pcavUe-
Mogočno zborovanje slovenskih obrtnikov v Mariboru — Šusmarstvo najbolj ubija obrt — Samo v Sloveniji je 17.000 susmarjev
V nedeljo dopoldne se je napolnila velika dvorana »Union« v Mariboru z obrtniki vseh strok, ki so prihiteli v Maribor prav iz vseh delov Slovenije, da manifestirajo za svoje pravice.
Sijajno obiskani zbor je pozdravil v imenu sklicateljev, okrožnih odborov obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, predsednik mariborskega okrožnega odbora Franc Bureš, ki je naglasil, da je šušmarstvo najbolj pereče obrtniško vprašanje, o katerem se razpravlja na vsaki obrtniški seji in ki ga treba razčistiti do dna. Šušmarstva niso krivi predvsem brezposelni, kakor se splošno misli, temveč v prvi vrsti nekateri izučeni obrtniki, ki imajo večinoma svoj primeren zaslužek in kruh. Ostro je nastopil proti raznim državnim in samoupravnim zavodom, ki imajo lastne delavnice, ki so glavna legla šušmarstva.
Davčno vprašanje je 'drugo zlo, ki pritiska obrtnike. Davki so razdeljeni na obrtnike po znanem nesrečnem ključu skrajno neprimerno. Preostra davčna praksa in šušmarstvo ubijata obrtnika.
Nato je predsednik Beneš pozdravil razne zastopnike, tako zastopnika banske uprave in mariborske občine, narodna poslanca gg. dr. Pivka in Hajdinjaka, predsednika obrtnega odseka Zbornice za T0I g. Rebeka in druge.
Na njegov predlog so zborovalci poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju na Bled, pozdravno brzojavko pa trgovinskemu ministru Šumenkoviču, ki je bil obenem naprošen za zaščito obrtništva.
V imenu banske uprave in mariborske občine je pozdravil zborovalce ravnatelj Rodošek, ki je želel zborovanju ves uspeh in obljubil vso podporo oblasti. Za njim je pozdravil zborovalce v imenu Zbornice za TOI predsednik njenega obrtnega odseka g. Rebek, ki je povdaril, da hočejo vsi zavedni obrtniki, ki so se zbrali na tem lepem in treznem zborovanju v tako vzglednem številu, da se vodi državna uprava tako v skladu s potrebami gospodarstva. Sleherni državljan in davkoplačevalec mora imeti svoje pravice, ki mu pripadajo po zakonu, kakor ima tudi svoje velike dolžnosti do države. S preveliko davčno preobremenitvijo država ničesar ne pridobi, ker ustvarja v obrtniških vrstah vedno naraščajočo brezposelnost, s čimer seveda padajo dohodki države na davkih. Zato je pričakovati, da bo naletel ta zadnji apel treznega in delavoljnega slovenskega obrtništva ob dvanajsti uri na pravilno razumevanje in upoštevanje na vseh merodajnih mestih.
Prvo poročilo je nato podal g. Vahtar iz Maribora, ki je v svojem govoru nanizal vsa glavna zla, ki ubijajo našega obrtnika. Vse obrtne panoge so danes živo prizadete po šušmarjih iz stroke, po samoukih in pa v ogromni meri po raznih državnih in samoupravnih zavodih, kaznilnicah, po-boljševalnicah, internatih, samostanih itd., kjer se opravljajo obrtniška dela že kar na
veliko s stroji in na električni pogon. Prav nič boljše ni v državnih zdraviliščih in rudnikih, kjer se obrtniška dela izvršujejo ali v lastni režiji ali pa s pomočjo šuš-marjev, le davkoplačujoči legalni obrtnik pri njih ne more priti do zaslužka. Isto in še slabše je v kaznilnicah, kjer so se ustvarile prave industrije iz obrtniških delavnic. Kaznjenca je treba smatrati kot kaznjenca, ki naj se mu naloži težko delo pri gradnji cest itd., da bo čutil težo kazni, ne pa da se ga zaposluje pri mnogo lažjih delih v kaznilniških delavnicah. Zato je treba vse take državne delavnice ukiniti in izvesti popolno zaščito obrtništva ter noveliranje obrtnega zakona v tem smislu.
Za njim so se podrobno bavili s pogubo-nosnim vplivom šušmarstva še g. Krajccr iz Maribora za čevljarsko stroko, g. Iglič iz Ljubljane za krojaško in oblačilno stroko, v imenu mesarjev in klobasičarjev je izpregovoril g. Fidler iz Maribora in v imenu pekovskega obrta g. Kovačič iz Maribora.
Nato je imel obširno poročilo o obupnih razmerah našega obrtništva vobče, kakor tudi specialno v posameznih strokah tajnik celjskega okrožnega odbora g. Drago 2&bkar, ki je naglasil, da zahtevajo izredne gospodarske razmere tudi izredne ukrepe in da je zato dolžnost vlade, da razmeram primerno zaščiti obrtništvo. Dejstvo je, da je obrtnik bolj potreben zaščite, kakor pa vsak drug stan. Tudi v novi bednostni fond bo moral obrtnik prispevati najvišji prispevek. Po dosedanjih ugotovitvah dosega število šušmarjev v Dravski banovini že visoko številko 17.000, to pa seveda samo v obrtnišjiih strokah. Glavni vzrok te razpaslosti je pomanjkljivost zakonitih določil in pa prevelika popustljivost. šušmarjem je z ozirom na to silno zrasel greben in so celo tako nesramni, da obratujejo kar kot protokolira-na podjetja in uporabljajo štampiljke, čeprav nimajo mojstrskih spričeval in obrtnih dovolil, mnogokrat pa v stroki fiiti niso izučeni.
Tajnik mariborskega okrožnega odbora g. Novak je nato prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Na predlog g. Igliča je bilo sklenjeno, da izreče predsedniki vseh štirih obrtniških okrožnih odborov spomenico osebno banu dr. Marušiču in mu ob tej priliki razlože tudi še vse ostale obrtniške težnje.
Ko je še zastopnik Zbornice za TOI g. Rebek izrazil svoje upanje, da bo našel ta zadnji, obupni apel slovenskega obrtništva prav? razumevanje pri onih, ki so dolžni skrbeti za njegovo obrambo ter ko je podal nekaj smernic za oživljenje obrtniških vrst v boju proti šušmarstvu in davčni preobremenitvi (baje se sme že pričakovati davčna pavšalizacija malega obrtnika), je predsednik g. Bureš zaključil res lepo uspelo zborovanje s pozivom, naj bi obrtniki s točnimi podatki o šušmarstvu in svojih potrebah stalno obveščali okrožne odbore, da bodo mogli ti uspešno nastopiti za pravice obrtništva.
JESENSKI KIPSKI SEJEM 1933
Začetek dne 27» avgusta
Vsa pojasnila daje:
ING. G. TČNNIES, LJUBLJANA
Dvofakova ulica 3/H. — Telefon 27-62
ali
ZVANIČNI BIRO LA1PCIŠKOO SAJMA
Beograd, Knez Mlhajlova 33
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini modi-stinje Amalije čubakovič v Celju. Kon-kurzni sodnik dr. Mak, konkurzni upravnik mase odvetnik dr. Mikuletič. Prvi zbor upnikov dne 24. avgusta ob 9., oglasitveni rok do 18. septembra, ugotovitveni narok dne 28. septembra ob 9.
Otvorjeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca z mešanim blagom Frana Leskovška v Mozirju. Poravnalni sodnik dr. Mak, poravnalni upravitelj dr Voršič, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave dne 21. septembra ob 9., prijavni rok do 16. septembra, poravnalna kvota 40%, plačljiva v desetih enakih mesečnih obrokih.
Odpravljen je konkurz trgovke Marice Hude na Grosupljem, ker ni kritja za stroške postopanja.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske |banovine z dne 12. avgusta objavlja med drugim: Pravilnik o opravljanju izpita za posluže-valce električnih naprav. — Pravilnik o odmeri in izplačevanju potnega pavšala za uslužbence davčnih uprav. — Odredbo finančnega ministra, da se pomaranče ne smatrajo več za luksusni predmet. — Razveljavljenje odločbe glede povprečnih cen za razne tipe avtomobilov. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
NOVOST V KNJIGOVODSTVU
Anton Žnideršič je opisal v knjigi »Reforme v knjigovodstvu in pisarniški opremi« svojo več let preskušeno saldno kontrolo, ki je tako zanesljiva, da knjiži knjigovodja brez napak. Z uvedbo te kontrole odpade vsako kolacijoniranje (iskanje napak) in konti so vedno zanesljivo pravilni. Razen tega so v knjigi opisani razni pripomočki, ki so praktični za vsako pisarno.
Knjiga se dobi v vsaki knjigarni za Din 25-— ali po pošti pri upravi »Detaj-lista«, Ljubljana, poštni predal 87.
Nepotrebna napaka
Ni treba, da bi bil podjetnik ali obrtnik, slovničar, vendar n© služi njemu v čast, če so v njegovih napisih v izložbenem oknu ali v lokalu preočitne slovniške napake. Tako n. pr. se more vedno znova čitati po gostilnah in kavarnah: Vsaki dan koncert. Zopet drugod čitamo, da velja vsaki kos toliko in toliko. Drug ima zopet vsaki dan sveže pecivo, itd. Zalibog pa slovenska slonica ne pozna nobenega vsaki, temveč le vsak. Zato vedno le: vsak dan koncert, vsak kos, vsak dan sveže pecivo itd. Je to morda malenkost, a ta malenkost čisto po nepotrebnem jemlje obrtniku ugled, ker kaže njegovo premajhno znanje jezika. Zato treba gledati na to, da je vse pravilno napisano, da ne motre nihče nič očitati.
Tudi od takšnih malenkosti je odvisen ugled stanu.
BLAGOVNI PROMET MED JUGOSLAVIJO IN SVIC0
V	mesecu juliju je uvozila Švica iz Jugoslavije po podatkih glavne carinarnice v Bernu 34.464 litrov pijače, 129 glav živine in 51.331 stotov drugega blaga v skupni vrednosti 955.442 švic. frankov.
Izvozila pa je v Jugoslavijo 56 glav živine, 2.851 ur in 6.498 centov drugega blaga v skupni vrednosti 541.676 švicarskih frankov.
Ves uvoz Švice v juliju je znašal 137-2 milijonov šv. fr., ves izvoz pa 68-4 milijonov šv. fr. Delež Jugoslavije le torej znašal 0-7% pri uvozu in 0-8% pri izvozu. Jugoslavija pride pri uvozu na 21., pri izvozu pa na 24. mesto med 54. državami. Švica je bila torej napram Jugoslaviji pasivna za 413.766 šv. frankov.
REVOLUCIJA NA KUBI VRGLA SLADKORNE CENE
Ko so prišle prve vesti o nemirih na Kubi na njujorški sladkorni trg, so se cene sladkorju okrepile, ker se je mislilo, da vsled nemirov ne bo mogoče spraviti dovolj kubanskega sladkorja na trg. Splošno se je tudi mislilo, da se bo predsednik Roosevelt zavzel za Maohada in se bo vsled tega revolucija podaljšala. Proti vsemu pričakovanju pa se je predsednik Roosevelt odločil za revolucijonarje, vsled česar je bilo tudi revolucije tako hitro konec. Poleg tega pa se v Združenih državah boje, da bodo revolucijonarji odpovedali takoimenovani »Chadbourae pakt«, vsled česar bi prišli ameriški lastniki sladkornih plantaž v zelo neprijeten položaj. Vse to je povzročilo, da je nazadovala cena sladkorja za več točk.
NAZADOVANJE MADJARSKE ŽIVINOREJE
Po podatkih madjarakega poljedelskega ministrstva se je znižalo število goveje živine od L 1032 na 1-69 milijonov glav, to je za 6-72 %. Število konj je padlo za 3*7 odstotkov in znaša 819-870. Mnogo 'bolj je nazadovalo število svinj, 'ki je padlo v primeri. z lani za 18-6, v primeri z letom 1931 pat celo za 30 odstotkov in znaša samo še 1*89 miMjonov svinj.
SVETOVNI INDEKS ZA BLAGO NA DEBELO
Svetovni indeks na debelo je znašal dne 5. avgusta v Franciji 398, v U. S. A. 101-2 in v Angliji 71-7. Indeks kaže tendenco navzgor ne le v Ameriki, kjer vlada odkrito nastopa za višje cene, temveč tudi v Franciji, čeprav je vlada za politiko nizkih cen. V Angliji je ostal indeks nespremenjen.
OBČNI ZBORI
VII. redni občni zbor del. družbe »Železni majdan in topilnica Topusko, Ljubljana« bo dne 28. avgusta ob 11. dopoldne v prostorih Kranjske industrijske družbe
na Jesenicah.
m
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 200 kg karbida, 50 litrov špirita, 20 kg emajllaka in 50 kg laka za tla; do 27. avgusta t. 1. pa o dobavi 100 ključavnic, 1325 pil, 500 jeklenih lopat za premog, raznega sedlarskega materiala, 20 kg motvoza, 400 kosov smirkovega platna, 650 stekel za okna, 100 kg kita ter o dobavi 1000 kg tovotne masti.
Direkcija državnih železnic t Subotici sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 110.000 kg n ©gašenega apna.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi
10.000 kg katrana, raznih kemikalij in laboratorijske opreme, dalje ponudbe o ca 5000 vijakov, 2000 kg strojnega odja, 1350 kilogramov bakrenih vrvti, 3000 kg izolacijske mase, 10 garnitur silik-opeke za električne peči, 30.000 komadov opeke,
46.000 kg riževe slame, 300 plošč pocinkane pločevine, 580 žarnic, 1000 kg mini ja, 150 kg 'kleja, 500 kg lanenega firne-ža, 10.000 kg železne pločeviine, 1000 kg fosforne branže, 5000 kg profitnega železa ter o dobavi raznega električnega mateni-jala.
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 10000 (krajnikov, 600 žarnic, 150 m* rečnega gramoza, 150 m3 rečnega peska in 460 m8 jamskega lesa; do 30. avgusta t 1. pa o dobavi 60.000 kg porfclaod-oementa.
(Predmetmi oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom ma vpogiled.)
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. avgusta 1.1. ponu.lbe o dobavi 400 kg podkev za komje, 50 zavitkov podkovnih žebljev, 500 kg navadnih žebljev.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 9066 m’ hrastovega lesa. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 6000 kg mešanega bencina; do dne 24, avgusta t. 1- pa glede dobave krogi jič-nega ležaja.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 200 komadov varjenih cevi.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi pisarniških potrebščin, risalnih potrebščin in 2000 stekel za jamske sve-tiljke; 30. avgusta t. 1. o dobavi žičnikov, smirkovega platna, raznega železa, jekla, vijakov, matic in stauferjevih puš; do 1. septembra t. 1. pa o dobavi 3000 kg domače svinjske masti, 720 kg sirove kave, 2000 kg bučnega olja, 4000 kg koruznega zdroba in 4000 kg riža.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi jeklenih palic in 100 kg železne žice.
Direkcija državnih železnic Subotica
sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 600 kg martinskega jekla; do 22. avgusta t. 1. o dobavi 12.700 kg katrana; do 23. avgusta t. 1. pa glede dobave naprav za vijake.
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
&
JGlubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki
Dne 23. avgusta t. 1. bo pri glavnem
sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo 15.000 kosov perila za bolnike in 15.000 kosov posteljnega perila. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.)
Prodaja lesa na veleposestvu Turjak bo potom efertne licitacije dne 25. avgusta 1.1. ob 9. uri dopoldne pri začasni državni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg šit. 34. — (Pogoji so na vpogled pni omenjeni upravi.)
Državna pšenica se bo oddala v mletje potom licitacije iin sicer: Dne 22. avgusta t. 1. pri Komandi IV. armijeke oblasti v Zagrebu m dne 24. avgusta t. 1. pni Komandi' II. annijske oblasti v Skoplju. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Dobava pšenice za vojaštvo se bo oddala dne 21. avgusta t. 1. pri intendantskem skladišču v Mariboru. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja pleskanja mostov. Direkcija drž. železnic, gradbeni oddelek v Ljublj^jii sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe za oddajo pleskanja mostov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
.KUVERTA*
LJUBLJANA
KarlotSka c. 2 Volarski pat 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA.
POL MILIJARDE JE VELJAL BALB0V POLET
»Manchester Guardian« je izračunal, da so znašali stroški Balbovega poleta čez Atlantski ocean približno dva milijona funtov ali pol milijarde dinarjev. Pri tem pa niso vračunani stroški, ki so jih imele druge države s sprejemom Balba in njegovih letalcev. Enako nista tu vračunana oba potopljena aviona, ko tudi ne odškodnina za ubitega poročnika Squalio in ra-
plf&dl, kor ves polet prav za prav ni pokazal 'nič, kar že ni bilo preje znano.
BESEDA, ZA KATERO JE PLAČALA BEOGRAJSKA OBČINA 1,600.000 DIN
Pred leti je sklenila beograjska občina z neko tvrdko pogodbo, po kateri pripada pravica reklame v Beogradu tej tvrdki. V pogodbi pa je bilo zapisano, ne ve se po kateri zaslugi, da ima omenjena tvrdka izključno pravico do reklame v Beogradu. Občina pa tvrdki te pravice ni hoteia pri-zpati in je trdila, da je prešla ta beseda v" pogodbo po pomoti. Prišlo je do procesa, ki se je te dni končal s tem, da se je pogodba razveljavila proti temu, da je plačala beograjska občina tvrdki 1,600.000 dinarjev odškodnine. Toliko je torej veljala beseda »izključno«.
NOV NAČIN POGONA ZA MOTORNE ČOLNE
Praški inženir Očenašek je te dni razkazal novinarjem prvi model svojega motornega čolna s čisto novim načinom pogona. Coln ima 4 konjske sile močan motor, ki žene močno sesalko, ki bruha pod visokim pritiskom dva curka vode z velikansko hitrostjo. Ta dva curka služita kot pogon čolna. Ustje cevi, iz katerega bruha
sesalka curek, se nahaja na dnu čolna, ki more biti vsled tega tako plitev ko splav. Vsled tega se more tak čoln premikati tudi v najbolj plitvih vodah. Pri prvi poizkušnji vožnji je dosegel čoln povprečno hitrost 25 km na uro, z močnejšim motorjem pa upa iznajditelj doseči hitrost 80 kilometrov na uro.
VALUTNI KOLAČ
Na budimpeštanski zračni' pošti je bil te dni oddan zavoj, čegar vsebina je bila deklarirana kot pecivo. Poštarju pa se je zdel zavoj sumljiv in ga je zato pregledal. V zavoju je našel lep velik kolač, ko pa je še tega pregledal, je našel v njem 2600 pengov. Nato so aretirali pošiljalca, ki je bil neki bančni blagajnik. Pri zaslišanju je priznal, da je na ta način že večkrat iztihotapil denar v Švioo.
ŽELEZNICA, KI JE LE NA PAPIRJU
Pred kratkim so odkrili, da plačuje Generalni svet yonnskega departmana že 20 let redne letne prspevke za železnico, ki sploh ne obstoji. Železnica naj bi vezala kraja Joigny in Villeneuve-L’Arche-včque in so jo pričeli graditi leta 1914. Po izbruhu vojne so tračnice uporabili za vojaške namene. Po vojni so bili strokovnjaki mnenja, da je ta železnica brez pomena in da se stroški za to železnico nikdar ne bodo izplačali. Zato so nadaljnjo gradnjo železnice opustili. Prezrli pa so, da bi o tem sklepu obvestili tudi najvišjo oblast v departmanu, ki je zato redno izplačevala 64.000 frankov letne subvencije družbi, ki ,bi morala vzdrževati progo. Družba se seveda teda denarja ni branila in lepo skozi dvajset let sprejemala prispevek za vzdrževanje železnice, ki sploh ni obstojala. Sedaj so seveda tej subvenciji napravili konec in družba bo morala denar povrniti.
*
Trst je po draginji stanovanj drugo najdražje mesto v Italiji, čeprav je 900 stanovanj praznih.
V tovarni »Pyrota« pri Celju je eksplodirala granata in nato je bila vsa delavnica v ognju. Pet delavk je dobilo pri tem strašne opekline in je ena že podlegla ranam.
Italijansko vojno letalo, ki je poletelo nasproti generalu Balbu, se je v bližini
alžirske obale ponesrečilo in potopilo. Letalski general Vale in sedem mož posadke je bilo pri tem ranjenih.
Velik požar je v Atenah upepelil 360 barak grških beguncev. Škoda znaša nad 15 milijonov drahem.
V Varšavi so pri neki policijski raciji odkrili 130 tajnih igralnic in opijskih beznic.
Premije za zavarovanja proti zaplembi premoženja so znašale do konca leta 1932 za Nemčijo pri Lloydu 1 odstotek, po zmagi Hitlerja pa so narasle na 5 odstotkov, sedaj pa se sprejemajo zavarovalne pogodbe le še v višini 30 do 40% zavarovane vsote. Zavarovanja proti zaplembi premoženja pa Lloyd od Nemcev, ki žive v tujini, sploh več ne sprejema.
V avtomobilski zbornici združene ameriške avtomobilske tvornice so v julija izdelale 178.506 voz, skoraj 3 krat več ko v juliju 1932. Fordove tvornice niso zastopane v tej zbornici.
V večini nemških kopališč je vstop židom prepovedan.
NOiBENp TRGOVINSKE POGODBE AVSTRIJE Z RUSIJO
Osem mes^oejv se že vodijo pogajanj* med Avstrijo in, sovjetsko Rusijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Pogajanja pa ne morejo priti z mrtve točke in zato Avstrija sploh ne bo sklenila formata6 trgovinske pogodbe z Rusijo. Mesto trgovinske pogodbe se bodo samo sklepali dogovori za posamezne dobave. V letošnje® polletju je dala Rusija avstrijskim tvrdka® naročil za 2 milijona šilingov. Malo vel-jetno je, da bi Avstrija dobila ruskih na-ročil v vsem letu za več ko en milijon do 1 ar jev. S tem bi avstrijske dobave v R11' sijo v primeri z letom 1929 nazadoval« ravno za eno desetino.
Siju prpfila
LJUBLJANSKI TRG
Posebna živahnost je na sadnem trgUt ki je vedno dobro založen. Pojavilo se j® že prvo grozdje, ki ga prodajajo Dalm*' tinci po 10 do 12 Din za kg. Marelic je le malo, ki so se zato precej podražile in s® prodajajo po 10 dinarjev kg. Češpelj je n® trgu mnogo in jih v veliki meri dostaV' ljajo na trg Belokranjci. Brusnic je Š® malo in so primeroma drage. Še vedno p* je dosti borovnic, ki se prodajajo še P° ceni 1*50 za kg. Gob v tej veliki suši seveda ni. Mnogo je na trgu rdečih malifli ki se prodajajo po 3-50 Din za kg. Jabolk* so po 4 do 4*50, hruške po 3-50 za kg. N® zclenjadnem trgu je enako dovolj blagfr Paprika se prodaja po 75 par kos, p« isti ceni se prodajajo tudi kumare. Stročji fižol je po 4-50 boljše vrste, dobi se P* tudi že po 2-50. Zeljnatih glav ne manjW in se prodajajo po 1-50 par. Krompir 9® dobi tudi že izppd dinarja za kilogram Cena perutnine je ostala neizpremenjen*'
MARIBORSKI ŽIVINSKI SEJEM
Na sejem dne 8. avgusta t. 1. je bilo pri' gnanih: 15 konjev, 18 bikov, 196 volov, 3$ krav in 12 telet, skupaj 546 glav živin«’ Povprečne cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3'75 do Din 4‘—; pol; debeli voli 2-50 do 3-50; plemenski voli 3*— do 3-50; biki za klanje 3-— do 4—'< klavne krave debele 2-70 do 4'—; plemenske krave 1*75 do 2-50; krave za klobasanje 1-50 do 2-—; molzne krave 3-— do 3’50; breje krave 3*— do 3*50; mlada živina 3‘-" do 4-—; teleta 4-— do 5‘50. Prodanih jfi bilo 315 kom., od teh v Italijo 12 glav. -* Mesne cene: Volovsko meso I. vrsta 1 k? Din 10-— do 12-—; II. 8-— do 10—; meso od bikov, krav, telic 5'— do 7—; teleČj® meso I. vrste 10*— do 14-—; II. 6-— 8-—; svinjsko meso sveže 1 kg Din 10"" do 16-—.
XIII. POROČILO HMELJARSKEGA DRl> ŠT V A ZA SLOVENIJO 0 STANJU HMEI*'' SKIH NASADOV
Žalec v Sav. dolini, 15. 8. 1933-
Željno pričakovanih padavin dosedaj ŠC ni bilo. Z ozirom na dejstvo, da se oko-buljenje le počasi izvršuje, se bo obče obiranje hmelja pričelo šele 21. t. »*• Obče je mnenje, da bo letošnji pridelek p° kakovosti prav odličen.
Gospodom nakupovalcem je zemljevid našega okoliša na razpolago.
Društveni odbor.
Kez> dobro pi?//«,
zalo slavo in mlado vado pije: Kathveinev Knezppove sladno havc s SPvavim »Fraucfeovim« dodaikoml
Ureja ALEKSANDER 2ELEZN1KAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.