lado JuTrS*
in——————— ~	^^^____

Št. 48.
V Ljubljani, dne 27» novembra
1938
Manicas
@b 20 letnici
Prvi december je in ostane nam Jugoslovanom največji in najpomembnejši zgodovinski praznik — praznik našega zedinjenja. Letos pa slavimo na ta dan kar dvojno slavje, kajti prav te dni je poteklo dvajset let, odkar je vladar
najblažjega spomina, viteški kralj Aleksander spojil tedanjo, na novo porojeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v veličastno In mogočno enoto. Po njegovem prizadevanju smo se vsi trije narodi preiili v eno telo in postali neraz-družljivl bratje ln sestre med seboj, postali smo svobodni otroci naše mogočne matere J n g o s I a vije. Mladina I S svetim spoštovanjem v srcu se zavedaj, da je bila težko pričakovana Jugoslavija krščena z mučenlško krvjo I Na tisoče tvojih prednikov je trpelo — prelivalo
dragoceno kri ln darovalo zanjo svoje življenje. S herojskimi, nadčloveškimi žrtvami nafiih junakov je ustvarjena naša ljuba Jugoslavija, ki nas je rešila tujčeve pete. Zato bodimo vedno zvesti fn vredni otroci naše mile skupne države, ki je presekala našo suženjsko dobo, sprejela nas kot najboljša mati pod svoje varno okrilje, dala nam svobodo ln možnost do napredka ter nam tako omogočila življenje vredno človeka I Sveta nam bodi zemlja, v trpljenju porojena, s krvjo prepojena in a solzami po-
škropljena! Zvesto jo bomo čuvali, ker jo ljubimo. Naši bratje In očetje so jo priborili za ceno velikih žrtev, zato se tudi mi zdaj ln v bodoče ne plašimo nlkakega trpljenja, ako gre v njeno dobrobit. Neprestano se hočemo truditi za njen procvlt ln blagostanje ter jo nekoč kot tako položiti v roke našemu mlademu kralju Petru II., sinu nesmrtnega kralja Aleksandra-Zedinltelja in vnuku kralja
Osvoboditelja Petra LI
živel naš kralj Peter in njegova prevzvigena mati kraljica Marija! — Živela na&a "»n* »lmpi« domovina Jugoslavija!
TOitfS Th&A®:
i I Ribn'ce do
Lisko je bil edina opora revni dru-žinici. Včasih je zaslužil lepe denarce, da se jc družina prijetno preživljala. Vedno je vozil les z žage na postajo v trg. Oče je prinesel nekaj denarja, mati je hodila po njivah delat sosedom, Matevžek pa je doma popravljal to in ono. Tako so lepo živeli vsi trije, čeprav niso imeli ničesar svojega kot ubogo hišico tam ob vodi, prav na koncu vasi. O, kjo so tisti časi!
ka. Vendar sta si bila prijatelja, pra» va prijatelja.
Matevžek je bil majhne postave, droben, velikih sivih oči z eno naramnico preko leve rame in z raztrganim jopičem. Bos je hodil vedno, le pozi mi mu je Nosanka preskrbela čevljem podobno obuvalo od neke stare tete Težko je v njih štorklja! kot raca. Vinko se mu je čestokrat posmehoval.
I

Usoda je hotela drugače. Matere ni bilo več. Oče ni ničesar zaslužil. S strahom je dobri in skrbni gospodar gledal na sinovo bodočnost.
Spomladi je bil Matevžek pri No-sanki. V šolo ni več pohajal, le v zimskih mesecih do aprila. Konec je bilo skrbi, konec šolskega prahu, veselja, zabav in iger. Zanj se je začelo resno delo.
Z Vinkom sta si bila prijatelja. Saj sta biia istih let. Vinko je bil plečat, širokega obraza, v kratkih hlačkah z zelenimi naramnicami. Hodil je v trško šolo. Velik gosped bo nekoč postal. Vsaj tako si je mislil Matevžek. In tega se je Vinko prav dobra zavedal. Hodil je pokonci. Njegove temne oči »o prezirljivo gledale zdai pa zdaj Ma-tevžka. ki je ves zašit in razmržen dela! pri njih od zore do poznega uira-
Matevžek je bil zelo priden in ubogljiv. Delal je vse, kar mu je velela gospodinja. Hodil je na polje, pomagal pri oranju, skrbel za živino, šel z gozdarji v gozd sekat drva. Vsemu se je privadil. Ob nedeljah je bil prost, le živino je moral nakrmiti. Tedaj so se začele tudi zanj ure, ko je pohitel k očetu domov ali na materin grob. Mame ni mogel pozabiti. Čestokrat je tožil očetu in teti Urši, kako hudo mu je po njej, kako zapuščenega »e čuti. Posebno tedaj, ko ga tovariši preziralo
in se norčujejo z njega.
• ♦ •
Tisto pomlad so bili veliki nalivi. Od Velike gore so se neprestano valili temni oblaki in sipali dež v toliki meri, da so vsi potoki v dolini narastli m prestopili bregove. Lilo je nepretrgoma kot iz škafa tri tedne. Sv Ana je bila vedno zakrita v meglo, znak, da ie dolgo ne bo tako kmalu lepšega vremena.
Voda se je razlila po polju. Rakit-uišica je prestopila cesto tja do da. Obrh je bii poln vode. Mlini so se ustavili. Nekateri so bili pod vodo, le dimniki so štrleli iz »jezera«. S hriba za vasjo je bil veličasten pogled na zalito ravan. Malo je manjkalo, da ni hudournik oblil tudi vas, ki je samevala pod hribom.
Bila je sobota. Vinko je prišel iz šole. Poiskal je dva tovariša, Skopino-vega Ivana, drobnega fantka enajstih
Vinko, najbolj korajžen izmed vseh štirih. Saj je tudi največ vedel in znal. Ostali trije so ga spoštovali in ubogali, ker je hodil v trško šolo in to ni, kar si bodi. Kar je le hotel, je dosegel pri njih.
Blizu izvira potoka se je bil grajske« mu logarju odvezal velik čoln. Hudournik je odtrgal prednji konec lope, strga! močno vrv in čoln je bil prost Ivan ga je prvi zagledal. Ves radosten je vzkliknil:
let z velikimi modrimi očmi, in Mlinar-jevega Toneta, obilnega debeluščka z majhnimi rjavimi očmi in z dežnikom. Vsi trije so v hlevu poiskali Matevžka in hajd na hrib!
Čedna četvorica. Vsi skupaj so se skrili pod velikim dežnikom, ki ga je razpenjal Mlinarjev Tone, pa čeprav je ie malo rosilo.
Tone je gledal izpod visokega čela kot miš iz moke. Majhne oči so živahno krožile sem in tja ter našle vsako malenkost, ki se je dala spraviti v zvezo z njihovimi igrami. Nosil je oguljen klobuček z lepim perjem od šoje, ki jo je bil vjel na koruzo pod Bu-kovico. Ivan pa je s svojimi velikimi očmi gledal kot sveti Alojzij, milo in pohlevno. Tako ga je namreč krstil stric Rok. In je imel tudi prav. Klobuka ni nosil. Le včasih je dal na glavo pošvedrano kapo
»Jaz bi šel na splav«, se je oglasil
P/P/JA r
»Glejte ga! Pojdimo tja in peljimo se po vodi. Boste videli, sam bo šel, prav nič ne bo treba veslati.«
»Ali se nič ne bojiš jezov in onega mosta v Založju?« je zaskrbelo Matevžka.
»Kaj še! Čoln prenesemo čez most in spet odrinemo dalje.«
»Pa pojdimo!« pravi Tone.
»Ampak jaz se bojim«, je omahoval Matevžek.
»Pojdi no, šleva šlevasta! Kaj se res bojiš? In ti, ki si bil vedno pri vodi, ki te vse ribe poznajo od španovega mlina pa do Svete Marjete«, se je oju-načil Tone.
Končno je Tone prijel Vinka in Ivana pod pazduho ter zbežal z njima po hribu navzdol. Vsi so hiteli po obronkih Bukovice proti čolnu
»Halo! Halooo! Dežniiik!« se je na vse grlo drl za njimi Matevžek.
J. Z.:
1918 — 1938
Dvajset let Jugoslavije
(Dramatizirani prizor)
Bilo je oktobru osemnajstega leta. Tedaj smo zdrobili okove — verige v prah in drobir...
Ves narod je vstal kakor en mož, orjaški in silen
2eljno smo vdihali: — SVOBODO!
Sovražniki naši so se razpršili in se poskrili, kakor preplašena jata pred kraljem višav...
In kratko zatem, pisali tedaj smo:
1. DECEMBRA 18. LETA
je zasijalo zlato sonce, zlate svobode
nad Beogradom. Zagrebom, belo Ljubljano, nad vso našo zemljo,
in sončni prameni so švigali od snežnih triglavskih polic, do motnega Vardarja in plodnih banatskih ravnic.
DVAJSET LET!
2e dvajset let smo v skunnem domu, pod bratskim krovom. Lepši in širši dom gradimo bratom in sestram, hčeram in sinovom, vsem ljubim zanamcem, bodočim rodovom.
?edaj smo: orači, konači, zidarji, tesarji,
delavci s peresom in knjigo.
NOVRODUSTVARJAM O zemljo plodimo
razore obračamo, dvigamo nov, prostranejši krov deci bodočih rodov in zemlji jugoslovanski
IN ZEMLJI JUGOSLOVANSKI!...
BOG, ČUVAJ JO! In jo varuj...
2 e dvajset le t — smo E X O!
In eno bomo ostali!
Bodimo složni, in bomo ostali svobodni Vselej in vekomaj!
NIKOMUR NIKOLI PODLOŽNI V novo obdobje gremo:
Še bom;
zidu.:, tesali,
z umom gradili, z besedo učili:
O, JUGOSLAVIJA, TI SI MATI NAS VSEH.
JUGOSLAVIJA. TI SI
MATI NAS VSEH!
Mladi rod Ti svečano obljublja: Te bomo ljubili,
zmeraj branili,
nikdar pozabili!...
Kako nam naroča Vitez z Oplenca?
.Čuvajte... Mi... Jugoslavijo!
Ob tej uri slovesni vsi prisezimo:
ČUVATI JO HOČEMO
ČUVATI JO HOČEMO' Hočemo! Hočemo!
LOJZE ZUPANC:
s© balhe m svetu
(Belokrajinska)
Bolha je živalca, ki je nihče ne mara Največ bolh imajo leni in nesnažni ljudje Psi pa menda itak nikoli niso brez njih. Saj kar tjavendan pa tudi ne pravi belokrajinski pregovor: »Kdor spi s psi, vstane z bolhami!« — Toda od vavek bolhe tudi niso na svetu. Ustvarjene so bile v Beli Krajini. To se i-- /rtodilo takole:
govorile, govorile, govorile ... Okoli njih pa so se lovili in kričali umazani otroci v raztrganih robačah. Zdaj pa zdaj se je iz gruče odtrgal otrok, se ustopil pred mater in z jokajočim glaaom zaprosil:
»Mama, lačen sem!«
»Počakaj, saj ne gori voda!« ga je zavrnila opravliivn ženska.
Prišla sta nekoč Kristus in sveti Pe» ter v vas ob leni Kolpi. Še bolj ko Kolpa, so bile lene ženske v vasi. Ničesar niso delale, samo postavale so ob vodnjakih po dve in dve in opravljale sosede ... Zaman sta božja popotnika opozarjala ženske na delo. Kristus je hodil od gruče do gruče, in hoteč oprav-Ijive ženske spraviti k delu, jim je govoril: »Kdor dela, tri dni dlje živi!«
Ženščure pa niso vedele, s kom govore, pa so dvignile pesti in mu zagrozile: »Pazi se, prihajač! Kdor hodi po se!u, dobi po čelu!«
Sveti Peter se je zbal tepencije in je zaprosil Kristusa:
»Gospod, pojdiva dalje. Ženske so vzkipljive ko razdraženi purani. Bolje je, da greva odtod, sicer se bodo res še zagnale v naju.«
In je prijel Kristusa za plašč ter ga povlekel za seboj.
Prideta na drugi konec vasi. Tam so pred zidanico spet posedale ženske in

Spet drugi se je ustavil pred materjo in zajokal: »Mama, daj mi kruha!« Klepetavi ženščini pa ni bil mar otrokov jok in ga je nagnala: »Počasi, burja! Kaj sitnariš?« Vse to sta videla Kristus in sveti Peter. Kristusa je v dno duše užalila ta malobrižnost lenih in opravljivih žensk, zato je mimogrede posmehljivo pozdravil:
»Dolgo govorjenje — malo prida!« Ženske pa so mislile, da sta božja popotnika prosjaka in so vse hkrati zaKričale na njiju:
»Glejte ju, gizdava berača, ki prazno torbo nosita!«
»Nikar tako. ženske!« jih je posva ril Kristus. »Otroci tekajo gladni in raztrgani okoli vas. Dajte jim jesti, za šijte in umijte jih!«
vavek — zmerom robača — srajca
Toda ienSčine so ga zavrnile: »Ti se brigaj zase! Kaj bi nas učil in na otroke spominjal. Deca so veselje in žalost...«
»Kaj res nimate nobenega drugega dela, ko tukaj le posedati in govoriči* ti?« se je začudil Kristus.
»Nobenega!« so ženske zakričale vse hkrati in se pričele posmehovati božjima popotnikoma.
Sveti Peter je opazil, da se v Kristusu nabirata jeza in srd. Hotel je preprečiti najhujše, zato je brž dvignil popotno palico in posvaril klepeta-vo gručo žensk:
»j-azite se, ženske! Božja je najjač-ja!«
Ker pa lene ženske le niso prejenja-le opravljati in se niso zmenile za jek gLdnih, raztrganih in umazanih otrok, se je Kristus pripognil. pograbil na tleh pest peska in ga vrgel v gručo žensk, rekoč:
»Evo vam, da boste zanaprej imele polne roke dela!«
Pri priči se je pesek spremenil v bolhe. Poslej so imele ženske z obiranjem
bolh dela na pretek---
Od takrat so bolhe na svetu.
GUSTAV STENIŠA:
Mali Nejčo dirja skozi gozd. Deček je ves preplašen, znojnega čela in zmr-šenin las hiti po stezi in se nikamor ne ozre, a nad njim brenči sršen, ki se mu dozdeva velik in strahoten kakor z bombami napolnjen aeroplan.
Nejče se spotakne in pade v plitvo kotanjo:
»Po meni je! Zdajle me bo usekal s svojim strupenim želom in konec me bo! Kdo bo mesto mene jedel in spal ter se veselil? Kako žalostno bo v mračni žemljici!«
Misli se mu mešajo v glavi. Spomni se na mamo, ki jo je tolikrat žalil in na očeta, ki je moral vedno stati za njim z brezovko, da ga je slušal.
In zdaj ne bo videl nikogar več! Konec! Konecl
Pa je vse mirno v gozdu, nič se ne gane. Brenčanje nad njim je potihnilo, le na drevesu se čuje Čivkanje mladih ščinkavcev, ki stezajo kljune in kličejo lačni svojo mater.
Nejčc dvigne glavo. Le nekoliko se vzdigne, ker se še vedno boji, da se ves trese.
Nikjer ni več sršena.
Zdaj deček vstane in hoče nazaj na travnik, odkoder je pobegnil. Globoko se oddahne in se zasmeje sam svojemu strahu, ki je takoj pozabljen.
2e se mu obraz razširi in glasno se zareži. Zapazil je mlade ščinkovce in takoj pozabil na sršena. Počasi jame plezati na drevo, kjer čepi gnezdo v rogovili. *
Hipoma pa prebledi in se spusti nazaj na tla in skoči spet v kotanjo:
»O, saj ne bom nikoli več, res nikoli več, ne! Vem, da se bliža kazen,
ta nesrečni sršen je počenil tik gnezda in skoraj stisnil sem ga z roko Jej, jej! Kaj bi se zgodilo z menoj, če bi ga zgrabil! Oh, oh, vem, da bi mi roka zatekla, ali pa še celo kar odpadla, ker bi bila tako hudo zastrupljena.«
Zdaj pa brenčanje ni ponehalo. Bližalo se je vedno bolj in bolj.
»Tako in zdaj bo po meni! Zdaj ke-sanje nič več ne pomaga! Mama, očka, oprostita mi, zadnja ura se m' bliža!«
»Kje pa si ti, bojazljivec?« začuje tedaj glas svojega starejšega brata, ki je prišel počasi za njim.
»Sršen! Sršen! Ali ga slišiš?«
»No, če bi tudi bil, ti šleva šlevasta, saj ga vendar lahko odpodiš, preden ti kaj zlega stori. Sicer pa brenči okoli tebe samo velik obad. Poglej, slamico ima v zadku. To si prav ti preje na travniku storil. Zakaj ne pustiš žuželke na miru, če je ne znaš hitro ubiti? In zdaj je obad pribrenčal za teboj in se maščeval! Sramuj se! Nad šibkega se takoj spraviš, a kakor slutiš, da je kdo vsaj nekoliko močan, že bežiš pred njim!«
Brat je dvignil Nejčka, mu prisolil zaušnico, da se je kar skremžil in ga zapodil domov.

Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili: Dominko Aleksander, uč. 1. razr. 1. drž. real. gimn. v Ljubljani, Magušar Marija, dijakinja v Ljubljani, Gregel Danijela, uč. V. razr. v Postojni, Vi-dovič Marica, dijakinja v Rušah pri Mariboru, Peršin Anton, uč. II. razr v Mojstrani, Korun Tonček, uč. III razr. na Ledini v Ljubljani, Seme Zvonko, uč. I. b razr. II. drž. real gimn. v Ljubljani, Čok A. Sonja, uč. 1 razr. real gimn. v Beogradu, Golob Janez, dijak v Ljubljani, Zavrl Janez, dijak II razr. drž. gimn. v Ljubljani. Bojan Predan, dijak v Ptuju, Sonja Čok, uč. I. razr. real. gimn. v Beogradu.
★
A. P. v Trstu: Črtica je dobro napisana, vendar za mladinski list neprimerna. Med našimi mladimi bralci in bralkami ■ je še mnogo otrok, ki verujejo v takšne čudeže. Zakaj bi jim jemali to vero? — Pošljite svojo črtico
kakšnemu družinskemu listu.
★
Julian: Ni zrelo za tisk.
*
Gero K. Na žalost smo tako založeni z rokopisi, da Tvoje povesti ne moremo sprejeti.
★
B R. v Mariboru: Stric Matic bo bo Tvoji želji ustregel. V eni izmed prihodnjih številk objavimo članek: »Kako si napravim sam enocevni radio«.
★
Pozor Jutrovčki! Najlepša živalska zgodba, ki jo je kdaj napisal slavni ameriški pisatelj Seton Thompson, je brez dvoma volčji roman »Sivko«. Pro* site starše, da vam kupijo to knjigol
VOLČJI ROMAN
Prevede! Vladimir Levstik
S to knjigo ponuja založba »Cesta« Blovensjktm bralcem dar, ki ga bodo vsi prijatelji narave e pohvalo sprejeli. Roman, Cigar junak je prerijski volk! Slavni pisatelj živalskili povesti prikazuje Sivkovo usodo od trenutka, ko postane osiroteli volčič rejenec ovčarjeve pslce in s tem podložnik človekovega kraljestva, pa do ure, ko se — Izmučen od civilizacije — otrese skrbništva svojih gospodarjev in vrne v rodno divjino. Zgodba o dogodivščinah četvoronogega junaka je razgibana in napeta, kakor le malokatera zgodba o ljudeh; toda pripovedovale«? ne ostaja na površju, ampak vodi bralca po vseh labirintih Slvkovc volčje duševnostL In čudno, ta volčja duša, ki Slvku ne brani vzljubiti človeka, a mu vendar ne d&, da bi zatajil bvo-Jo kri in »6 izprurnenll v pea, nam postane kaj kmalu tako domača in draga, da čutimo z njo, se z njo radujemo in z njo trpimo!
Knjiga, ki jo krasi lepo število risb naSega umetnika Nlka Ptrnata, se bo na prvi mah prikupila vsakemu prijatelju živali. Mladina jo bo uživala s snovne strani, odrasli jo bodo čislali kot psihološko mojstrovino, in Miklavž, ki se gotovo že zalaga z darovi, bo njena zmerne cene še prav posebno veael.
»Sivko« se naroča pri založbi »Cesti« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, In stane
broširan: 10 din, s poštnino in odpremo 11 din; vezan v platno: 15 din, s poštnino in odpremo 16.50 din.
Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico,
3P4
(Juiar Manko:
Nela ktsSaa
Nela kuha svoji punčki juho, pesek ji je moka iz pšenice, sol so kamenčki prav drobni, palčica je mesto žlice.
Vodo v lonček je nalila, potlej jo na soncu huha, vanjo pesek, drobne kamne oj, že kuhana je juha.
Zvrhan krožnik te dobrote piTjki Metki brž prinese, t t kremži se, ne mara juhe — ».kj, sicer pokličem koj črnuhe!«
»Kaj, mar res ne maraš jesti? Oh, to križ je z majhno deco. človek res ne ve, kaj naj vam skuha, križ je z vami, primejduha!«
Krfiaiika
		T		
1	2		H	
4			1 i	
	5			
6				1
	L	Z	r	
Vodoravno: 2. iglasto drevo; 4. cvetni prah; 5. kralj živali; 6. podzemski delavec; 7. rastlina.
Navpično: 1. seznam praznikov; 2. užitna rastlina; 3. dokazna palica.
Rešitev križanke
Vodoravno: 2. kos; 4. hokej; 6. sukanec; 7. dolar; 8. miš; 9. tek.
Navpično: 1. pokal; 2. kokoš; 3. senat; 4. hudič; 5. jereb
G Th Rotman:
Švrk! je zletela žoga po ozki ulici; frk! je priletela nazaj, in to se je ponavljalo čedalje bolj divje in nepremišljeno. Tedajci pa je naš Mihec pognal žogo tako silovito, da je šinila skozi vrata in naravnost na cest'"' .. In oh, zdaj bomo videli, s čin) je naš Mihec na svoj rojstni dan gostil svoje bližnjel
4. Mihčeva žoga je v lepem loku zletela preko ceste, padla nizdol in zadela motornega kolesarja, ki je z vso brzino prihrumel svojo pot, prav v levo oko. Posledice so bile strašne: motorni kolesar je izgubil oblast nad vodilom in zavozil po pločniku in odtod v neko mesarijo, ki je bila baš odprta.
(Dalj« prihodnjič).