Posamezne številkei Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50.
»TABOR* Izhaja vsak dan, razvea nedelje in praznikov, ob 18. eri ■ datumom naslednjega dno ter ttan* mesečno po pošti D 10*—g tn ' ■ nemštvo D18*—, dostav r D 11*50, na izkaznic inserati po cb'
Naroča se pri oprav MARIBOR, Juržč*
Leto: IV.
Maribor, torek 27. marca 1923.
Posamezne Številke« Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO n nnh.j« t Murf-boru, Jurčičeva ul Bt 4, L nncl-*trop|«*. Telefon fnterurb. it. 27&. UPRAVA a« nahaja * Jurčičevi alici et. 4r pritličje, desno. Telefon it 24*^ — SHS poStnožekovnl račun Stav. 1L»S7.
Na naročila brez denarja m n* oKirar Rokopijj 9* na
Številka; 69
Baroša ne damo!
Italijanski in jugoslovenski načrti za ureditev reškega vprašanja.
Trst, 22. marca.
(n', n.) Jugoslovensko-italijanska konferenca v Opatiji, ki pravzaprav že takoj od vsega začetka ni kazala bogve kasnega življenja, je sedaj dospela brez rlv°ma na svojo mrtvo točko, s katere Se no premakne tako kmalu, ali pa mo-K°če tudi nikoli, če bodo ostali trdni v — Beogradu. Seveda, če bi bilo šlo ako, kakor je italijanska delegacija mor-mislila, da pojde in kakor je tudi kabalo prvotno jugoslovensko popuščanje: P°tem. bi komisija prav gotovo dokončala ®vo.ie delo v tistem enomesečnem roku, kakor ga določa svetomargeritska konvencija, in danes bi bilo takoimenovano ^esk-o vprašanje že rešeno na debelo in '•robno. Toda kako?! Pač tako, da bi Jugoslavija na svojih lastnih tleh morala *rPeti tuje gospodarje in bi vsa njena korist-obstojala v tem, da bi smela s svo->|ta jadranskim prometom krmiti Reko koliko časa, dokler bi ta njena krmljenka !?e Postala godna za priklopi jen je k — 'Italiji! Ne dobri volji boogradskih hladnih krogov, temveč odločnemu od-Poru vse neradikalske javnosti v Jugo-^aviji se je zahvaliti, da se je stvar zasukala drugače in’ je danes, po enem Mesecu obojestranskih najljubeznjivojših Poklonov, banketov, pomorskih ih avtomobilskih izletov irt tupatam- kaki eno-1lrni ali celo poldrugourni razpravici PMšla komisija tja, kjer bi bila morala *?iti že takoj prvi dan po izpraznitvi .Šumaka: pri vprašanju jugoslovenske snve-Ienosti nad Delto in Baroševo luko. Prvotno jugoslovensko popuščanje je "'oknilo razpravo o tem vprašanju, ker •je^ iugoslovenska delegacija pristala-Ma . aski predlog, da naj se ves kup vpra-,.ahj obravnava obenem, ali končno pa -1® moralo priti tudi to vprašanje na vr ^°> sicer tudi lej nekako sovsebno, ali ^®ndarle. Vprašanje konsorcija, ki naj 1 ^Pravljal reško pristanišče, se vendar j|e ^ore rešiti, ne da bi se prej določilo, in v koliki meri dejanski pripada lstanišee.
^alijanski tisk, a prav tako tudi la-i8oa vlada in njena delegacija v Opatiji, Pač obetali od izida skupščinskih br lterv- v Jugoslaviji temeljitega preo-r a.a v razpravah konferenc. Menda si *alci sami niso tako zelo želeli »zma-*’ kakor so jo jim želeli Lahi, ki so j^cak°vali od »utrditve Pašičevega po fe a;,a<s najboljšega poteka opatijske kon-klo~^Ce’ ker je bil Pašič vedno na-Hih*136,1	0^Pravi vseh spor
, , vPrašanj med obema državama in ter t-r° tu(*' čim hitrejši dosegi prija-sn- odnošajev med njima. S kak-z 1111 Zadovoljst,vom, je laški tisk beležil ‘a radikalce ugodni volilni izid, pri če-
Radič se pripravlja na pohod v
Beograd.
Nedeljska konferenca v Zagrebu. — Definitivnih sklepov ni. — SpaKo 111 Korošec prideta danes in jutri. — Radič upa Via sporazum, nakar pojde v Beograd.
Zagreb', 26. marca. (Izv.) Včeraj se velikost duha. Srb še ni zrel za svobodo, je vršila konferenca izvoljenih, poslancev. Srb je še otrok, kateremu moramo mi Hr-Radičeve seljačke republikanske stranke,' v at j o še povezati spodnje hlače. Oni se katere se je udeležilo 63 poslancev, dočim navdušujejo danes za nekaj velikega, so ositali bili odsotni. Na konferenci niso Njihova ustava je čisto navadna prevara, oili sprejeti nikaki končnoveljavni skle- je samo prepis belgijske ustave. Toda pi glede nadaljne taktike, predvsem glede kakorkoli se vedejo napram nam, mi smo sodelovanja v bodočem parlamentu. Ni njihovi bratje. Mi hočemo tvporazum, to-še torej padla odločitev, ali Radič sploh da ne takšnega, kakor ga hoče Pribičevič, pride v Beograd. Konferenca ss je vršila temveč svobodno organizirano skupnost, popolnoma tajno in ni bilo pnpuščeno ki je ni ustvaril no Radič ne Pašič, am-niti občinstvo, niti novinarji. Colo var- pak Šumadija in hfvatsko Zagorje. Na nostni straži je bil vstop zabranjori. Dc- vprašanje novinarjev jo Radič izjavil, legatje Spahovcev ter dr. Korošca se da končnih sklepov z ozirom na pogaja-konference niso udeležili. Radič sam je nja s Spahovo skupino in z dr. Koroš-izjavil, da pride Spaho s Svojim tajnikom; cem še ne more objaviti. Sporočil pa jim še le v ponedeljek, v torek pa dr. Koro- jo točke sprejete resolucije, - ki so name-šec, da sc pogovore gleJe kooperacije. — njene za javnost. Med temi je četrta naj Republikanske disidente-iz Mostara, ki bolj zanimiva, kjer pravi med drugim: so mu ugovarjali, je Radič kra-tkomalo Hrvatsko narodno zastopstvo smatra da-vrgel iz dvorane ter na to mirno nadalje- našnjc mednarodne meje Srbov, Hrvatov val zborovanje. Po konfernci se je vršil in Slovencev v današnjih evropskih raz komerz, kateremu je prisostvovala velika merah iz vidika hrvatsikega in evropske množica Radičevih pristašev \it mesta in' ga stališča za najprimernejše. Hrvatski dežele. V Radičevi družbi so bili tudi trije narod je danes tako združen, kakor še političarji Hrvatske Žajedniee, mod liji- nikoli v vsej svoji zgodovini, ker obsega mi dr. Lorkovič. Radič je imel govor, V vse ozemlje, ki jo pripadalo pred več katerem je med drugim ponovno pev- kakor 1000 leti hrvatski državi. Vsako darjal, da smo rta zunaj ena država, na spreminjanje teh mej bi danes povzročilo znotraj pa trije narodi. Doznul je, da ton- težke komplikacije, ki bi lahko resno 0-
grožale svetovni mir. Mednarodno ime(?) SHS ne bo nikdar razdvojeno ali razde-ljenoC?) Mi se bomo sicer prepirali s Srbi, toda razdražili se ne bomo nikdar. V končnem stavku te resolucije pravi, da so Srbi ravno.tako hrvatski narod kakor so Hrvati srbski, a brez priznanja ona kopravnosti jo vsak sporazum nemogoč. V nadaljnem razgovoru z novinarji jo Radič izjavil, da so na obeh straneh dela na to, da pride čimprej do stikov med grebški župan dr. Štefan Srkuij', nato pa vTado in njim. Pričela so se že (ozadeyjia je povzel besedo zopet Radič, ki je iz ja- neobvezna pogajanja. Radič upa, da bo vil: Vse, kar je veliko, Velika Srbija iri lahko doseči sporazum, nakar bo on z Vse-Velika Hrvatska, v resnici ni nič velike- mi svojimi poslanci odšel v Beograd, ga. Velikost izraža samo plemenitost iri
hiur
Pa rii pomislil, da Pašič in njegova
meravajo radikalci razpisati nove volitve. V tem slučaju bi postavil Radič svoje kandidatne' liste tudi v Črni gori ter v srcu Srbije, v Šumadiji. Ne trdi, da ne bi šel v Beograd, tbda potrebno je, da se prej doseže Sporazum. Za njim' je govoril šo nek drug poslanec ter zastopnik Hrvatske zajedniee dr. Lortovlč, ki je izražal veselje nad zmago Radiča, kar pomeni zmago celokupnega brvatskega naroda. Za njim je\^ovoril tudi bivši za-
U ^	1.JUUUDU1}	Ut*	111	llJCp,UVft
1anka še daleč nista — jugoslovenski arod, ki v tem zanj življenskem vprašaju zavzema v ogromni večini pač neko-v.'0^ry3ačno stališče kot pa gg. Pašič, ^inoič in še kdo drug radikalski mo :' >'
® . ki presoja to vprašanje z ozkega ka-tnegdanskega vidika, ne pa z vidika prodne države, ki sega od Triglava do ^alkana, ne da bi imela niti enega sa-ie6**1 res d°stoPriega izhodišča na mor-■ • peogradska vlada ni mogla in ni sme-slepili oči in gluhih ušes za 0-fcenje, ki je vstalo v narodu, in je °rala dati svoji delegaciji v Opatiji avodila, ki pomen ja jo pač temelj'1
Italijaran^G Za	^epe na^e
v^eraj®nP seji ste obe delegaciji _ 6 )°žili vsak svoj načrt za skupno . iavo reškega pristanišča. Ta dva nar a Siesta tako daleč narazen, da ge zdi
Nemško priznanje Jugoslaviji.
Berlin, 25. marca. V prisotnosti ju-goslovenskega poslanika je imel v uem-ško-jugoslov. društvu dr. Riidiger od Nemške kulturne zveze predavanje o Nemcih v Jugoslaviji. Izjavil je, da ju-gosloveriska vlada bolje postopa z Nemci nego je to prej delala Madžarska.
»Porazi delavske stranke v Angliji.
London, 25. marca. Delavska stranka je pri občinskih volitvah v Vz;iodnem Londonu izgubila štiri mandate. Pri obč. volitvah v ToWubridge (Keni) so bili poraženi vsi delavski kandidati.
Boji ria Irskem.
L o n d o n, 25. marca. Pri Wextordn na Irskem so vstali napadli iz zasede vojaški oddelek, pa so bili odbiti in so imeli 4 mrtve. Vladne čete so imsle dva ranjenca. V Wexfordu so vstali iz neke hiše izvlekli tri vojake in jih umorili S streli iz strojnic.
i -	; :I -□- v	■	•
I •	.	'■
Francoska zasedba Poruhrja
Pariz, 25. marca. »Intranšigeant« jav-
Konferenca strokovnjakov v Londonu.
London, 25. marca. Konferenca strokovnjakov nadaljuje priprave za novo orijentsko mirovno konferenco. Politično pravna komisija je odklonila turško zali tevo, da se spremeni v lausanhskem ria črtu predvidena meja ob Marici med Turčijo in Grško. Finančna komisijp je odklonila turško zahtevo, naj bi se pred ložila izločitev bremen za nekatere želez nice iz otomanskih dolgov posebnemu stalnemu mednarodnemu razsodišča.
vr-ch
Enver-paša vendar mrtev?
Carigrad, 25. marca; Lani junija Se je raznesla vest o smrti Envcr-paše. Ta krafse je vest dementirala. V petok pa je rodbina Enyer-pa£e dala v njegovi mošeji prirediti žalno ceremonijo, k»vr je dobila gotovo poročilo, da je Eriverpaža padel lani junija v bojih v Kavkazu.
BORZA.
Curih', 26. marca. (Izv.) Predliorza. Pariz 37.90, Beograd 5 55, London 25.39, Berlin’ 0.026, Praga 16.05, Italija 26.50, N.cwyork 541.50, Dunaj 0.00755, žigosane
1 ja • iz Diisseldorfa: .Severno Buera ležeči krone 0.0076, Budimpešta 0.10<o, Varšava rudniki Rheinbaden in kraljevi premo- 0.018, Sofija 3.60. goVniki so brez inpidenta brli zasedeni*
Nalagauje koksa pričjvo -iutii, t
skoraj nemogoče, da bi še dal premostiti! prepad med njima. To je takoj občutil v, vsej dalekosežnosti posledic tudi laški tisk, ki je še včeraj slikal položaj v vseli najlepših barvah, danes pa — zlasti fa-šistovski, torej vladni — že piše n »absurdnih, nezaslišanih jugoslovenaklh zahtevah«, o »nevarni juogOslovenski igri«, predlogih, ki niso vredni upoštevanja in se ne ve, ali zakrivajo bolj nesramnost ali lopovščino«. Splošno laško mnenje je, da stoji konferenca pred svojo izja-lovitvi jo.
Laški načrt je sestavljen’ zelo spretno. Da bi bila stvar videti še tem bolj nedolžna, se ponovno povdarja, da je načrt sestavljen’ po vzorcu konsorcijske n-prave genovskega pristanišča, pri oeurar pa se seveda pozablja povedati, da je genovsko pristanišče samo laško, da nima! v njem besedice nobena draga država iri gre torej le za notranjo uredbo v lastni državi, ne pa, kakor v reškem vprašanju, za skupno delovanje treh držav.
Glavna točko obstoji v določbi, da Ha j bi države pogodbenice odstopilo začasno in brezplačno, nekvarno. eventuulnim1 suverenitetnim’ iri lastninskim pravicam, uporabo ozemelj, ki naj bi spadala pod območje konsorcija, in bi se odrekle zai časno vsem pravicam posesti, uživanja' itd., kolikor bi bile v nasprotju s tenS dogovorom. Konsorcij bi vodil iri upravljal vse pomorske in pristaniško posle! reškega pristanišča, ki bi imelo mednaroden značaj iri bi poslovalo kot čisto trgovinsko pristanišče. Vse tri države, njihovi državljani, društva in ladje bi imele popolnoma enake pravice kar so tiče pri-! stanišča. Konsorcij bi bil juridična oseba,. ali v mednarodnih vprašanjih ne bi’ mogel neposredno občevati z drugimi državami. Načrt, vsaj kolikor je uradno objavljen, ne določa nikakšnih’ meja kori-sorcijalnega področja, teveČ govori le o celotnem reškem' pristanišču in tjidi no določa, koliko časa naj bi trajalo njegovo poslovanje. Vodstvo konsorcija naj bi imel upravni svet šestih članov, v katerega naj bi volila vsaka država po dva, a na čelu upravnega sveta bi- stal predsednik, izvoljen iz srede upravnega svej ta za dve leti. — Načrt je izdelari jako natančno !n vsebuje tudi,določbo za vse podrobnosti glede poslovanja korisorci-ja iri njegovega vodstva. Italijanski tisk ga ne more dovolj prehvaliti kot naravnost nekaj vzornega, kar naj bi Jugoslavija sprejela z odprtimi rokami, češ, Ita* lija bi dala svoje paroplovne.črte in de-< riar, Reka svoji1 pristanišče, Jugoslavija pa glavno železniško dovozno črto in znaten del prometa in bi bile tako zadovoljne vse tri države.
Jugoslovenski načrt je kratek iri jaseri ter pred vsem zahteva za Brajdico, Delto in Baroševo luko izključno jugosloveri-sko upravo. Kar se pa tiče pristaniškega konsorcija, pa predlaga, da naj se 'stvar prepusti reški državi. Glavna skladišča naj upravlja reška država, ali pa z njenim privoljenjem orga.ri, ki bo sestavljen od zastopnikov vseh treh držav. Železnice od jngoslovenske meje do Reke naj upravlja jugoslovensko, od italijanske meje do Reke pa italijanska železarska u-prava, za kar naj se sklenejo P5s?e-Hni dogovori z resico državo. Železniško Službo' na postaji sami pa bi opravljalo. oSobje' reške države pod nadzorstvom mešartc komisije. Varstvo jugoslovenskih i.rf italijanskih' koristi rta reškl postaji iri v pristanišču naj se poveri mešani komisiji vseh treb držav. Medsebojni službeHf odnošaji med reško postajo in raškim’ pristaniščem na eni ter snŠaSko postajo in' pristaniščem, t. j. Baroševo luko, Delto in Brajdico na. drugi Strani pa naj se urede z dogovori med dotičnimi upravami.
Takšna sta torej oba načrta. Gotovo ni med njima čisto nič skripnega, temveč sta si nar vnost temeljno nasprotna ia‘. k a-
'I.
F
Scor sem že rekel, zija med njima prepad, ki se zdi naravnost nepremostljiv, [Vkljub temu pa Italijani vendar že niso (..izgubili vsega upanja, da se bo stvar da la le še rešiti na zadovoljiv način. To u panje izražajo v tem, da njihov tisk na-ipovedujo za soboto prekinjanje konfe-jrenče »zaradi velikonočnih počitnic« in pričakuje, da se jugoslovenski delegati po veliki noči vrnejo v Opatijo Ui da se ; dotlej »kaj izpremeni v njihovem duhu in volji«. S tem je pač rečeno, da Italija : še vedno ni obupala nad »duhom in voljo« gospodov PaŠiča in Ninčiča in dru-gov in da pričakuje po veliki noči »radi kalne« rešitve reškega vprašanja!
Na jugoslovenski javnosti je, da se »duh in voljni« bcogradske vlade ne iz-premenita Lahom v prid, Jugoslaviji in augoslovenskemu narodu pa v ogromno, nepopravljivo škodo!
Politične vesti.
• Seja oblastnega načelstva Demokratske stranke v Mariboru se je vršila včeraj 25. trn. od 10. uri dop. do 4. ure pop. ob navzočnosti odposlancev sestrske Organizacijo ljubljanske gg. dr. Žerjava in dr. Kramerja ter ob sijajni udeležbi Člpnov mariborskega načelstva. V temeljiti, .globoki razpravi se je pretresel po volitvah ustvarjeni politični položaj ter Se utrdile smernice za bodoče delo. Soglasno se je sprejela sledeča
i,	resolucija:
Načelstvo mariborske oblastne organizacije JDS je na svoji seji 25. marca 1923 Vzelo na znanje poročilo o volitvah v narodno skupščino in poročilo o političnem položaju.
Predvsem še je eriodušuo ugotovilo, da nosi velik del krivde uspeha separatizma in reakcije razcepljenost naprednih vrst, ki sta jo zakrivili vodstvi SKS iri NSS, kateri stranki sta v na azumljivem nepoznanju dejanskega položaja odbili predlog naše stranke za ustanovitev naprednega bloka. — Načelstvo je ugotovi'
lo,	da je bil edinole koncentracijski načrt pravilna taktika, ki bi ji bili morali na prednjaki slediti. Načelstvo je mišljenja, da je treba delo v smeri koncentracije naprednih sil z vsemi močni' nadaljevati In Uaroča predsedstvu, da v sporazuma z bratsko ljubljansko organizacijo dela v tej smeri vrši.
Soglasno se je sklenilo vi vziti radi ne-čuvenih volilnih sleparij, zagrešenih predvsem po rudikulni stranki, ugover proti volitvam in izpodbijati nemški mandat. Somišljenike pozivamo, da javijo oblastnemu tajništvu JDS v Maribor najkasneje do 13. aprila t. I. vse podrobnosti volilnih sleparij, zlorabo vere iri’ fclorabe uradne oblasti javnih funkcijo-Siiarjev.
Načelstvo poziva vse ‘svoje organizacije, da organizatorlčno delo, storjeno v volilnem boju, z vsemi silami nadaljujejo. Trdne organizacije bodo prinesle stranki tudi formclnih uspehov.
• Ugotovitev. V sobotno številko ‘še je ibrez vednosti odgovornih činiteljev v uredništvu vrinila rfctica o- uradništvu, ikateremu se je imputiralo, da je po ve-
Državna borza dela v Mariboru.
Letno poročilo za 1. 1922.
Sestavil J. Stabej, šef DBD v Mariboru.
(Dalje).
Najjasnejšo sliko delovnega trga pa £am da naslednji
pregled prometa po ‘strokah glede na razpoložljiva mesta in delovne moči,
(kjer pridejo predvsem; do veljave posa-Striezrie stroke v poedinih razredih:
L poljedelstvo in gozdarstvo. Prijavljenih' je bilo več brezposelnih ko pa prostih'mest. Zaposlilo se je 93.06% brezposelnih, torej le %. Delodajalci so bili večinoma slabi plačniki, zato ni prišlo do ■uspešnih posredovanj. Na drugi strani pa je pri delojemalcih velika težnja, ogniti fee deželi in priti kolikor mogoče bliže mesta ali v mesto. Posebno so je to opažalo še pri ženskah, kjer je težko dobiti dekel in služkinj za na deželo. Precejšnje število poljedelskega in gozdarskega osobjr jc povpraševalo po dolu v tovarniških podjetjih. Od časa d« časa je pri-Dnenjkovalo dela drvarjem.
čini glasovalo za SLS, kar ne odgovarja dejstvom. Seveda so brezmiselne tudi vse nadaljne konkluzije v dotični notici.
* G. dr. Ivan Formevc iz Ptuja nas
pooblašča, z ozirom na časopisna poročila radikalnih listov sledeče ugotoviti: On nikdar ni vstopil v radikalno stranko, je in ostane član JDS, (je član odbora ptujske lokalne organizacije JDS ter član kluba občinskih odbornikov JDS v Ptuju.
*	Socijalisiični župan v Ptuju — agitator za nemško listo. Iz Ptuja se nam poroča gorostasna vest, da je tamošnji od socialdemokratov izvoljeni župan pek Lozinšek pri minulih volitvah agitiral za nemško listo in baje tudi nemško volil, kar se pa seveda radi tajnosti volitev ne da ugotoviti. Radovedni smo, kaj bo v očigled temu storilo ptujsko in kaj :en-tralno vodstvo stranke, katere zaupnik je Lozinšek kot ž tip ari. Za njegovo agitacijo sa nemško listo so priče na razpolago.
* Radič Korošcu v pozdrav. »Slobodni Hrvatski borac«, glasilo Radičeve frankovske omladine je naslovil na Slovenc? celo kopico »ljubežnjivosti« ter pravi med drugim: To su oni, koji šhvatajo jedinstvo po rečenici: -. Sto je tvoje, to je moje, a što je moje, je samo moje.« PotumpT>ni butli u praksi največji separatiste, a u teoriji največji centraliste, jer znaju, da so siromaši i da od svojih poreza ae bi mogli živjeti..! E pa dobro, gospod butel, dodji ti, če-kamo te! — Eljcn dr. Korošec!
Dnevna kronika.
— Sadovi klerikalne vzgoje. V nedeljo 25. tm. je šel nek železničar z neko ženo čez Žejnik za Sv. Petrom' preti Mariboru. Ubrala sta krajšo pot, ki vodi tudi čez nek vinograd. Vinograd je sigurno last kakega klerikalnega mogotca, ker je viničar, čim je zagledal potnika, zsčfl nad njima kričati, češ, prekleti demokrati, socijalni demOkratjo, republikanci itd., vi hudiči ne boste hodili po našem vinogradu. Zavihtel je motiko ter udaril železničarja čez ledja, da se je ta zgrudil na tla. Posurovljeni viničar bi ga bil gotovo ubil, če bi ne bilo zraven’ žene. V tovo ubil, če bi ne bilo zraven žene. Z zadevo se peča sedaj sodišče. Vidi pa se, kake sadove rodi klerikalna vzgoja iri delo božjih namestnikov, ki bi morali širiti med ljudstvom ljubezen' in' mir.
Vlom v LaziŠah. V noči dne 22. tm. so doslej neznani vlomilci udrli v stanovanje posestnem Martina Podreberška v Lazišah, obč. JVIarijni Gradec pri Celju ter odnesli razne obleke iri perila v skupni vrednosti 2102 Din. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi storilce.
— Svarilo izseljencem. Naš konzulat v Kairu sporoča, da prihajajo naši izseljenci v Egipt iskati dela. V Egiptu pa vlada velika brezposelnost in kozulat mora vse naše državljane odpremiti nazaj v domovino, kar povzroča velike stroške. Enako Se godi v Nemčiji, kjer naše ljudi naravnost izganjajo. Zato opozarjamo vse one, ki se nameravajo izselili, da si že prej priskrbe delo in zaslužek, pred no se izsele, ker so sicer izpostavljeni bedi in pomanjkanju.
II. rudarstvo. Zaposlilo se je 43.37% brezposelnih. Povpraševanje za delom v rudokopih je bilo veliko iri to tudi iz drugih strok. Delodajalci so ponujali bolj slabe mezde, ki si jih delavci niso mogli osvojiti. Potreba po rudarjih je bila v Sloveniji prav mala, v ostale dele države (Bosna, Srbija) pa večina slovenskih rudarjev vslcd tamkajšnjih prilik ne odpotuje rada.
III. plavžarstvn Začasno ta industrijska panoga pri nas še ne pride v poštev.
IV. vrtnarstvo. Prijavljenih je bilo več prostih mest ko pa brezposelnih, katerih se je zaposlilo 45%. Ponudena prosta mesta so imela večinoma slabše plačilne pogoje, zato .so se jih delojemalci po možnosti branili. Delovni trg se v ti stroki precej izravnava.
V. kamena, prstena, glinasta iri steklarska industrija. Bilo je prijavljenih več prostih mest ko brezposelnih, katerih se je zaposlilo 30.76%. Za večino panog to industrije pri nas ni dovolj specialno iz-vežbanih delavcev in take so delodajalci ‘navadno zahtevali. V ostalem' je pa tudi industrija sama — azen opekarn, lončarjev in kamnosek	- še bolj nerazvita.
[VI. kovinarstvo Prijavljenih je bilo
— Napad na zagrebški vlak. Pred par dnevi je bil izvršen napad na tovorni vlak, ki vozi iz Zidan 'ga mostu v Zagreb. V Podsusedu se je pet maskiranih roparjev povzpelo na vlak. Nastavili so zaviraču samokres ter zahtevali, da u-stavi vlak. Zaviraču je prišel na pomeč še cn sprevodnik in razvila s? jc pravcata bitka, kateri je napravil konec strojevodja s tem, da je kar najhitreje odpeljal v Zagreb, ter s tem preprečil rop vlaka.
— Parnik »Vojvodina« ponesrečil pri Danzigu. Jugoslovenski parnik »Vojvodina«, ki je bil nedavno zgrajen v nemški ladjedelnici v Danzigu, je odplul v sredo, natovorjen s sladkorjem za Kopenhngen, iz danziškega pristanišča Krog 20. ure zvečer je parnik v bližini svetilnika na otoku Heia nasedel na pesek. Iz Danziga je bila takoj odposlana pomoč, ki jc parnik še tekom noči spravila nazaj v ladjedelnico, da sc popravi. — »Vojvodina«, (prvotno so jo krstili »Šumadijo,« katero ime pa nosi drugi parnik) je torej že pri prvi poskrršni vožnji doživela nesrečo, ki jo je povzročil defekt v mašineriji za krmilo. To je dokaz nesolidnega dela toliko hvalisane nemške industrije na eni strani, na dragi strani pa dokaz naše mizerije iia strokovno izobraženih močeh, Nesreča bi bila nedvomno izostala, če bi bili v naši komisiji strokovnjaki, ki bi pred prevzemom vse pregledali in bi se nam ne bilo treba zanašati na nemško reklamo iri firmo. Komisija še ni ugotovila, kdo je nesrečo zakrivil; vsekakor pa mora ostati »Vojvodina« najmanj 14 dni v ladjedelnici, da se popravi škoda-
I
Ant. Rud. Legat, Maribor
Slovenska ulica 7. 425 Telefon št. 100.
{'»*!%&&■
Dopis!.
S Ptujskega polja. Na deželi se je razširila vest, da bode na Vel. nedeljo pro-klamiral Radič republiko. Vsi protidr žavni elementi, 75% volilcev čine Koroščeve volilne armade se veselijo tega dogodka. Žebot, Zebot, ali boš obvladal po tebi v protidržavnem smislu razburkane ljudske mase? Vsi veliki demagogi so našli v revolucijah zasluženo kazen. Dušo ti stavimo, da najdeš tudi ti svoje plačilo. Roka pravice t« zasleduje!
Z dežele. Zopet 2 praznika. Skoro vsi gostilničarji se obračajo s prošnjo iia okrajno glavarstvo za dovoljenje črez policijsko uro. Kdor pozna sedanje razpoloženje na deželi, je proti dovoljenju. Že prejšnja leta so bili prav ria ta praznik poboji na dnevnem redu, letos pa so številni zasigurani. Vsa ljudska masa je vsled volilnega izida tako za nasilje razpoložena, da se bodo umori vršili z anarhistično lahkoto. Gospodje pri oblastih, govorili smo jasno. Po Veliki rioči pa bodemo govorili še jasnejše.
več brezposelnih ko pa prostih mest. Zaposlilo se je 32.87% brezposelnih, kar je primeroma malo. Kovinarstvo je zelo mndgoličrio in panogasto. Dočint je ria eni strani precejšnja brezposelnost (kovači, stavbeni klučavničarji, železostru-garji), nedostaje predvsem v metalurgiji strokovnih moči. Željeni so bili posebno kotlarji, pločevinarji, železolivarji, kovinostrugarji, kovinotiskači. bronarji, kleparji, galvanizerji; juvelirji, graverji, ci-zelerji in emajlerji.
VII. industrija za stroje, instrumente, aparate in prometna sredstva. Prijavljenih je bilo skoro polovico manj prostih mest ko pa brezposelnih, katerih se je zaposlilo 26.39%, torej prav malo. Veliko število brezposelnih odpade na mlajše strojne ključavničarje, monterje in mehanike, ker vseh toh je začasno precej odveč. V ostalem pa so nekatere stroke te industrije pri nas še bolj v začetnih povojih.
Vlil. lesna in rezbarska industrija.
Prijavljeno je bilo več brezposelnih ko pa je bilo prostih mest. Zaposlilo se je 37.34% brezposelnih. Na najsiabšem 'so v ti industriji žagarji, nekoliko tudi še kolarji in mizarji. Žagarji so bili .večinoma
Maribor, 27. marca 1923.^
Občni zbor gremija trgovce*/ za Maribor in okoSšco.
V	soboto dne 24. tul. se je vršil v Gam-brinovi dvorani občni zbor gremija trgovcev za Maribor in okolico. Navzlic temu, da šteje.grem i j nad 1000 članov, j® bila udeležba tako slaba, da se jc za 19.. uro napovedano zborovanje pričelo Šele ob 20. uri. Zborovanje je vodil predsednik gremija g. Vilko Weixl, ki je podal i*”, črpno poročilo o poslovanju trgovskega gremija v minulem poslovnem letu. P0 odobritvi poročil je bil odboru podelj?^ absolutorij. Proračun za bodoče leto, k> izkazuje 58.000 dinarjev, izdatkov, je bil soglasno odobren. V svrho kritja narašča' jočih stroškov se zvišajo nekatere pristni" bine. Pri dopolnilnih volitvah je bil i®* voljen trgovec Berdajs za podpredsednika, ravnatelj »Balkana« J. Kejžar za od? bornika (kot zastopnik spedicijske stro* ke) ter trgovca A. Murko in N. Sirk k'3* odborniška namestnika. Nato so se izvoli' li oziroma popolnili šo sledeči odborit odposlanci k pomočniškemu zboru: N®" vak, Pinter, Šoštarič in Turad; razsodišče: Pclinger, Wcixl, Berdajs, Gulda. štarič; namestniki: Tončič, Puljevič, Kek žar, Starki in Oset; šolski odsek: kot de* legata Oset in Šef, namestnik Jančič, tef 10 delegatov in 10 namestnikov k zboro* vanjem zveze trgovskih gremfjev. Foh® za zgradbo trgovske nadaljevalne šole. kj se je zbiral že svojčas, jc postal sedal brezpredmeten, ker je država ustanovil® to šolo. Zato se bodo nabrani zneski up0" rabili za podporo revnih učencev.
Pri slučajnostih poroča predsednik Weixl, da je od več strani sprejel pritožb® glede izobešanja lepakov po trgovskih izložbah ter predlaga, naj trgovski gremo sklene, da se izobešanje, ki se je zadnl* čas v Mariboru posebno razpaslo, kratka malo odkloni, ker potrebuje trgovec i*
ložbo za svoje namene. Predlog je
bil
skoraj soglasno odklonjen, ker je večin® stala ria stališču, da more o tem odločal pač vsak trgovec sam. Nikakor ne gre, <*3 bi gremij storil kak sklep, ki bi to *ft' branjeval, ker je pač tudi dolžnost trg®_v' cev, da podpirajo na ta ali oni na®111 kulturna in dobrodelna društva.
Že lansko leto je sklenil gremij, da & morajo trgovine držati odprte sam® * določenem času, to je od pol 8. do 12. {(* od pol 14. do 18. ure. Iz vseh Strani pa Pfl' hajajo pritožbe, da se trgovci tega sklčP® ne drže ter odpirajo nekateri trgovia® že ob pol 7. uri zjutraj, dragi jih opold®0 sploh ne zaprejo ter imajo tudi zvečer P0' prto čez določen čas. Po daljši debati, k®' tere šo se udeležili zastopniki posatpef' nih strok, se je sklenilo, da Se mor®!0 člani gremija točno držati sklepov. .
V	imenu šolskega odseka je Po£*. trgovec Oset kratko poročilo o stani1* šolstva. Opaža se zlasti, da. trgovci Pt pregledujejo in’ podpisujejo kontrolni*1 knjižic. Vstop v trgovsko nadaljeval11'* šolo se naj vrši samo ob začetku leta- V? jeme tvorijo le oni učenci, ki imajo Pfl merno šolsko izobrazbo, tako da ne žujejo rednega pouka. V šolo se bo®® sprejemali samo taki učenci, ki so z hom izvršili 4 razrede ljudske šole.
trajno brezposelni, nudili so se jim P** cej slabi plačilni pogoji.	^
IX. industrija za kavčuk,
iri celuloid. Ker se panoge te ind11®*'1^; pri nas šele komaj uvajojo, zato trg ne naznatnuje nobenega gibanj®’. *
X. industrijsko obdelozarile u ščetin, las, perja in podobnih sno^f ^ot javilo se je polovico več brfižposcl?1 'jrj,. je bilo prostih mest ria razpolsS3, , poslilo se je 25,75 odstotkov br.mP',r,Ct ^ar-Večina brezposelnih o 1 pade 11 a lV?'boji ske delavce in sedlarje, ki so inud1 °-e]0, zelo redko priliko dobiti primem*'3 1
XI.	tekstilna industrija. PrijaV je bilo veliko manj prostih nieSV, 3594 brezposelnih, katerih se je zapes,llloJ'fl|a. odstotkov.
Prijavile so se predvsc ^ četne nekvalificirane tkalke v stanovljena tekstilna podjetja. 1 nih delavcev za tekstilno industrij® P
bilo na domačem delovnem trgu*
hit®
XII.	tapetarstfro. Prijavljmiib. je ^ več brezposelnih kot je bilo prosti. Zaposlilo se je 42.85% brezpose.n-lovni trg se v tapetarsl vu, precej - gp nava,, dasi tapetniki od “ r a do c?s'_ . majo dela,	‘‘Dalje
^Maribor;' 27rmarci~I923:’
V	Tai"!k. zvrae trgovskih' gremijev g. i onorič je podal kratko situacijsko poročilo o notranji in zunanji trgovini. 0-Pozarjal je zlasti na to, da se bodo v tekočem letu skoraj vse provizorne trgovske pogodbe spremenile v definitivne, Pri čemur bo treba paziti na to, da se eventuelni nedostatki še pravočasno odpravijo.
Na predlog trgovca Oseta bo po d vzel trgovski gremij korake, da se otvori na ovornem kolodvoru javna govorilnica,
* je nujno potrebna. Stroške za inšiala-
Cl3o bi eventuelno prevzeli trgovci sami.
23. uri je predsednik zaključil zborovanj«.
Mariborske vesti.
Maribor 25. marca 1923.
. Smrtna kosa. V soboto, dne 24. telar-jo umrl g. Milan Zupančič, pristav jnzne železnice. Pogreb se vrši v torek, 27. marca tL ob 16. uri-na mastnem ^Kopališču na Pobrežju, j- 111 Klub jugcslov. častnikov v Mari-sklicuje za torek dne 27. marca tl. ^ °rov0 sejo, in sicer ob šesti uri pop. v prodnem domu. Ker je na dnevri nn re-j neka nujna zadeva, prosi predsednik, l v.?6 tovariši odborniki zanesljivo ude-e ^o te seje.
* ***■ Nabiralni dan Ljudske knjižnice je 28 nn ^°^r0 nspel ter vrgel knjižnici krog
•uOO kron. Zahvala gre predvsem sicer , al°številnim, a zelo požrtvovalnim na-^raltem, zlasti pa gospodičnam, ki so žr-svoj prosti čas ter se naravnost
* kovale v agilnem in vztrajnem delu. k ni bil dosežen' zaželjeni uspeh, ker je g asno pomladansko vreme zvabilo ob-
stvo v naravo, izostali pa so tudi šte-®1 nabiralci, ki so se prej priglasili. eni večja čast in priznanje pa gre za to onim, ki so se žrtvovali in pripomogli k ttlu vsekakor lepemu uspehu! rePovedi točil žganje.
m Predavanje v Ljudski univerzi. V v°ndeljek dne 26. t. m. ob pol 8. uri zve-
AA|,
Predava v prostorih Ljudske urilver-^ (mala kazinska dvorana) g. prof. dr. ^ edved: Moja pot na Vezuv. Zgodo-lnsko in potopisno predavanje. Z ozirom zanimivost predavanja je pričakovati 0b,le» obisk.
ni Občni zbor Jugoslov. Matice se vrši
* P°ndeljek dne 26. t. m. ob Vi 8. uri zve-g r v društvenih prostorih (Sodna ulica J' vhod na vogalu). Ponovno prosimo
De» da se udehže občnega zbora, ker iai°- 83 dvakrat morali odpovedati 1 Premajhne udeležbe. — Odbor. Mestno kopališče. Z ozirom na voli-4	praznike	bo	kopališče	ta	vedeti
te]j °dprto in ^icer v sredo, četrtek, pe-soboto. Kadna kopelj je ^se ome-„a dni vsem strankam dostopna. Par-^kopelj je v sredo, četrtek in soboto ^®n za moške, v petek pa za ženske. Pre*1 ^0ma ie najboljše. Resničnost tega Fra8ovVora 3e spoznal tudi nek Franjo lo/Wi,, c]oma iz Karlovca. V Kar-•p ?u 3e bil radi tatvine tri mesece v Pri talnem zaporu. Pred razpravo, Kateri je bil oproščen', je pobegnil čez ^ 0 na Madžarsko ter Be potikal tam „i^Z Posla, dokler ga niso prijeli iri vtak-j0 .v taborišče v Zalaegerszegu. Od tam 36 *opet pobrisal v Avstrijo, a tudi tu Pet11111 ^ dopadlo. Skrivaj je prišel zo-j |>rGk° meje v Maribor, kjer se je pri-j,_	. komandi mesta ter prosil, y:aj ga
^a,e;i®eio k vojakom’. Ker ni imel ni-j °,r®n^ dokumentov, ga je vojačka ob-izročila policiji, ki ga bo odpremila Saz« j v Karlovec.
Ohm	ranj®n- Učenec VI. razreda
^ se je igral v Ljudskem' vrtu s . °3imi vrstniki. Zabavali so *ie z meta-^ew kamenja. Precej debel kamen mu .Priletel v glavo in' ga občutno ranil, Jrt.0’	naoral pri rešilnem oddelku
'ati pomoči.
Policijske vest!. Franc S. je v no-Al i! ponoči razgrajal v pijanosti po j,ice*Sandrovi cesti. Romal je v »hladil-PH°*’ 8rostilni®ar Pa» ki mu je dal preveč ty R0 bo^zagovarjal pred sodiščem’. — j, 8®“lot° zvečer je bila aretirana radi oV tlc*je znaria Marija N. Ker jo ^Vz®5a> bila oddana v bolnico. — Ker va a^° Prazniki, je napočila zopet neki 't* za Piščance iri kokoši. Trgov-gj .1Scbler na Aleksandrovi časti je iz-j. 1 a ^ePa kokoška, ki bo nedvomno mo-a dati svoje življenje za pečenko na mizi. — Neki ženski, ki ni bila dovolj evidna, je izginila »a Glavnem trgu
denarnica z 110 Dinarji. — Anton P. so je v gostilni Ogrizek v Kamnici Jiapil žganja in razsajal po Koroški cesti. Gostilničar je naznanjen sodišču, ker je kljub
Morilec Lichtenwellner obešen.
Maribor, dne 26. marca.
Danes zjutraj točno ob 7. uri je bila izvršena na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča prva smrtna kazen v Sloveniji.
Andrej Lichteriwallnerja pot k vešalom.
Včeraj ob 7. uri so sporočili na smrt obsojenemu kaznjencu Andreju Lichten-wallnerju, da ni bil pomiloščeri, vsled česar bo jutri zjutraj obešen. Andrej Lich-tenwallner je znan izza dveh porotnih razprav. Rojen je bil 1. 1871 v Jas trobcih in je v zadnjem času bival na Kogu pri Središču. Po poklicu je čevljar. Že zgodaj je prižel navskriž s kazenskimi paragrafi. Imel je brutalno, svojeglavo in bojevito naturo. Rad se je pretepal iri je užival v tem, da so se ga drugi ljudje bali. Njegova prva žena je imela hude čase pri njem; morala je iskati zaščite pri sodišču, ki ga je 1. 1911 obsodilo na tri mesece ječe. Ko se je vrnil, je živel v skupnem gospodarstvu z neko omoženo žensko. Z njo sta se nekoliko bolj razumela, ker sta bila sparjena od danes do jutri; Lichtenwallnerja pa jo peklo in grizlo to, da so se ljudje zgražali nad prešestvom. Pripravljal je maščevanje. Najbolj mu je bil na poti sosed viničar Pinterič. Dne 5. aprila 1915 je vstrelil iz razdalje dveh do treh korakov proti Jožefu, Mariji in Ljudmili Pinterič; zadek je vse tri, najbolj pa Jožefa, ki je vsled otrpnenja mo-žgari umrl. Lichtenwallnerja so vtaknili v ječo, kjer je presedel 5 let. Ko je prišel iz zapora, je začel iskati žensko, ki bi mu dala streho in kruh (prva žeiia je medtem umrla). Seznanil se je z vojno vdovo Matildo Zorčevo, dobrodušno, na videz bolehavo žensko s katero sta se vzela dasiravno so jo vsi svarili pred zakonom s človekom, ki je bil na glasu kot največji surovež v tem kraju. Zorče-va je imela lastno posestvo z novo zgrajeno hišo, kar je Lichtenvvallnerju zelo ugajalo. Kmalu pa je uboga žena občutila na lastni koži, kako dobro misljuaa so bila svarila sovaščanov iri znancev. Mož jo je pretepal za malenkosti; hotel je. da mu žena izpolni vsako najmanjšo zahtevo, in če tega ni hotela ali mogla, je občutila na sebi njegovo trdo pest. Tako sta se prepirala in mučila, dokler ni žetfa storila zadnjega rešilnega poskusa. Ovadila ga je sodišču, da ji grozi s smrtjo in sodišče ga je zopet vtaknilo v ječo; tu je sedel šest mesecev. Medtem' je žena zahtevala ločitev zakona, čemur je sodišče ugodilo. Dne 10. junija 1922 je prišel sodni sluga iri spodil Lichtenwallnerja iz hiše. Mož pa se je vrnil iri ostal pri ženi še dva dni. Drie 12. junija mu žena ni hotela dati večerje in je odšla iz hiše v vinograd, kjer je nabirala travo. Ko Se je vrnila, je prišel tudi Lichteriwallner v hišo. Po kratkem prerekanju jo je potegnil v klet iri tako dolgo davil, da je ostala mrtva. Lichtenwallnerja je sodilo porotno sodišče v Mariboru. Prva razprava jo bila preložena, ker je zagovornik dr. Škapin zahteval, da preiščejo njegovo duševno stanje. Znano je, da je v tem’ času postal »nem«, šele slaba juha ga je nekega dne tako razjarila, da se je začel kregati, pa je od tega časa zopet govoril kakor poprej. Dne 11. decembra 1922 ga je porotno sodišče izriova sodilo iri je bil zaradi hudodelstva umora obsoj^ri na smrt z obešenjem’. Nj. Vel. kralj je odobril smrtno kazen iri tako so se približali zadnji trenutki tega zagonetriega, duševno kompliciranega zločinskega tipa.
Pred smrtjo.
Vest, da bo obešen, je sprejel popolnoma mirno. Dejal je, da se temu ne čudi, ker je tako moralo priti. Noč jc prebil mirno. Zjutraj sta ga posetila njegov zagovornik dr. Šnuderl iri frančiškariski pater. Ostala sta pri njem dve uri iri mu skušala olajšati zadnje trenutke. Ali tega rii bilo treba, kor je bil obsojenec popolnoma na jasnem s samim seboj. Ril je tako prepojen s fatalizmom, z vero, da se mora zgoditi to, kar usoda hoče, da ni niti čutil groze bližajoče se smrti. Fiksna ideja, ki ga je spremljala vse življenji?, je bila v njegovi notranjosti fako globoko zarezana, da a« ni zavedel,' kako straho-
ten in tragičen je njegov položaj. Sicer pa je bil pri popolni duševni zavesti; spominjal se jo raznih podrobnosti iri se sploh vedel povsem normalno, kakor človek, ki vse svoje življenje zasleduje en sam cilj, uklanja s poti vsako zapreko in se nazadnje mirno ukloni pred silo, ki je bila močnejša in ga je premagala. Spovednika ni hotel, češ, da se je že spovedal sodnikom. Sicer je s zastopnikom zagovornika dr. Žnuderlom filozofiral o Bogu — patra je gledal zelo mrko — vendar pa si je Boga predstavljal na svoj način. Bil je trmast tudi napram veličanstvu smrti, pred katerim sicer omaga še tako krepka človeška voljna.
Vislice in krvnik.
Na dvorišču okrož. sodišča so po noči postavili vislice. Čudno enostavna priprava: lesena soha z železno kljuko na vrhu. Spredaj in zadaj majhne stopnice in nič več.
Krvnika so poklicali iz Sarajeva, Je učenec slovitega »mojstra« Seiferta, ki je odšel v penzijon. Piše se Florjan Manz-ner iri je doma iz varaždinske okolice. Ima tudi pomočnika, ki pa noče izdati svojega imena. Mauzner je oblečen v navadno meščansko obleko; na vprašanje, zakaj nima črne salonske suknje in rokavic, je odgovoril, da je to sedaj predrago. Za vsako justifikacijo dobi samo 100 Din. in 50 Din. na dan za p o trie stroške. Ravnokar se pogaja za ureditev stalnih »službenih prejemkov«; upa, da bo njegova prošnja zadovoljivo rešena. Mauznerja so v sredo obvestili, da mora v Maribor. Doslej je v Jugoslaviji obesil 5 morilcev in sicer v Banjaluki, Travniku, Nevesi-nju, Zagr&bu (atentator Aliagič) in sedaj v Mariboru. Sicer se je v celem udeležil 28 justifikacij.
Oliešenje.
Točno ob 7. uri so stopili n i dvorišče sodniki v haljah z zapisnikarji-ra, državni pravdnik dr. Hojnik in wodm zdravnik dr. Zor jan. Čez par minut so se odprla vrata jetnišnice. Izstopila sta kazenski zagovornik dr. Šnuderl iri frančiškanski pater. Takoj za njima Lichtanwallner v spremstvu štirih orožnikov. Pri vislicah je stal krvnik s pomočnikom. Lich-tenwallner je stopil mirjio iri popolnoma zavestno k vislicam. Oblečen' je bil v Svoj progasti suknjič, ki ga je nosil še na Kogu, ko je delal v goricah. Obraz je bil povsem1 mireri, nikakega sledu o notranjih bojih in strahu. Fiziognomija zelo spominja ria znanega pariškega sadista in morilca žensk Landruja. Tudi hrada je podobna Landrujevi. Ko je stopil na stopnice, mu je krvnik Mauzner ovil vrv okoli vratu in jo pritrdil za kljuko na stebru. Pomočnik je Lichtenwallnerja dvignil in odsunil sprednje stojalo. L‘. obraz je zalila kri; umiranje se je začelo. Krvnik mu je pokril obraz z belo ruto. Obe-šenčevo telo je parkrat rahlo vzdrhtelo; čelo nad ruto je postajalo vedrio bolj bledo iri čez kakih 10 minut morilca ni bilo več. Osital je samo človek; krivda je bila zbrisana, saj je odkupil z lastnim' življenjem orra življenja, katerim' je postal sodnik iri krvnik. Laheri jutranji veter je šušljal z belo ruto, ki je pokrivala mrtvi obraz. Na strehi so sijali žarki jutranjega solrica. Tragedija človeškega življenja, ki je zgrešilo svoja pota, je bila končana. V zraku je ležalo odpuščanje.
Krvnik je po končanem dejanju naznanil sodnemu dvoru smrt. Sodni zdravnik je pristopil iri konstatiral, da v človeku, visečem’ na vrvi, ni več življenja. Sodniki &o odšli, navzoči, ki se jih je zbralo precejšnje število, pa so pristopili k vislicam in si ogledali mrliča. Sodni organ je razdelil litografirani prepis smrtne sodbe, kjer je ha kratko povedano, kako je pokojnik dospel k vešalom.
Okrog pol 8. ure so ga sneli in bo danes zvečer pokopan na Pobrežju. V večnost naj ga 'spremljajo besede, ki jih je sam izpregovoril pred Smrtjo: »Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi.« Po končanem zadoščenju človeški pravici naj mu bo lahka zemlja!
Narodno gledališče
Repe/toire:
Porideljek, 26. marca. Zaprto.
Torek, 27. marca. Škrjančkov gaj, izv. Premi jera.
Sreda, 28. marca. Škrjančkov gaj. A.
»Škrjančkov gaj« (>Wo die LerchV
singt«). V torek, 27. t. m. se vrši ena naj* popularnejših Lebarjevih operet »Škrjančkov gaj«, ki se v marsičem približuje operi. Zlasti jo odlikujejo muzikalni in dramatični momenti. »Škrjančkov gaj< spada med dela, s katerimi je dosegla o-perelna produkcija višji glazbeni nivo kot reakcija hipermodernizma na glasbenem polju. In dasi je v tej opereti mriogo komičnih momentov, se vendar odlikuje to delo s svojo melodijoznoatjo in mesto* ma se povspne do firio občutne lirike. —■ Ker je za jutrajšnjo premijero zanimanje zelo veliko, naj si občinstvo po možnosti! oskrbi vstopnice že v predprodaji.
Gostovanje v Celju. Na povabilo dramatičnega društva v Celju, gostujeta vi torek 27. t. m. v celjskem mestnem gleda* lišču g. ravnatelj Bratina in ga Bukšcko-va z n&jnovejšo Schonherrjevo dramo »Orio«.
Izpred sodišča.
Maribor, 23. marca.
Roparski napad.	n’l
Delavec Ivan Šabeder je prišel 24. novembra 1920 zvečer v gostilno Gniušckaf v Stojncib, okraj Ptuj. Imel je seboj večji zavoj z razno obleko, ki jo je prinesel iz Ogrske, kjer jo je v Kapušvartt nakupil. V gostilni je bilo več fantov", med temi tudi kočarski sin Ivan Šmigoti iri posestniški sin Josip Kostanjevec ob*| v Stojncih. Šabeder, ki je bil dobra vo« Ije, je plačal fantom' 4 1 vina in začfcl ponujati obleko na prodaj, ki jo je imel ^ zavoju. Ko je nekaj stvari prodal, jc za« pustil gostilno z Jožefom' Silakom’, k** terega je naprosil, naj mu pomaga JfieštI ostalo mn obleko. Kmalu nato sta tudi Šmigoc iri Kostanjevec zapustila gofctik no. Ko prideta Šabeder iti Šilak do riekfl kapele, feta zapazila neko miganje postat', Ker se je Šilaku stvar zdela 'ftimljiva, izjavil Šabedru, da ne gre naprej »e otiij* nil in odšel. Ko jc bil že kakih1 100 korak kov oddaljen, prileti za njim Kostanje* vec, ki ga je zabodel z nožem’ v gl aro JU s tem lahko telesrio poškodoval. Šabedefl pa, ki je mislil, da ga hočejo oropati, je začel bežati in’ ker ga je zavoj o/iraf, gs je vrgel proč. Ta zavoj z obleko *tt* trato’ Šmigoc iri Kostanjevec pobrala iyj tf£ obleko med seboj razdelila. KoSta9jcWeB je bil obsojen na 10, Šmigoc pa rfa! HNN secev težke ječe.	>	"	;	^
Tat IB vlomilee.	'	Tl
32letni v Št. Ilj v Slov. goricah' prt# stojni sodar Jurij Kapun, ki je brez fetafr nega bivališča iri’ že 6krat predkazriotfa*,’ je tujeniu imetju skrajno rievaren človoS, Kjerkoli se pojavi, izvrši kako tatviifl* in nato zgiric. Pred božičnimi prazniki 1, 1. se je zglasil pri posestniku Alojzu Gla-zar v Rušah iii prosil za delo. Glazar ga je Sprejel iri nekaj Sasa je delal prav) pridno. Nato pa je začel hujskati 'drugje uslužbence proti Glazarju, radi oeHar ga je Glazar odpustil. Dovolil pa mri je, dat Sme pri njem statfovati. Stanoval je skupno z Glazarjevim hlapcenS Mihaelom Volil. Drie 3. marca pa je izginil in S njim’ tudi Vohlova prazničria obleka* etf jopič, par novih čevljev, prazničen klo« buk in 120 K gotovifle. Kapun’ je fradalj« osumljen, da je dne 6. junija 1921 v Cm«* reku v N. Avstriji, vdrl v hišo Pavl« Družeka %r odnesel 8 barikovcev po 1000 aK. 3 prstane 2 samokresa, par noviK moških čevljev, 2 pafra gamaš in več Ure« b'rriega denarja. S plenom Se je podal id Jugoslavijo. Pred okrožriini sodiščem! jel bil obsojen ria 10 riieSecev težke ječe.
Še ena Sraka.
241etn'a 'služkinja Regina Polanefe, zadnje v Selnici ob Dravi, ki je že 4kra£ radi tatvine predkazriovaria, je dne 6. ji* riuarja ukradla Geriofefi Kojzek ha Tezno kovčeg z različno žensko obleko itf perilom v skupni vrednosti 9950 K. Obsojena je bila na 8 mesecev težke ječe.
Gospodarstvo.
g Produktna borza v Novem Sadu dri«
23. marca: pšenica 452.50, ječmen’ 315, o-ves 292.50, koruza 250—282.50, fižol 465, moka »00« 650, krušna 512.50, otrobi pšenični 165. Tendenca nestalna.
Kulturam umetnost
x »Jadranska Straža«. Osrednji odhot
»Jadranske Straže« v Splitu izdaja revijo, ki se peča s proučanjem našega pomorstva in zračne plovbe. List je prvo*
\
>«*• >
>t7a: r o k*
27.r marca- 1923.
frrstna revija 'strokovnega Iri ■poučnega tsnačaja, elegantne vnanja opreme, tiskan fna finem1 satiniranem papirju in opremil jen. z obilico lepih in zanimivih ilustracij. Vabijo se lastniki kavaren, gostilen, čakalnic, poslovnih prostorov in drncih javnih lokalov, da Se nar oče na to krasno revijo, ki naj tudi ne manjka v nobeni •narodni družini, ker je y kras vsake hi-že. List se v Dalmaciji silno širi in je treba pokazati,- da tudi Slovenija ceni 'morje, pomorstvo in njega gospodarski ■pomen. Posamezne številke se dobe pri Glavnem odboru »Jadranske Straže« v Ljubljani, Turjaški trg ii, ki prevzema tudi prijave na nov« naročbo.
REPERTOAR LJUDSKEGA ODRA t	V	MARIBORU.
j Nedelja, 25. marca ob 15. uri: Trpljenje in smrt J. K. Pasijonska igra v. S. felikah.
Poudeljek in torek, 26. in 27. marca — všakikrat ob 20. uri: Trpljenje in smrt 'J. K. — Predprodaja vstopnic za vse predstavo v pisarni Ljudskega odra (Kazino) ysak dan od 11. do 15. ure.
Iz življenja in sveta.
T Milena, kraljica Črne gore.
Pred par dnevi so položili v kripto pravoslavne eerkve v San Remo bivšo črnogorsko kraljico Mileno, babico našega kralja. Snirt jo je zadela v mali fran-ioosM luki Afttibes na solneni obali Sredozemskega morja, kjer je preživela svoja zadnja leta v prostovoljnem pregnanstvu. V San' Remu spava. sedaj večno Spanja na strani svojega moža, »gospo-■riara Cmo gore« Nikole Njegoša. Oba fcta odšla v zgodovino, kakor je šla v zgodovino mala Črna gora, državica, ki je vse do zadnjega časa nosila okoli svojega imena romantičen nlmb. Romantično je bilo tudi življenje kraljevega para — ne za njiju, ki sta živela preprosto in povsem’ realno, marveč za evropski o-knS. Ko jo Ni kita potoval kot kralj po ■Evropi, jo to bila senzacija prvo vrste. Kralj male, balkanske Črne gore! Dasi 3e njegova oblast komaj obsegala toliko ljudi kakor oblast kakega župana v večjem mestu, ge vendar bil vladar kakor vsi drugi in1 si je po zaslugi svoje žene
Oba — Nikita in' Milena, ki sedaj ležita v tuji zemlji — sta bila črnogorske gore, oba sta bila črnogorska vaščana. Milena je bila hči znanega .vojvode Vukotiča. Žo šestletno so jo zaročili s takratnim naslednikom knežjega prestola, sinom vojvode Mirka Petroviča Njegoša Niki-to. Trinajst let stara jc stopila pred oltar in postala kneginja Orno gore. Bila je vzgojena na vasi s tisto pomanjkljivostjo, ki je takrat ni nihče čutil: ni znala no citati in ne pisati. Šele kot žena je dobila prvo podlago evropske izobrazbe. Njena prva učiteljica je bila vdova kneza Danila,
Milena je bila krasna ženska, diviie rasti in pristne črnogorske lepote. Svoj-čas so^jo šteli med najlepše evropske žene. Šele trinajst porodov je nekoliko skazilo čarobne poteze njenega obraza. Najrajšo je nosila črnogorsko narodno obleko, ki je še prav posebno podčrtavala njeno klasično lepoto. Iniela je miren, skromen nastop, ki je izražal plemenitost, dano samo onim, ki so zrasli v naravni priprostosti. V politiko sc ni nikdar vmešavala, šele na stara leta, po moževi smrti, je podlegla skušnjavam1 in’ so — bržkone iz čiste materinske ljubezni do Svojih otrok — dala voditi od infcrigant-skili svetovalcev, ki so hoteli vzpostaviti zgodovinsko že pokopano in danes nemogočo kraljevino Črno goro.
Lepo je vzgojila Svojo otroke In še boljše je omožila hčeri, k? so dobile od matere doto, ki je ni mogoče kupiti z denarjem: telesno lepoto. Z Nikito sta živela v najlepši slogi. V družini je vladala patrijarhahla preprostost. Nikita je bil. velik skopuh in absolutist, izžomal je ubogo ljudstvo,, kolikor je le mogel — ali v krogu svoje družine 'je bil človek dobrega srca, ki je ljubil svoje otroke enako prisrčno kot slednji kmet v gorski vasi.
Z Mileno je šla v grob zadnja evrop-. ska kraljica, ki ni bila rojena na parketu, edina kraljica, ki je v svoji mladosti bosonoga skakala po travi in s pastirjem čuvala ovce. Romaniične prikazni sc umikajo vedno bolj s površja sodobnega življenja. S smrtjo Milene Vuko-ticeve, matere italijanske kraljice in' babico kralja Jugoslavije, je zašlo na obzorju večnosti Ifepo in bogato preživljeUb
Riala oznanila
Dva močna učenca za ključavničarsko obrt se takoj sprejmeta pri tvrdki Frane Schcll, 1. ju posl. mlelovalnica blagajn, Maribor, KoroSka cesta 31.	699	2—J
Kinopodjeije, kompletno, v Marihoru-Stndenci, se takoj po zel« ugodni ceni proda. Vprašiti: Studenci, Slomškova ulica 5.	699	2—1
Lokal na prometnem kraju se odda v najem. Naslov pove uprava.	594	3- 2
URE, žepne in stenske, popravlja najsolidneie tvrdka R. BIZJAK, urar, Uospeska ul. SU 10, Maribor. 591 15—2
Hladilnica s pripravo za »delovanje leda. 10.060 kalorij, skoraj nova in moter sa surovo olje, 6 PS, na meji Jugoslavije, na predaj. Ponudbe na naslov: Franc Jahl, Graz, Sackstrasse 30.	$88 2—2
Kopalna peč v dobrem stanju se kupi. Ponudbe na upravo pod it. 526.	526 5-5
Perilo po najugodnejši ceni prodaja samo B. Veselinovič in diug, Maribor, Gosposka ul. 26.	458	15—10
življenje, ki je za »moderne Evropejce«, pridobil celo prav ugledno mesto v hije-j vzgojene v duhu kulturne dekadence, rarhiji evropskih monarhov.	|	.samo še legenda.
eo
I
oo
lO
05
8
HA
(0
a
«
c
M
CD
XI
Si.
s*
E S
0>
u
'e?
c
9
X 3
XI O
S
a»
a
Vh Ih*
oj
-M
^ N OJ —1
a ~
rt S
a ju
•s
3 > a %
•8 Js
~ O
C3 •—«»
E £ c« a
blo c • g*
v rt ? *» o e
HJ ja
c*
fa/5
is
>
rt
O
•*
u
o
ja
'M
ci
Z
mi
na
O
&
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ccnejo in tralnlja so kakor usnanel Najbolje varstvo proti vlagi i mraza I
NolaT Ivan H šil
je otvoril 26. marca 1923 svojo notarsko pisarno v
Mariboru, Marijina ulica št. 12
(poleg sodnije).	60*
Velika izbira vsakovrstnih
ročnih torbic, listnic, kov-čekov, gamaš i. t. d.
©
• Gonilni jermeni la vrste
9	30—350 mm v zalogi 52 j 10—6 W
® Iv. Kravos, Maribor g
® Telefon 207 Aleksandrova C. 13. Telefon Ž07 |
m aDari
družnica v Mariboru.
Mihel Zovaco:
Markiza Pompadour.
te
r Zgodovinski roman. — Poslovenila •f	Roeandra.
(Dalje.)	(57)
»Vaša hči?« — je ponovil vitez začuden, osupnjen’. —-
J »Da, gospod,« '— je veličanstno potrdil Ipijanec, — »jaz Noe Poisson' sem soprog Kloiso Poisson In oče Ivane Antonijete Poisson, —- (sedaj gospo d* Etioles.« —	1
»Vaša hčil« — je žajeeljal d’ Assas. — i »Vi se čudito, — vprašate se, kako bi Jaz, tako močen človek, mogel biti oče ‘od tako nežne hčerke? — Ker moja hči 'jo res slabotna, 'ni v Stanu sprazniti niti najmanjšega kozarca pri jedi. — In poltemi koliko solz, omedlevic, nszavesti za prazen’ niči« »—
D’ AssaS je Btrmel v Poisson a skoro 'prestrašeno. —
a.1. Ta človek da bi bil oče od Ivane?! — Nemogoče! — Kako bi pač mogel biti ta pijanec tako bogat, da bi imel tako krasno palačp z dragocenimi okraski? — Kako je pač mogel ta propalica vzgojiti Ivano knežje v vsakem oziru?! —
Tu je bilar gotovo kaka skrivnost. A razumel je, da bi ne znala raztolmačili te tajnosti lie Poisson, ne Crebillon. — »Dovolite mi, da vam čestitam! — Go-KPica Ivana...« —
»Oprostite, gospa d’ Etiolcs!« —
»Da, ros, — 'torej gospa d’ Etiolc*s je kraljica po svoji lepoti, duhovitosti in vzgoji,..« —
»Ponoson’ šeni lahko na to!« — je odgovoril Noe. —
»Jaz sem jo poučeval v pesni kovanju,« — je pristavil Crebillon. — Na ta način je malo tudi moja hči, — in’ vi veste: tali* pater, tališ filia. — kar naj po-. Jneni, da zna pesnikovati, improvizirati k verze in' rime.« —
»Ona je tudi izvanredno muzikalična!« —
»Tudi zna slikati, vrezavati, risati, igrati na glasovi r!« —1 »Umetnica je!« —	•<
»Vila je!« — jc pripomnil še 'slednjtč Poisson. —
»Ona je prava muza!« — je SvrŠiV^la-vospev Crebillon. —
Vitez je bil uničen'. — Prijatelja sta trčila, izpraznila kozarce ter hotela nadaljevati, a d’ Assas jo povzel:
»Gospod, — oprostite, —- potrudite se in zberite vaš spomin’. — In ker ste njen oče, oče g6spe d’ Etioles, vam more gotovo biti najvažnejše, da je ona srečna!« »Zagotavljam vas, da jc srečna!« — »Naj bo, — ali, tistega dne, ko vaS je poslala semkaj s tem pismom, ali 'se ‘tedaj ni pripetilo nič hudega, nič nevarnega za njo?« —
»Nič, prav nič!« —	"■
»Tu ona ni izgledala žalostno, pobito?« »Ona?« — Še nikoli jo rti Sem videl tako vesele, kot tistega dne. — Dokaz je tudi to, da mi je dala dvanajst zlatnikov, le da sem hitro prišel semkaj, — ne Ja bi sc vstavljal po cesti. — In lahko vam rečem, da sem jih pošteno zaslužil — mojih dvanajst zlatnikov. — Na tvoje zdravje, Crebillon! — Na vaše, gospod vitez d’ Assas!« —
»Nič,« — je tesnobno zamrmral vitez.
Iz teh dveh pijancev ne spravim ničesar.« —
A mahoma se je vdaril na čelo, plamen ran je zaiskril v očeh. —
Prijel je Poissonn za roko in' rekel: »Ali hočete narediti vaši hčeri veliko uslugo?« —
»Gotovo vendar!« —
»Tudi jaz?« — vpraša Crebillon'. — »Dobro tedaj, — povedite me k nji, — spremite me v palačo, kjer stanuje, — in poskrbite, da govorim' ž njo na samem, — brez prič. — Ah’ gospod, prisegam’ vam', da me vodi edino le želja, za njeno srečo in da vaša očetovska občutljivost...« —
»Ali saj je to vendar tako lahko!« — je odvrnil Noe Poisson, — mirno, da je popolnoma zbegal d’ Assasa. —
»Torej,« je. nadaljeval vitez, — »vi sprejmete? — Mi omogočite sestanek?« »Takoj!« —
»Gospoda, blagovolita nje počakati v spodnji sobi. — Oblečem se inj potem gremo!« —
Ko je vitez osfaT sani itf si nadeval . drugo obleko, — je mislil vznemirjen. — »Kako čuden oče! — Ali je v ti nena-
stražniške sobe irf sobe po gostilnah ^ prenočiščih. — Zazdelo se mu je tor« čisto naravno, da jc storil brozpaincte1* blazen korak. —	..
Kaj je vendar, prišel semkaj? •-je hotel reči veliki in mogočni gospod®* rlci te krasne palače? —	.7	;	vjj
Mahoma jo je zagledal. —
Sluga ga je bil povedel v hTal
doir, ki jc bil opremljen z rtajvcšjo P'
vadni ženski res vse sama skrivnost?« —j prostostjo. — Mogoče je Ivana, v svoj*1" Vitez je <lobiJ v spodnji gostilniški j srcu, ki je čutilo vso nežnost ';:i priPr°" Sobi Poisson a in Crebillona, ko sta ravnoj stost drugih, ki je imela pošabm dnr, d* izpila zadnjo steklenico vina, — podali j je uganila misli drugih, hotela •poka?* so se na ulico ter šli ob Sčni do ulice i vitezu, da ostane za njega še vedno ki'**' Avguštincev, kjer se jc nahajala palača na vila iz ribnika. — d’ Etioles.	j	šla	mu je naproti, mu ponudila
Upeljani so bili v krasno sprejemnico, roki. — polno dragocenosti. —	i	On	pa že ves omamljen', — zbeRflriJ.
Poisson jo vprašal po svoji'soprogi. — dna sroa, se je tresoč sklonil nad Tt>&c • A te ni bilo doma, šla jc k prerokoval- ju poljubil in hotel poklekniti. — ki Lebon. —	t	Ali	Ivana mu je pokazala nasloM
»Tem boljše,« 2* je zagodrnjal Poi- in potem se je vsedla tudi ona sama. •« sson- in takoj je vprašal po gosp:j d’ Eti- »Pričakovala sem vas, vitezi« — j oles, zapustivši v sprejemnici Crebillona in d’ Assasa. Creblilon je zadremal v naslonjaču, a d’ Ašsasu je sreo skoro slišno utripalo. —
Cez malo časa je prišel galoniran služabnik ter prosil viteza, da mu sledi po stopnjicali, skozi vrsto najbogat^jše in najokusnejše opremljenih sob, kj.*r 30 bilo zbrano obilo umetnin, slike, pozlačeni svečniki, kandelabri, — debele preproge, — pravi zaklad. —
»Pričakovali ste me, gospa, — a ;iaZLj< Gotovo, prihajam kasno, — ali
Dne 29. marca 1923 ob pol 16. uri se v skladišču špedicijske tvrdke „Balkan“ v Mari* boru javna dražba 184 komadov dobro ohranjenih večinoma novih
stenskih telefonskih aparatov*
Pojasnilo daje Slavenska banka d. d., P0*
__________________________________
pa je bil mlad, ubog reven čaStrfik, ki poznal bogastva, razkošja, ampak '
Ubogega viteza je vse to nekako omaje čutil v ti okolici dajo ločila od nje, katero je
klo"
^	1 ’	'i	—	f	*	,•	tiw	#
milo. Tembolj je čutil v ti okolici da- priprosto Ivana, iri melanholično 3“ -...j
nila glavo. — »Torej, tedaj še iSist® 11 ( brali pisma?« —	.r j
»Ne, gospa, bil sem v ulici fants, pod vašim oknom' sem stal. « ci zagledam več moških, ki so
ljavo, ki ga ljubil. —
Dražestna mladenka iz gol j ave pri Romitoriju je tedaj izginila iz njegovih misli, videl je ediacle veliko damo, ki se je zvala Ivaua d’ Etioles. —
terni da so
opazovali vaša okna, ““ mislil sem. ^ ^ In to ga jo pretreslo, — to je pač utis, kaki zlikovci, šel sem' proti njimi' — • katerega naredi bogastvo tudi na najbolj ne zlikovci, — bil jo Sam francos brezbrižno, indiferentne ljudi. — Vitez kralj!« —
Gotove,  ---------------------------  M
vzrok. Sele pred jedno uro Sem ® ^ vaše pismo, s katerim ste me počasti^1 Prihajam iz Bastilje!« —	li
»Iz B^stilje!? — Torej riiste preb*^ mojega pisma onega večera, ko..*«	.
»’... ko ste me rešili? — Ker bil' vi, — videl sem vas. — V svinčenem' ^ j liju, v onemoglosti^ ko se nisem niti premakniti, sem vas spoznail^ ' »Da. jaz sem bila!« je odgov°_'
Lagtaik izdajatelj:Koazorcjj »^»hor«,	Odgovorni,	uredaik; ltudolf Ojsim, " Tiska: Mariborska tiskarna id*