PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLII. št. 251 (12.576) Trst, petek, 24. oktobra 1986 Ker sama ne bo predložila svojega zakonskega besedila Vlada privolila v nadaljevanje razprave o globalni zaščiti Podtajnik v predsedstvu vlade Amato vztraja pri načelu postopnosti ki ga je poleg kulture razširil še na šolstvo in deloma na jezik SANDOR TENCE RIM — Vlada je privolila v nadaljevanje parlamentarne razprave o zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti in v bližnji bodočnosti skoraj gotovo ne bo predložila svojega predloga o tem vprašanju. To je na včerajšnji seji senatne komisije za ustavna vprašanja povedal podtajnik pri predsedstvu vlade in Craxijev najtesnejši sodelavec in svetovalec Giu-liano Amato, ki je ponovil, da je treba vprašanja v zvezi z našo zaščito reševati postopno začenši s problemi kulture in šolstva. Vladni predstavnik je tudi privolil na oživitev delovne skupine o naših vprašanjih ter se obvezal, da bo vlada aktivno sodelovala pri njenem delu, ki ga bo baje še dalje koordiniral socialistični senator Garibaldi. Slednji je že nekajkrat neuradno odstopil, včeraj pa se je dejansko spet predstavil kot vodja skupine, ki mora sedaj do prvih dni decembra poiskati skupne točke petih zakonskih osnutkov ter se predstaviti v komisiji, s po možnosti enotnim besedilom. Predsednik Bonifacio bo takrat spet povabil v senat podtjanika Amata, ki se bo skupno s političnimi skupinami sporazumel kako nadaljevati postopek; Craxijeva vlada je torej po dolgem obotavljanju izbrala pot parlamentarnega soočanja o naši zaščaiti, kar seveda zdaleč ne pomeni, da je globalna zaščita za vogalom, saj se za Amatovimi obvezami morda skrivajo novi poskusi zavlačevanja. To bomo sicer preverili v kratkem (že sredi novembra), vsem pa je vsekakor jasno, da ostaja vlada še dalje globoko razdvojena o teh vprašanjih in da petstrankarska koalicija ne utegne priti na dan z jasnimi ter predvsem z enotnimi predlogi. Amato je včeraj v komisiji govoril o »objektivnih težavah«, v svojem poročilu pa ni niti enkrat omenil vladnega zakonskega osnutka. Naši problematiki bo odslej naprej v prvi osebi sledilo predsedstvo vlade, ni izključeno pa, da bo na seje Garibaldijevega odbora zahajal minister za dežele Vizzini, ki se je doslej (neuspešno) ukvarjal s temi vprašanji. Amato je uvodoma podčrtal, da se mora parlament nemudoma resno lotiti reševanja manjšinskih problemov, zamud pa ne gre pripisati slabi politični volji vlade, ampak objektivnim težavam, ki izvirajo tudi iz težkega položaja na Južnem Tirolskem. Treba je zato premostiti ozka lokalna gledanja in stremeti predvsem po celovitem izvajanju ustave, tudi zato, ker je zaščita manjšine, bolj kot mednarodna obveznost, obveza za italijansko državo. Manjšina sama se mora upreti poskusom getizacije in seveda asimilacije, treba bo zato realistično najti nekatere skupne točke v predloženih zakonskih osnutkih. Amato je pri tem ponovil koncept »postopnosti« reševanja vprašanj in ponovil stališča, ki jih je na nedavnem videmskem srečanju že posredoval slovenski enotni delegaciji. V Vidmu je dal prednost kulturnim dobrinam manjšine, sedaj pa je načelo »postopnosti« razširil še na šolstvo ter deloma tudi na jezik, medtem ko je precej površno omenil problem številčnosti in torej preštevanja manjšine, ki mu vla- da načelno nasprotuje. Amato pa se ni dotaknil zemljepisne celovitosti Slovencev v Italiji, iz česar lahko sklepamo, da je imel v mislih manjšino kot nedeljivo celoto. Podtajnikov poseg je pustil za sabo mnogo odprtih vprašanj, tako vsebinskega kot čisto metodološkega značaja. Načelo postopnega reševanja manjšinskih vprašanj je politično gledano zelo dvoumno, tudi zato, ker trenutno ob pomanjkanju stvarnih predlogov nihče ne ve, kaj pravzaprav vlada in večinske sile npr. nameravajo narediti za ovrednotenje naše kulture. Drugo odprto vprašanje se nanaša na postopek. Amatova »zelena luč« je lahko korak naprej, a le če bodo politične sile (predvsem vladne) jasno povedale, kako si zamišljajo vsebino zaščite. Ce bo vse ostalo pri dobrih (ali manj dobrih) namenih pa bomo samo priča novemu zavlačevanju. Demokristjani in socialisti so pozdravili Amatov poseg v komisiji, so se pa izognili konkretni oceni stališč, ki jih je obrazložil podtajnik. Proti »lilozoliji postopnosti«, ki si utira pot v vladi, pa je nastopila komunistična senatorka Gerbčeva, ki je potrdila, da mora edinole parlament odločati, kako naprej s postopkom. KPI je za globalno reševanje problemov Slovencev in torej za globalni zakon, čeprav bo strmela po čimvečji enotnosti strank in seveda manjših komponent. Komunisti niso proti, da bi se komisija najprej ukvarjala s problemi kulture in šolstva, a v širšem kontekstu globalnega gledanja na manjšino, pri katerem morajo Slovenci igrati vlogo celovitega družbenega subjekta. Enrico Manca predsednik RAI RIM — Socialist Enrico Manca je novi predsednik RAI. Po 3 letih in 4 mesecih je torej državna radiotelevizijska ustanova spet dobila polnomoč-no vodstvo in krize je konec, kot v današnjem Avanti piše Paolo Pilitteri, ki je v PSI zadolžen za televizijske probleme. Kriza je bila v resnici dolga in nekajkrat je tudi izzvala pretres v sami vladi, saj je bil ustroj vodstva RAI predmet žgočih pogajanj najprej med lanskim julijskim »preverjanjem«, potem med sestanki večinskih strank v navzočnosti predsednika vlade januarja letos, nazadnje pa še ob nastanku druge Craxijeve vlade. Spopad med koalicijsko peterico se ni vrtel toliko okrog razdelitve zadolžitev kolikor okrog imen in osnovnih smernic novega zakona o urejanju javnih in zasebnih oddaj, kar so republikanci hoteli za vsako ceno povezati s soglasjem glede sestave upravnega sveta. Julija lani so socialisti predlagali Carnitija za predsednika RAI, KD je predlagala Agnesa za glavnega ravnatelja, socialdemokrati pa Birzolija za podpredsednika. To je bil težak trenutek. Ko je bil Carniti izvoljen za predsednika, pa Birzolija ni hotel za podpredsednika in Nicolazzi je zagrozil z vladno krizo. S slepega tira je bilo moč tako, da se je Birzoli podpredsedniškemu mestu odpovedal, toda na ta način je bil v smislu zakona o reformi državne radiotelevizijske ustanove celoviti postopek za izvolitev upravnega sveta RAI razveljavljen in potrebno je bilo začeti že spet vse znova. G.R. 40 Drevi ob 20. uri bo v Hotelu Belvedere v Špetru Slovenov ustanovni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v videmski pokrajini. Gre torej za uradno ustanovitev, čeprav je bilo Združenje dejansko na tem delu slovenske zemlje že dolgo prisotno. Medtem pa pospešeno potekajo dela za pripravo njegovega sedeža in uradov v Čedadu, kjer bo delo steklo z začetkom prihodnjega leta. Naši bralci prejemajo z današnjo številko skupno prilogo, ki so jo tednik Gospodarstvo, beneški Novi Matajur in naš dnevnik posvetili tej pomembni 40. obletnici. O včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so Vito Svetina, Stanko Bole in Vojko Kocjančič predstavili slovensko gospodarstvo in njegov Prispevek k razvoju Furlanije-Julijske krajine predstavnikom javnih obveščevalnih sredstev. Pa poročamo na 4. strani. Reaganovi ukrepi in protiukrepi škodijo le ameriškim interesom CIA in državno tajništvo zahtevata prekinitev sedanje »vojne vohunov« WASHINGTON Reaganova administracija baje že proučuje nove, še bolj drastične ukrepe v sedanji »vojni vohunov«. Predstavniki administracije so presinočnjim odločno zagotavljali, da ne bodo mirno prebavili sovjetskega ukrepa o izgonu petih ameriških diplomatov in o prepovedi zaposlitve sovjetskih državljanov v ameriških diplomatskih predstavništvih. Diplomatska živčna vojna se bo torej nadaljevala, saj ne Washington in ne Moskva nočeta pretrgati verige ukrepov in protiukrepov. Medtem pa so nekateri vplivni člani ameriškega kongresa zahtevali, naj se washingtonska administracija odpove novim protiukrepom. Tega mnenja sta baje tudi državni tajnik Shultz in osrednja obveščevalna služba CIA. Na papirju so res krajši konec povlekli Sovjeti. Najprej izgon 25 funkcionarjev s sedeža OZN v New Yorku, nato pa še 55 diplomatov in funkcionarjev z obeh predstavništev v VVashingtonu in San Franciscu. V zameno je Moskva izgnala le 10 ameriških diplomatov in prepovedala 260 svojim državljanom, da delajo za predstavništvi ZDA v Moskvi in Leningradu. V bistvu pa se je v hujših težavah znašla ameriška kot sovjetska obveščevalna služba. Bivši agent CIA Edward Lee Ho-ward, ki je letos poleti prebežal v SZ, naj bi izdal vse najpomembnejše člane ameriške vohunske mreže v Sovjetski zvezi. ZDA so torej v težavah že od konca poletja, CIA zahteva zato konec sedanje »vojne vohunov«, da bi lahko obnovila svojo mrežo. Prav zato zahteva še povečanje števila funkcionarjev v ameriških predstavništvih in ne okrnitve, ki jo povzročajo sedanji povračilni ukrepi. Glede izgonov domnevnih sovjetskih vohunov pa navsezadnje še vedno velja teza, da se z odkritjem v bistvu onesposobi vohun. Izgon domnevnih sovjetskih vohunov je bil torej za Ameriko nevaren bumerang. Protislovja ameriške politike pa prihajajo na dan tudi v ocenah predsi-nočnjega govora Mihaila Gorbačova. Po trditvah glasnika Bele hiše Speake- sa je administracija zadovoljna, da se je Gorbačov zavzel za nadaljevanje pogovorov, kjer so zastali v Reykjavi-ku. Kako pa lahko opravičujejo tako zadovoljstvo, ni povsem jasno, saj je bil govor Gorbačova huda obtožnica zaradi prevladovanja jastrebov na ameriškem političnem prizorišču. Po vsem sodeč pa to ne moti Reaganove administracije, saj nadaljuje s svojimi lepotilnimi napori prikazovanja »uspešnosti reykjaviškega vrha«. S tem v zvezi je včeraj prispel v Rim generalni tajnik NATO lord Carring-ton. Italija postaja torej nadvse pomembna pri utrjevanju ameriških tez med zahodnoevropskimi zavezniki. Danes se bo lord Carrington sestal s Craxijem in Spadolinijem. Kot pričakovano, bosta glavni temi pogovorov prav reykjaviški vrh in izgledi za nadaljevanje dialoga med ZDA in SZ. Medtem pa se tudi širijo pobude številnih organizacij, ki hočejo z mirovnimi manifestacijami vplivati na sedanji ogroženi detant. Širi se namreč krog ljudi, ki upravičeno trdijo, da je bila v Reykjaviku zamujena enkratna priložnost in da je napočil čas, ko naj bi tudi Evropa končno povzdignila svoj glas. Vlade Zahodne Evrope pa so z izjemo Danske in Grčije že podprle ameriško stališče do militari-zacije vesolja. Boj zahodnoevropskih miroljubnih sil bi zato lahko prerasel v napad na posamezne vlade, kar pa bi bilo nevarno, saj bi to izrodilo prvotni cilj mirovnega gibanja. V vsem tem pa je izredno značilno, da posamezne evropske vlade vsaj v besedah podpirajo mirovne težnje, niso pa pripravljene odločneje poseči pri svojem mogočnem zavezniku na drugi strani Atlantika. Iz tehničnih razlogov smo morali včeraj končati delo v uredništvu v poznih popoldanskih urah in so nekatere vesti zaradi tega morda pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje. V Afganistanu raketni napad na sovjetske letalske enote ISLAMABAD — Največja vojna operacija afganistanskih upornikov je bu napad z raketami zemlja—zemlja ba oporišče sovjetskih letalskih sil v kraju Chancharan v glavnem mestu osrednje pokrajine Ghur. Mudžahedi-J so sporočili, da so z 12 raketami iik-v vojaške helikopterje in ooih 12 sovjetskih vojakov. To poroči-o navaja, da so sovjetska letala po napadu bombardirala uporniške položa-J . vendar o izgubah ni poročil. Uporniki so v obmejni pokrajini Ku-“P v bližini Pakistana v štirih različ-skupinah izvedli sočasne napade sk nnajSt v°iaških položajev okupacij-lanr, 511 ™ed mesti Asabadada in Na-nriši V v*'6 utrdbe so pred kratkim roHi?, sveže sovjetske sile, ki so po pobe« v uPornik°v, »imele hude izgu-se nari ,. 0bci glavnega mesta Kabul ti arro » uJei° diverzantske akcije pro-9 ntom tajne policije KHAD. V na- selju Pagahmen, ki ga nadzorujejo uporniki, so sodili trem ujetim pripadnikom tajne policije: dva so obsodili na smrt z ustrelitvijo, tretjemu pa še sodijo. TASS pa poroča o predaji »banditov« redni afganistanski vojski. Trideset članov »bande« v pokrajini Par-wan, ki jo vodi Burkhuddin Rabbani, piše TASS, je prekinila oborožen odpor, ustanovilo samoobrambno skupino in sedaj »brani prebivalstvo pred napadi protirevolucionarjev«. Drugačno usodo so doživeli pripadniki »bande«, ki so z »rezanjem vratov« terorizirali prebivalstvo na območju Shakaradara v pokrajini Kabul. To »bando« so uničile afganistanke oborožene sile in zajele večje količine orožja in dokumentov, ki govorijo o povezavi teh kriminalcev z voditelji protirevolucionarnih afganistanskih sil v inozemstvu. Za dograditev velikih infrastruktur na Tržaškem in na Goriškem Sklad za izvajanje osimskega sporazuma povečali od 300 na 400 milijard lir Pozitivni oceni tržaških poslancev Colonija in Cuffara RIM Osimski sklad se je povečal od 300 na 400 milijard lir in sklenjeno je bilo, da bo moč ta denar takoj uporabiti. Proračunska komisija poslanske zbornice je namreč soglasno sklenila, da vključi ukrepe v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma v sklop skupnih posegov pospeševanja investicij, ki jih je moč takoj izkoristiti. To odločitev sta pozitivno ocenila oba tržaška poslanca, demokristjan Coloni in komunist Cuffaro, ki sta aktivno sodelovala pri razpravi. Tako je Coloni v izjavi za tisk poudaril, da bo tako moč kriti stroške zaradi podražitve cen gradnje novih infrastruktur, predvsem kar zadeva velike cestne povezave in nekatera javna dela na Goriškem. Coloni je ob tem opozoril, da so s tem ukrepom, ki je tesno povezan s »tržaškim paketom« in z ukrepom v korist obmejnih področij, investicije v zadnjih sedmih letih v korist Trsta dosegle 1.000 milijard lir z obsežnim programom, ki zadeva predvsem infrastrukture. Seveda, je dejal Coloni, tu ni umestno nikakršno zmagoslavje, vendar pa teh ukrepov ne gre podce- njevati. Nova velika sredstva je treba uporabiti takoj in stvarno. Demokristjanski poslanec je dodal, da se vlada zaveda tako krize na Tržaškem kot tudi pomembne funkcije tržaške pokrajine kot obmejnega področja. Komunistični poslanec Cuffaro pa je v zvezi s tem sklepom proračunske komisije poslanske zbornice dejal, da gre za pomemben rezultat enotne parlamentarne akcije v korist Trsta. »K temu sklepu smo znatno pripomogli in ga bomo podpirali, da bo odobren tudi v skupščini,« je dejal Cuffaro, ki je poudaril, da gre za finančna sredstva za javna dela, ki so odločilnega pomena za okrepitev povezave z zaledjem in za nove možnosti zaposlovanja, ki jih bodo morala tržaška podjetja primerno izkoristiti. Cuffaro je v zvezi s tem predlagal, da bi se že v prihodnjih dneh sindikalne organizacije in delodajalci sestali s predstavniki krajevnih uprav z namenom, da bi preučili najprimernejše oblike posegov, da bi bila nova sredstva izkoriščena najhitreje in na najuspešnejši način za razvoj tržaškega gospodarstva. Sestanek evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav Na Brionih iskanje poti k sodelovanju BRIONI — Na Brionih se je včeraj začel še eden v vrsti pomembnih sestankov, kako očuvati mir, še zlasti v Evropi, o možnosti večjega gospodarskega sodelovanja in ne nazadnje tudi o vsebini tako imenovane »tretje košare« helsinškega zaključnega dokumenta — uresničevanja človekovih pravic in osnovnih svoboščin. V hotelu »Istra« išče okvir za skupen nastop na bližnjem dunajskem sestanku KEVS deveterica zunanjih ministrov Švedske, Finske, Avstrije, Švice, San Marina, Liechtensteina, Malte, Cipra in Jugoslavije. Skupina nevtralnih in neuvrščenih držav, ki se zaveda, da ne razpolaga s čarobno paličico, da bi kar čez noč spremenila nestabilni položaj na liniji Vzhod-Zahod, poskuša čimbolj zmanjšati in poiskati tiste skupne točke, kjer naj bi bilo dovolj prostora za sodelovanje vsakogar in v vsakem času. Če je to tisto merilo, po katerem bi lahko ocenjevali dosedanji skupni nastop, potem je treba že v sedanjem procesu neizpodbitno ugotoviti, da takšna oblika sodelovanja držav s sicer različno mednarodno usmeritvijo, toda skupnim interesom nepripadanja blokom, ni samo neke vrste simpatično delovanje, saj njihovi dogovori in aktivnost nosijo mnogo globlja sporočila, predvsem pa konkretne rezultate, kot je bil to primer nedavno končane stockholmske konference. To komponento je včeraj še posebej poudaril zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, ki je svojim osmim evropskim kolegom med drugim tudi dejal, da morajo pri problemih, pri katerih zaradi omejitev, ki jih diktirajo globoke razlike, vojaška bloka ne moreta najti poti za sporazumevanje, nevtralne in neuvrščene države še naprej delovati kot graditelj mostov. V nastopu v mednarodnem prostoru ima skupina nevtralnih in neuvrščenih držav pomembno mesto in vlogo. Poenostavljeno bi lahko rekli, da gre celo za njen dragocen prispevek v popuščanju napetosti in v iskanju vseh možnih oblik sodelovanja, (dd) Velike multinacionalne družbe \s\s • • \^ . \s • \s \s zapuščajo južnoafriško trzisce NAIROBI — V Južni Afriki povzročajo veliko razburjenje novice, da južnoafriški gospodarski prostor zapuščajo mednacionalne družbe IBM, General Motors in Honeywell, medtem ko naj bi družbe Coca-Cola, General Electric, CBS, GTE in Procter and Gamble »resno razmišljale« o umiku, ali pa se bodo umaknile v bližnji prihodnosti. Novice so povzročile še večjo pozornost kot pred dnevi napovedan in nato zanikan umik nacionalne naftne družbe Shell. Zdi se, da je napovedani umik ameriških družb zaskrbel tudi predsednika Reagana, ki je izjavil, da bo to resno ogrozilo meni, da se bo s tem povečal pritisk na velike tuje družbe v Južni Afriki, naj se zaradi politike Apartheida in gospodarske ter politične negotovosti umaknejo iz Južne Afrike. Po ocenah strokovnjakov (med njimi tudi ameriških univerzitetnih raziskovalcev), ki se že dlje časa in analitično ukvarjajo s tem problemom, umik omenjenih ameriških družb iz Južne Afrike ni nič novega, hkrati pa ne verjamejo, da bi mogel imeti kakšne dolgoročnejše učinke na nacionalno gospodarstvo v državi Apartheida. Ti strokovnjaki menijo, da so se ameriške (in druge tuje) družbe vsakokrat umaknile iz Južne Afrike, kadar se je začelo obdobje nemirov in politične ter gospodarske nestabilnosti: tako je bilo v petdesetih letih, leta 1962 ob dogodkih v Sharpevilleju, leta 1976 ob in po dogodkih v Sowetu, vendar so se »pobegle« družbe večidel spet vrnile na južnoafriški trg. Tokratni pojav torej ni nič novega, ob čemer ameriško-južnoafriško gospodarsko sodelovanje. Del poznavalcev južnoafriških razmer ob tem raziskovalci poudarjajo naslednje: ameriške in druge družbe se pravzaprav umaknejo samo na videz, kajti svoje izdelke se naprej neomejeno prodajajo Južni Afriki, dobivajo plačila za licence in podobno. Iz raziskav izhaja zelo zanimiva ugotovitev, da se te družbe nikakor ne morejo razglašati kot bojevnice proti Apartheidu ali njegove odločne nasprotnice, kajti s prodajo delnic in kapitala južnoafriškim belim poslovnežem in velekapitali po znižanih cenah so boju proti Apartheidu storile medvedjo uslugo. Z nakupom poceni delnice in kapitala je očitno, da postaja že tako ali tako privilegiran belski sloj še bolj privilegiran in gospodarsko še močnejši, medtem ko negativno plat umika tujih družb nejpogosteje čutijo Afričani (povečevanje brezposelnosti, zniževanje plač in zmanjševanje socialnih in drugih uslug itd.). Po tretji strani malo skrbnejše analize pokažejo, da se je italijanska avtomobilska tovarna Alfa Romeo umaknila iz Južne Afrike zaradi izgub in ne zaradi nasprotovanja apartheidu, o katerem je v Južni Afriki zastopani svetovni velekapital molčal vse dotlej, dokler je bil ekonomsko kolikor toliko učinkovit. Nadalje pravijo podatki, da je hrupno napovedani umik računalniškega velikana IBM precej drugačen, kakor je videti na prvi pogled. Prvič so kapital prodali domačinom, drugič pa je IBM v Južni Afriki ustvaril le en odstotek svojega celotnega dohodka v podružnicah po vsem svetu, kar pomeni, da je bila navzočnost IBM gledana s stališča multinacionalke prejkone zanemarljiva. AVGUST PUDGAR Mozambiškega predsednika Samora Machela bodo pokopali v torek Med preiskavo o zrušenju tupoljeva čedalje vztrajnejša teza o sabotaži MAPUTO — Mozambičani so se včeraj začeli množično in urejeno zbirati pred županstvom, da se poslednjič poklonijo tragično umrlemu predsedniku Samori Moisesu Machelu, ki leži na parah v sejni dvorani. Pogreb bo, kot že znano, v torek, 28. oktobra, in oblasti pričakujejo prihod najmanj 600 osebnosti z vseh strani sveta. Z vpisom v žalno knjigo in minutnim molkom so včeraj počastili pokojnika na mozambiški ambasadi v Moskvi vodja KPSZ Gorbačov, predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Gromi-ko, predsednik vlade Rižkov, zunanji minister Ševar-dnadze in član partijskega vodstva Dobrinin, a rajnega se je spomnila tudi predsednica italijanske poslanske zbornice Jottijeva, ki se ji je v zastopstvu vlade pridružil minister za državne soudeležbe Dari-da. Podobnih komemoracij je v svetu še nič koliko, kot je veliko tudi ugibanj o vzrokih nedeljskega strmoglavljenja tupoljeva 134-B, v katerem je bilo ob življenje 33 oseb. Vlada je imenovala 14-člansko preiskovalno komisijo, ki ji načeluje član politbiroja vladajočega Frelima Armando Guebuza, sestavljajo pa minister za sodelovanje Jacinto Veloso, minister za varnost Sergio Vieira, vrhovni poveljnik vojnega letalstva gen. Hama Thai, politični funkcionarji, piloti ter iz- vedenci vojnega in civilnega letalstva. Zimbabvejsko glasilo The Herald zatrjuje, da so predsedniško letalo sestrelili južnoafriški lovci, in poudarja protislovnost izjav, ki so jih po zrušenju tupoljeva dajali v Pretorii: najprej se je Bothov režim zavzel za mednarodno preiskavo, takoj zatem pa je zatrdil, da gre za nesrečo, ki sta jo povzročila slabo vreme in pilotova napaka. Da vreme ni bilo tako neugodno, pa dokazujejo posnetki južnoafriške vojaške radijske službe, ki je prestregla pilotov pogovor s sodelavci, iz katerega izhaja, da je bilo moč tik pred strmogljavlje-njem že jasno videti mesto Maputo, pa tudi dejstvo, da je južnoafriški radar zelo čisto ujel letalo. Ne samo, preživeli sovjetski član posadke Vladimir Novoselov, ki ga imajo v Pretorii za pilota, v Maputu pa za motorista, je v bolnišnici južnoafriškega vojaškega oporišča Vortrekkerhogte rekel, da ni zagrešil prav nobene napake in da je srečen, ker mu je uspelo rešiti vsaj nekaj potnikov (šestim ranjenim, ki se zdravijo v Nelspruitu, gre na bolje, dva sta bila včeraj operirana, druga dva sta zapustila oddelek za oživljanje, trije pa so se že vrnili v Mozambik). Novoselov, ki ima hujše poškodbe na lobanji in zlomljeno nogo, je predvčerajšnjim dejal, da je med pre- letom Južne Afrike slišal streljati, da so letalo torej sestrelili. Južnoafriški zunanji minister Roelof Botha je ra-njenčeve besede pripisal šoku, včeraj pa izjavil, da Pretoria ne namerava odgovarjati na obtožbe, ki pa so iz dneva v dan številnejše in menda utemeljene. Fernando Manuel Joao, preživela telesna straža Sa-more Machela, je ministru za varnost Vieiri povedal (in pri tem vztrajal), da je malo pred padcem tupoljeva z ugasnjenimi motorji zaslišal pokanje, kakršnega je slišati ob streljanju; Oblasti v Maputu se tudi sprašujejo, zakaj je pretorijski režim sporočil vest o zrušenju letala šele v ponedeljek zjutraj, ko pa je 134-B treščil v hrib že v nedeljo ob 21.30; in vendar ima Južna Afrika najsodobnejšo vrsto radarskega sistema. Zamudo naj bi narekovala nuja, da Bothova vojaščina zabriše vsako sled za sabotažo, trdijo Mozambičani in dodajajo, da je sam Machel še 11. oktobra dejal časnikarjem, da ga bodo južnoafriški poklicni morilci gotovo skušali ubiti. Tezo o atentatu je iznesla tudi sovjetska tiskovna agencija Tass s pripombo, da so vanj vpletene tudi reakcionarne sile ZDA. Južnoafriškim preiskovalcem se danes pridružijo tudi sovjetski izvedenci, (dg) Peking in Hanoi ponovno v laseh PEKING — Napetost na kitajsko-vietnamski meji se ponovno stopnjuje. Najhujši incidenti so bili v nedeljo, ko so običajnim topovskim dvobojem sledili napadi in protinapadi kitajske in vietnamske pehote. V Hanoiu trdijo, da so uspešno odbili šest napadov nekega kitajskega pehotnega polka v pokrajini Vi Xu-yen in zadali sovražniku hude izgube. Spopad potrjujejo tudi v Pekingu, a ne navajajo izgub ali morebitnih uspehov. Politični opazovalci so prepričani, da je tokratno napetost sprožil Hanoi iz bojazni, da bi se SZ in Kitajska ponovno približali. Moskva za sedaj še podpira vietnamsko okupacijo Kampučije, ki je edina ovira pri normalizaciji odnosov s Pekingom. Sovjetska podpora Vietnamu pa je hudo finančno breme za Moskvo, koristi pa postajajo iz dneva v dan bolj vprašljive. Zadnji kitajsko-sovjetski pogovori so obenem dokazali moskovsko razpoložljivost, da razpravlja tudi o Kampučiji, kar seveda zaskrblja Hanoi. Nekdanji cesar Bokassa se je vrnil v domovino gorenje Gorenje Gospodinjski aparati, n. sol. o. Partizanska 12 63320 Titovo Velenje Jugoslavija Telefon: (063) 853 321 Telex: 33616 yu sogor PARIZ — Predstavnik za tisk predsedstva vlade Denis Baudoin je včeraj uradno sporočil, da je Jean Bedel Bokassa, bivši predsednik in »cesar« Centralnoairiške republike oz. samozvanega cesarstva po milosti Francije, oz. tedanjega predsednika Giscarda DFstainga, zapustil Francijo. Bokassa, ki je od leta 1983 živel v izgnanstvu v Franciji, je že dalj časa povzročal težave francoski vladi, češ da mu odz vsega premoženja ni ostalo nič in da nima od česa živeti in da ne more preživljati svojih otrok (petih od menda triintridesetih). Potem ko je o svoji nameri obvestil predsednika Mitterranda in premiera Chiraca, je Bokassa zapustil svoj (poslednji) grad Hadricourt v departmaju Vvelines (sev. od Pariza, gl. mesto Versailles). Po uradni verziji ga žandarji, ki stražijo grad, niso opazili oz. so mislili, da gre z družino na sprehod in se odpeljal v Bruselj, od koder je z letalom prispel v Bangui. Po prvih poročilih so ga takoj pod stražo prepeljali v vojaško taborišče, kjer ima sedež Cen-tralnoafriška vlada. Kakšna bo njegova nadaljnja usoda, je zdaj težko reči. Pri tem je treba opomniti, da mu je bila v odsotnosti 25. decembra 1980 izrečena smrtna obsodba za časa vladavine njegovega naslednika, predsednika Davida Dac-ka. Kakšno stališče ima do te obsodbe sedanja vlada generala Kolingbe, se bo kmalu pokazalo. Po prihodu v Bangui so Bokasso aretirali, družini pa niso dovolili vstopa v državo. Bokassa je pred odhodom poslal francoski vladi pismo, v katerem pravi da zapušča Francijo po svobodni volji in kot svoboden državljan. Nekdanji kapitan francoskih kolonialnih čet, veteran francoske kampanje v In-dokini (današnjem Vietnamu) piše, da ga je vzgojila Francija in ga naučila ljubiti in spoštovati svobodo, čeprav je v preteklosti delal napake... Preteklost »cesarja Bokasse«, ki je kot polkovnik prevzel leta 1966 oblast v CAR (nekdanji francoski koloniji Ubangi-Ssari, od leta 1958 najprej »avtonomni republiki« v francoski skupnosti in od leta 1960 neodvisni, je pač značilna za »kolonialne« kariere: rojen leta 1921, po rodu iz plemena M'Baka, bivši narednik in pozneje častnik francoskih kolonialnih enot, je takoj potem, ko je odstavil svojega predhodnika in naslednika Davida Dacka, odpravil ustavo in se leta 1972 pustil izvoliti za doživljenjskega predsednika. Vladavina Jeana Bedela Bokasse je postala kmalu sinonim grabeža za osebno bogatitev (kar ni osamljen pojav na črni celini in posebej ne v nekdanjem francoskem imperiju) in okrutnosti. Po julijski zakonodaji iz leta 1972 je bilo uvedeno stopnjevanje: odrezano uho za prvo tatvino, drugo uho za drugo, roka za tretjo in za četrto smrt. Ozadje vladavine so večkratni poskusi uporov in udarov, vselej zadušeni. Vrhunec pa vsekakor predstavlja proglasitev CAR za cesarstvo decembra 1976 in kronanje na račun Francije, drago sto milijonov frankov naslednje leto (in kmalu nato znani škandal z diamanti za glavarja pokroviteljske Francije, Valeryja Giscarda D' Estainga. Dve leti pozneje, januarja 1979 so v Banguiju izbruhnili študentovski nemiri, povsod zanje je bila obvezna šolska uniforma, v veliko večji meri pa represivna vladavina. Bilanca: še danes neugotovljeno število pobitih, od 150 do 500. Grozoviti pokol okrog sto otrok je izbil sodu dno, medafriška komisija je ugotovila neposredno Bo-kassovo odgovornost, kar ga je naredilo nesprejemljivega tudi za Pariz. Med njegovim obiskom v Libiji je bil 20. septembra 1979 izveden državni udar, v katerega so v operaciji »barra-cuda« posegli tudi francoski padalci kot »sile reda« in pomagali Dabidu Dacku ponovno prevzeti oblast. Januarja 1981 je bil izveden v CAR referendum, ki je vrnil državi republiko, ne pa miru, eden od udarov, ki so nazadnje pripeljali na oblast sedanjega predsednika Kolingbo, je bil poskus restavracije odstavljenega »cesarja«, ki je novembra 1983 dobil azil v Franciji, kateremu je Bokassa, kot trdi, prostovoljno naredil konec včeraj zjutraj. JAKA ŠTULAR Že doleo iščem takeea: dobreea. varčnega, trpežnega -štedilnik Gorenie 1 2 § 3 5 4 9 11 Hitrokuhalna plošča I 2 Avtomatska plošča 13 Hitrokuhalni plinski štedilnik 14 Varčevalni plinski gorilnik 15 Električni vžig plinskega gorilnika 16 Programska ura: kratkočasovna analogna digitalna f/! Pečica: električna konvencionalna plinska ventilatorska večsistemska I 8 Vrata pečice: emajlirana, z dvojno zasteklitvijo s panoramskim steklom I 9 Tuljava za odvod vročih par \10 Zaščitna letev [H Predal ti 80 servisnih enot in 900 serviserjev po Jugoslaviji skrbi za vaše in naše proizvode Zapis z Borštnikovega srečanja Izbor pisem in pridig P. Trubarja in sproščenost von Kleistove komedije MARIBOR Tokrat bomo naše poročilo iz temnega mariborskega jutra začeli s podatki o predstavi, ki bo nemara še najbolj zanimala naše občinstvo, saj je uvrščena v letošnji repertoar Slovenskega stalnega gledališča. Gre za izbor pisem in pridig Primoža Trubarja, ki ga je pisatelj Drago Jančar opravil za Mestno gledališče ljubljansko in naslovil »Vsi tirani, mameluki so hud konec vzeli«. Najprej torej o izboru. Gre za zanimivo in skladno povezano celoto, ki je ves čas posredovana v originalnem Trubarjevem jeziku, kar ji daje še poseben čar in konec koncev je to tudi odkrivanje moči slovenske besede, točnosti domačega izraza in metafore, ki je vseskozi razumljiva, celo prijetna. Rdeča nit je vsekakor vprašanje slovenstva, njegovega utemeljevanja pred dobrimi štiristo leti, poudarjena pa so tudi izhodišča, ki so Trubarju narekovala epohalno dejanje - položiti temelje in stebre slovenskemu knjižnemu jeziku. To je ena plat predstave. Vendar se Jančarjev izbor ni omejil samo na to. Brskal je tudi po ostali Trubarjevi zapuščini in s tem omogočil oblikovanje svojevrstne socialne slike časa, od vojn s Turki pa do dogajanja v ožji domovini. V presoji imamo tako marsikateri zanimiv podatek, ki opominja in predvsem spominja na to, da so nekatere zadeve »večne«, predvsem kar se tiče pokvarjenosti določenih slojev... Skratka, to je zanimiv izbor, strnjen v nekaj manj kot enourno monodramo, ki jo na odru uresničuje igralec Dare Ulaga. Tudi in predvsem njemu se gre zahvaliti, da so Trubarjeve besede živo pred nami, z vsemi odtenki in bogastvom, saj Ulagov igralski register do potankosti obvlada smisel pisne predloge in suvereno zapolnjuje odrski prostor. Če bi že imeli kako pripombo, ta zadeva predvsem scenografsko inscenacijo, ki je nekoliko preveč baročna in natrpana z obilico predmetov, pa tudi udarjanje strel, bobnanje gromov in šviganje bliskov bi si režiser lahko prihranil. Pa vendar, to je zelo živa in povedna predstava, ki lahko zadovolji vse okuse in bi znala imeti tudi pedagoško vrednost. Je tudi ustrezen poklon Trubarjevemu letu, ki počasi mineva in se poslavlja, upati je, da ne v pozabo. Sredin tekmovalni spored je zapolnil nastop Mestnega gledališča ljubljanskega. »Razbiti vrč« Heinricha von Kleista je bil v režiji Mileta Koruna prijetna komedija, ob kateri se je občinstvo Borštnikovega srečanja nadvse sprostilo. Kleistov tekst je sicer izgubil na svoji »filozofski strani«, pridobil pa je na radoživosti in humorju. Tu ni nič več diaboličnega, zahrbtnega, niti nikakršnega moralnega vprašanja, kaj šele, da bi šlo za odločno obsodbo oblasti oziroma pokvarjenosti sodstva! Je samo še podeželjska komedija, kjer se vaški sodnik skuša izvleči iz kaše, ko je odkrit njegov greh. Ta pa je v tem, da je hotel zvijačno in nasilno osvojiti mlado Evo, pri tem pa razbil v njeni izbi starodavni vrč, kar popari dekletovo mater, ki obtoži zločina Evinega zaročenca in išče zadoščenje prav na sodišču, kateremu načeluje nerodni donjuanovski sodnik. Enostavna zgodbica, v kateri se izgubi tudi Kleistov pogled na svet. Kljub svoji nebogljenosti pa je omogočila niz posrečenih igralskih kreacij, med katerimi bi opozorili predvsem na Janeza Hočevarja, ki je v sodniški obleki osvojil avditorij s svojo humornostjo in kar virtuozno izklesanim likom. H kroniki Borštnikovega srečanja moramo dodati vsaj še en podatek, in sicer predstavitev dveh knjig dramatika Toneta Partljiča. Ena je ponatis dveh njegovih komedij, druga knjiga pa gledaliških novel »Pepsi ali provincialni Don Juan«. V tej opisuje Partljič v svojem duhovitem slogu predvsem življenje za odrsko sceno, usode, stremljenja, častihlepnosti in poraze igralcev. Brez dvoma bo ta knjiga naletela v gledališkem svetu ter pri bralcih na živ odmev. Sinoči sta bili v mariborski Drami, ki se še vedno ponaša z zastarelo in utesnjeno dvorano (medtem ko sta pročelje in foyer popolnoma prenovljena) kar dve tekmovalni predstavi. Najprej je bil na vrsti »Dantonov primer« Stanislave Pr-zybyszewske v izvedbi ljubljanskega Narodnega gledališča, ponoči pa so nastopili še Mariborčani s »Kreontovo Antigono« Mira Kavrana. Naše naslednje javljanje bo v nedeljo, saj je današnji dan natrpan z vsakršnimi dogodki, tako da bomo morali letati iz kraja v kraj, s prizorišča na prizorišče, tudi izven Maribora, saj nas je predsednik Borštnikovega srečanja povabil na simpozij dramaturgov in kritikov o sodobni slovenski drami. Kraj dogajanja je še neznan in ga noče odkriti niti motor in srce BS Branko Gombač. V nedeljo bomo torej napovedali tudi gostovanje Slovenskega stalnega gledališča, kateremu pripravljajo veličastne sprejeme. MARIJ ČUK Novosti v oblikovanju deželnega proračuna TRST — Deželni odbornik za finance Rinaldi je včeraj napovedal, da bo deželna uprava posodobila način nakazovanja finančnih podpor in smotrno uredila sistem porazdelitve denarja iz svojega sklada. Novosti naj bi uvedla že pred deželnim Proračunom za prihodnje leto. Odslej bo odborništvo za finance porazdeljevalo denar z ozirom na predložene načrte in projekte. Z novo ureditvijo bo Postal bolj pregleden celoten sistem finansiranja in črpanja iz razpoložljivih denarnih skladov. Nekaj podobnih inovacij v sistemu finansiraja je Dežela uvedla že pri obravnavi letošnjega Proračuna in s tem pravilno nakazala potreben denar nekaterim velikim projektom. Operacijo je izvedla vzporedno s smernicami deželnega razvojnega načrta. Odslej naj bi to postalo stalna praksa, tudi z ozirom na to, da je prva inovacijska faza že mimo. Vsekakor pa bo celoten sistem porazdelitve denarja Dežela v celoti izpeljala v prihodnjem triletju 1986-1989. Večletni proračun in deželni razvojni načrt se bosta torej dopolnjevala, kar bo, po mnenju odbornika Rinaldija pripo-moglo k zasledovanju ciljev v korist družbeno-gospodarskega razvoja dežele in k jasnejšemu tolmačenju ekonomskih zmog-fjivosti deželnega gospodarstva. Y nedeljo v Spetru Živanit nas veže ŠPETER SLOVENOV — S prikazom slovenskih in jugoslovanskih plesov bo v nedeljo popoldne v Špetru nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Gostovanje ljubljanskih folkloristov sodi v okvir srečanj »Živanit nas veže«, ki ga letos v drugo organizira domača folklorna skupina Živanit. Predvidoma bo folklorni nastop na odprtem in sicer na prireditvenem prostoru ob nižji srednji šoli, kjer so domačini pripravili tudi zanimivo in doslej dobro obiskano Razstavo kostanja, s katerim je Benečija še posebej bogata. Če pa se bo vreme poslabšalo bo nastop v Dvojezičnem šolskem centru v Špetru. Pokrajinski kongres ANPI-VZPI v Vidmu V teku asfaltiranje ceste do Sviščakov ILIRSKA BISTRICA — Delavci SGP Primorje iz Ajdovščine začeli pripravljati 7,5 kilometra dolg cestni odsek od Ilirske Bistrice proti Sviščakom. Če bo vreme ugodno, bo asfaltiranje 5 Petrov širokega vozišča končano v nekaj več kot mesecu dni. S fem bo saniran najslabši del ceste proti razvijajočemu se Sportno-rekreacijskemu centru Sviščaki, do katerega naj bi bilo /'t' do letošnje smučarske sezone le še 9 kilometrov makadamske ceste. Urejanje prve polovice cestnega odseka prosti smučišču bo po predračunu stalo približno 200 milijonov dinarjev, k* jih bo prispevalo več zainteresiranih soinvestitorjev. Prav f^ko obljubljajo, da bodo že konec prihodnjega meseca začeli Montirati obe za letos napovedani novi vlečnici. (J. O.) VIDEM — Jutri in v nedeljo bo v Vidmu, v auditoriju tehničnega zavoda »A. Zanon« 13. kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI. Pozdravni govor bo imel dosedanji predsednik pokrajinskega komiteja združenja Federico Vincenti, sledili pa bodo pozdravi raznih delegacij, med katerimi bodo tudi predstavniki borčevskih organizacij iz Jugoslavije in Avstrije. Kongres bo začel ob 16. uri, nadaljeval in zaključil pa se bo v nedeljo z izvolitvijo novega pokrajinskega odbora ANPI - VZPI in delegatov na 10. vsedržavnem kongresu, ki bo v Milanu. Zaključke bo povzel vsedržavni tajnik ANPI Alfonso Bartolini. Prodajna razstava v Viterbu Dragocenosti za vse okuse in žepe VITERBO - V Papeški palači v Viterbu je bameščena prodajna razstava antikvaričnih pred-b^tov, ki se je je udeležilo petdeset razstavljal-1 ,eY iz vse Italije. Med njimi sta tudi Tržačana atcovich in Ferraro, ki zbirata stare ure in na-«1 Na razstavi pa so na ogled še slike, pohištvo, tv . ' skulpture in okrasni predmeti iz časa liber-Vbb deco. Njihova vrednost naj bi, po sicer neu-bbih virih, presegala kako milijardo. Najdrago-•v.bbjši eksponat je etruščanski sarkofag iz leta o precj na§jm §tetjem, ki seveda ni na prodaj. 2 vC1lsk° zgodovinsko - umetniško varstvo ga je ju asno odstopilo razstavi, da bi tako počastilo AiKUeib° leto etruščanske kulture. V kraju Rocca ra fnoz v bližini Viterba je namreč na ogled La-r etruščanskih izkopanin, ki so jih našli v sta®rez dvoma številne obiskovalce bo na raz-oni.j ffbala radovednost, petičneži pa si jo bodo Cen /bli zato, da bi nemara odkupili kak drago-je fbodmet. Organizatorji namreč zatrjujejo, da mi j a metov za vsak okus in žep. Med likovni-delki je na primer slika Eneja in Didone, ki jo pripisujejo nekemu bolonjskemu umetniku iz 14. stoletja, iz časa Ludvika XIV. je portret člana plemiške družine Belgioioso. Ljubitelji starega pohištva si bodo lahko ogledali notarjevo arhivsko mizico, ki jo je izdelal rezbar ebanist iz 16. stoletja, iz približno iste dobe pa je predalmca s pozlačenimi okraski. Sedežne garniture so vselej najbolj iskane med ljubitelji antikvarija, na ra/stavi v Viterbu pa bo prav ta oddelek prava poslastica: iz leta 1500 je namreč skupina šestih naslanjačev iz orehovega lesa, medtem ko so drugi štirje stoli iz časa Ludvika XIV. Del razstavnega prostora je namenjen orientalski umetnosti, v glavnem kitajski. Veliko število obiskovalcev pa se bo verjet-no nagnetlo pred vitrinami starega nakita in dra-gocenih predmetov iz diamantov, smaragdov, bi-serov in drugih žlahtnih kamnov. Za zaključek naj omenimo še, da bodo v Viterbu razstavljene tudi svete podobe iz najrazličnejših obdobij, ikone in svečniki, med slednjimi tudi taki, ki jih je ob koncu prejšnjega stoletja izdeloval znameniti zlatarski mojster Karl Faberge. H adHa alrway, RED LETENJA »ZIMA 86/87« VELJA OD 26. 10. 1986 - 28. 3. 1987 LETI NA DOMAČIH LINIJAH LETI IZ LJUBLJANE V: RELACIJA OB DNEVIH ODHOD PRIHOD PREKO ŠT. LETA BEOGRAD 1 2 3 4 5 6 _ 06.45 07.40 JP800 BEOGRAD - - - 4 - - - 07.35 08.30 JP934 BEOGRAD - 2 - - - - - 15.20 17.55 JP868 BEOGRAD - 7 19.40 21.15 JP840 BEOGRAD 1 - 3 - 5 - - 19.35 20.30 JP808 DUBROVNIK 7 05.15 06.15 JP778 DUBROVNIK - - - - 5 - - 06.45 09.50 Beograd JP800/820 MARIBOR - 2 - 4 - - - 06.50 07.20 JP806 MOSTAR - - - - 5 - - 06.15 07.55 JP852 OSIJEK - 2 - - - - - 15.20 16.35 JP868 SARAJEVO - 2 - 4 - - - 06.50 08.35 JP806 SARAJEVO 1 - 3 - 5 - - 07.30 08.20 JP802 SARAJEVO 1 - 3 - 5 - - 19.40 21.00 JP951 SARAJEVO - 2 - 4 - - - 19.40 22.20 Split JP951/807 SARAJEVO - 7 19.40 22.40 JP840 SARAJEVO - 2 - 4 - - - 19.35 20.25 JP804 SKOPJE - 2 - 4 - - - 06.50 10.00 JP806 SKOPJE 1 - 3 - 5 - - 07.30 09.45 JP802 SKOPJE 1 - 3 - 5 - - 19.35 22.00 JP808 SKOPJE - 2 - 4 - - - 19.35 21.50 JP804 SPLIT - - - 4 - - - 06.45 09.40 Beograd JP800/816 SPLIT 1 - 06.45 09.30 Beograd JP800/816 SPLIT - - 3 - - - - 07.00 07.50 JP328 SPLIT - 2 - 4 - - - 19.40 21.00 JP951 TITOGRAD 1 - 3 - 5 - - 07.30 11.05 Skopje JP802/810 TITOGRAD 1 - - 5 - - 07.30 15.00 Sarajevo JP802/811 LETI IZ PORTOROŽA V: BEOGRAD _ _ _ _ 5 . . 13.30 15.15 JP874 BEOGRAD 1 16.45 18.30 JP874 MOSTAR - - - - 5 - - 13.30 16.55 Beograd JP874/851 MOSTAR 1 16.45 20.10 Beograd JP874/851 SKOPJE - - - - 5 - - 13.30 22.00 Beograd JP874/808 SKOPJE 1 16.45 22.09 Beograd JP874/808 LETI V LJUBLJANO IZ: BEOGRAD 1 _ 3 _ 5 _ _ 08.00 09.05 JP809 BEOGRAD - 2 09.15 11.45 JP809 BEOGRAD 1 2 - 4 5 - - 17.30 18.35 JP801 BEOGRAD - - - 4 - - - 16.25 17.30 JP935 BEOGRAD - - 3 - - 6 - 18.30 19.35 JP801 DUBROVNIK - 7 20.05 21.10 JP779 MARIBOR - 2 - 4 - - - 18.20 18.50 JP807 MOSTAR - - 3 - - - - 19.00 21.35 JP853 OSIJEK - 2 - - - - - 10.35 11.45 JP869 SARAJEVO - 2 4 - - - 06.15 19.00 Split JP866/950 SARAJEVO 1 - 3 5 - - 07.40 09.00 JP950 SARAJEVO - 2 4 -• - - 08.10 09.05 JP805 SARAJEVO 6 - 13.25 14.45 JP950 SARAJEVO - 2 - 4 - - - 17.00 18.50 JP807 SARAJEVO 1 - - - 5 - - 18.20 19.15 JP803 SARAJEVO - 3 - - - - 19.25 20.20 JP803 SARAJEVO - - 3 - - - - 20.15 21.35 JP853 SKOPJE 1 3 - 5 - - 06.20 09.05 JP809 SKOPJE - 2 4 - - - 06.40 09.05 JP805 SKOPJE - 2 - 4 - - - 15.30 18.50 JP807 SKOPJE 1 - - - 5 - - 16.50 19.15 JP803 SKOPJE - - 3 - - - 17.55 20.20 JP803 SPLIT - 2 - 4 - - - 07.35 09.00 JP950 SPLIT - - 3 - - - 18.25 19.20 JP329 TITOGRAD 1 ' - - 5 - - 11.35 19.15 Sarajevo JP810/803 TITOGRAD 1 - 5 - - 15.30 19.15 Skopje JP811/803 TITOGRAD " 3 - - 16.35 20.20 Skopje JP811/803 LETI V PORTOROŽ IZ: BEOGRAD 1 - - - - _ _ 09.15 11.05 JP875 BEOGRAD - - 5 - - 10.10 12.00 JP875 MOSTAR 1 - - - - - 07.30 11.05 Beograd JP850/875 MOSTAR - “ - 5 - - 08.25 12.00 Beograd JP850/875 SKOPJE 1 - - - - 06.20 11.05. Beograd JP809/875 SKOPJE " ~ " 5 - - 06.20 12.00 Beograd JP809/875 LETI NA MEDNARODNIH LINIJAH LETI IZ LJUBLJANE V: LARNACA - - - 4 - _ . 07.35 12.45 JP934 MUNCHEN 1 2 3 4 5 - - 09.45 11.10 JP950 MUNCHEN 6 7 15.25 16.50 JP950 LETI V LJUBLJANO IZ: LARNACA - - - 4 - _ _ 14.00 17.30 JP935 MUNCHEN 1 2 3 4 5 6 7 17.30 18.55 JP951 NA VOLJO SO VAM DRUŽINSKI IN OSTALI POPUSTI! KORISTITE JIH! Prodaja kart in informacije: ADRIA AIRWAYS, LJUBLJANA, KUZMIČEVA 7 TEL.: 313-366, 320-970 Lastna predstavništva v: Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju, Titogradu in 540 turističnih agencij v Jugoslaviji ter pooblaščena agencija v Trstu: UFFICIO CENTRALE VIAGGI - PIAZZA UNITA DTTALIA 6 NA LETALU AA VAM ŽELIMO PRIJETEN IN UDOBEN LET! Uspela tiskovna konferenca predstavnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Globalna zaščita naše skupnosti mora nujno zajeti zaščito njene gospodarske dejavnosti »Kadar govorimo o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, govorimo tudi o njihovi gospodarski zaščiti: to pomeni, da je treba ustvariti prepotrebne pogoje za nemoten razvoj vseh potencialnih možnosti manjšine in to na celotnem področju, na katerem živimo od Trsta, preko Gorice, do videmske pokrajine. Naše Združenje bo lahko še aktivneje sodelovalo pri razvoju deželnega gospodarstva le, če bomo dosegli uravnovešeno in koordinirano sodelovanje med vsemi gospodarskimi in delovnimi silami, vključno z manjšinskimi.« To je zaključna ugotovitev-široke analize razvoja deželnega in tržaškega gospodarstva, ki jo je na včerajšnji tiskovni konferenci v Novinarskem krožku podal predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina. Vezna nit njegovega posega je bil položaj in prispevek gospodarske dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti pri tej vabi vso slovensko javnost, gospodarstvenike in še posebno svoje člane in njihove družine na osrednjo slovesnost ob 40-letnici SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA, ki bo v nedeljo 26. oktobra, ob 10. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. storitvenih dejavnosti. Pri tem se je Svetina ustavil pri vrsti konkretnih vprašanj, ki so tesno vezana na razvojne izbire, kot na primer vprašanje premogovne termoelektrarne, krize podjetij z državno udeležbo, prostorskega načrtovanja in zaščite teritorija, uresničevanja gospodarskega dela osimskih sporazumov itd. Iz njegove analize pa so hkrati izšli nekateri zelo zanimivi konkretni predlogi, za katere se zavzemajo slovenski gospodarstveniki: uskladitev turističnega razvoja Trsta z varstvom okolja, razvoj znanstvenoraziskovalnih in tehnološko bogatih proizvodnih dejavnosti ob spoštovanju teritorija, spodbujanje najrazličnejših oblik povezovanja na področju obrti, zlasti proizvodne, tudi za njen prodor v mednarodni prostor, preustroj in modernizacija pristaniških dejavnosti, skrb za načrtno poklicno in strokovno izobraževanje ter vključevanje v tehnično-znanstveno kooperacijo med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnoevropsko gospodarsko organizacijo Comecon. Uresničevanje možnosti, ki jih nudijo zakonska določila in inštrumenti za razvoj novih pobud, pa mora nujno sloneti na široki in odprti viziji, na kakršni je temeljil podpis osimskih sporazumov in ki predvideva tudi možnost izmenjave delovne sile ob meji. Velik pomen vključevanja naše dežele v mednarodno blagovno menjavo Vojko Kocjančič, Vito Svetina in Stanislav Bole na včerajšnji tiskovni konferenci in kooperacijo ter dragoceno vlogo, ki jo pri tem igra mešana zbornica Ita-Ijug, je orisal Stanko Bole, ki je poudaril, da je bilo SDGZ edeno od pobudnikov njene ustanovitve. Zanimiv je bil tudi oris delovanja strokovnih služb Združenja, njegove sindkalne akcije in sodelovanja s sorodnimi italijanskimi stanovskimi organizacijami pri zastopanju skupnih interesov, pri čemer je Vojko Kocjančič še posebej opisal potek proslavljanja letošnjega jubileja. Vsi trije predstavniki so nato odgovarjali še na vprašanja novinarjev, ki so ponudila priložnost za poglobitev nekaterih tem, med katerimi je posebno zanimanje zbudilo vprašanje slabe zastopanosti slovenskih gospodarskih dejavnosti v javnih ustanovah. Danes pričetek »male revije sovjetske glasbe« Danes se bo pričel krajši ciklus koncertov sovjetske glasbe, ki ga prirejata tržaška sekcija Združenja Kalija-ZSSR in Tržaško univerzitetno glasbeno središče (CUMTj. Na sporedu so skladbe, ki so bile redkokdaj izvedene, nekatere pa še nikoli, kot na primer »50 ruskih narodnih« Čajkovskega, ki jih bosta izvajala pianista Claudia Mattiotto in Guido Scano (na štiri roke). Koncert bo ob 18. uri v dvorani Tržaškega univerzitetnega glasbenega središča v Ul. delTUniver-sita. Na naslednjem koncertu, v petek 31. oktobra, pa bo pianistka Cristiana Francolini izvedla dve znani skladbi Sergeja Rachmaninofa, »Six moments musicaux«, in 12 etud iz opusa št. 8 Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina. Ciklus bo zaključil 7. novembra nastop sovjetskega pianista Igorja Laz-ka, ki je že nastopil v Trstu, in ki bo izvedel »Slike z razstave« Musorgske-ga. Zanimiva značilnost tega ciklusa koncertov je, da bodo izvajalci, pred nastopom, orisali nastanek in značilnosti vsake skladbe. Februarja bosta organizatorja priredila še ciklus treh predavanj o sovjetski glasbi danes. • Devinsko-nabrežinska občina prireja tečaje angleščine (1., 2. in 3. stopnje), slovenščine (1. in 2. stopnje) in nemščine za mladino in odrasle ter tečaje telovadbe, kompjuterja (1. in 2. stopnje), fotografije, kitare in pianole za otroke. Vpisovanje v uradu za stike z javnostjo občine Devin Nabrežina — tel.: 200421 int. 17 , od 8. do 14. ure. široki viziji razvoja Furlanije-Julijske krajine in Trsta v njuni izrazito povezovalni mednarodni vlogi. O preteklem razvoju Združenja in o pomenu njegove zunanjetrgovinske dejavnosti je govoril predsednik Nadzornega odbora SDGZ in podpredsednik tržaške delegacije milanske zbornice Italjug Stanko Bole, medtem ko je njegovo organizacijsko plat ter strokovno in sindikalno vlogo predstavil direktor Vojko Kocjančič. Številni predstavniki krajevnih italijanskih informacijskih sredstev so tako včeraj morda prvič dobili resnično temeljito in celovito informacijo o Združenju in o gospodarstvu slovenske manjšine nasploh, posebej pa še o tem, kako si Slovenci v Italiji zamišljamo in prizadevamo uresničevati sodoben gospodarski razvoj v deželi in v Trstu. Na dlani je, da ta razvoj objektivno ne more biti drugačen, kot uprt čez tesne državne meje in v sodobne gospodarske tokove. Trst in dežela morata v celoti uresničiti svojo naravno mednarodno vlogo; prvi predvsem z razvojem znanstveno-raziskovalnih dejavnosti, navtičnega turizma in turizma sploh, pristaniških in razvitih Predstavitev posebne številke »Territoria« pri Skupini 85 Pota sožitja med upi in strahovi Posebna številka revije »II Territo-rio« (št. 16-17, januar-avgust 1986), ki je v celoti posvečena slovenski kulturni prisotnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je nudila povod za zanimivo diskusijsko srečanje o vprašanjih sožitja v naših krajih. Srečanje je potekalo v torek zvečer v dvorani Ba- roncini v Trstu, priredila pa ga je Skupina 85. Njen predsednik prof. Pavle Merku je uvodoma orisal pomen publikacije, ki je vzbudila precejšnje zanimanje tudi izven deželnih meja, nakar je predstavil razpravljalce za govorniško mizo: bivšega komunističnega poslanca in bivšega ravnatelja inštituta Viesseux iz Firenc prof. Marina Ra-icicha, časnikarja in deželnega tajnika SSk Iva Jevnikarja ter psihoanalitika dr. Pavla Fondo. Govorniki so imeli nalogo, da predstavijo posebno številko revije, ki jo izdaja Večnamenski javni kulturni center iz Ronk. Toda nobeden od njih se ni lotil naloge s pikolovsko ozkostjo, tako da bi se spustil v podrobnejšo analizo publikacije. Vsi trije so izkoristili priložnost, da svobodno posežejo v razpravo, ki jo posebna številka odpira oziroma spodbuja. Poudariti namreč velja, da je to bilo tudi v duhu same publikacije, ki ni nekakšen priročnik o slovenski manjšini, marveč zbirka informativnih in diskusijsko odprtih prispevkov. Prof. Raicich je izhajal iz svoje izkušnje parlamentarca. S problematiko manjšin se je namreč seznanil v letih 1968-79, ko se je kot poslanec KPI ukvarjal s šolskimi in kulturnimi vprašanji. Prav pri tem delu je natančneje spoznal tudi našo narodno skupnost, o kateri je sicer nekaj malega vedel že iz otroških let, saj se je rodil na Reki. Prof. Raicich je na kratko osvetlil, kako gleda osrednja italijanska politična in še prej kulturna javnost na narodnostne manjšine. Spomnil je med drugim, da se je veliki mislec Be-nedetto Croce za časa fašizma zavzel za priznanje kulturnih pravic Nemcem na Južnem Tirolskem in Francozom v Dolini Aosta. Italijanski idealistični filozof je namreč v njih videval predstavnike »zgodovinskih« narodov, povsem pa je spregledal vprašanje Slovencev in Hrvatov v predvojni Italiji, ki se na osnovi njegovega filozofskega sistema sploh ni zastavljalo. Govornik je poudaril, da je treba odločno preseči takšna gledanja, kakor tudi skorajda podzavestno sovražno nastrojenost, ki ločuje pripadnike različnih narodov in kultur v naših krajih. Jevnikar je pohvalil publikacijo Večnamenskega javnega kulturnega centra iz Ronk, ki med drugim odpira vrsto vprašanj, s katerimi se sami Slovenci premalo ukvarjamo. Takšno Opensko Skupnost - družino so prisilili k selitvi Karlo Kalc in njegova žena Gina, z njimi pa še trije člani Skupnosti -družine so včeraj zapustili Dom han-dikapiranih na Opčinah in se preselili v mesto, v stanovanje v Ul. Scag-lioni št. 21. Tako se bo še pred koncem meseca zaključila dveletna notranja afera, zaradi katere je bilo teh pet članov Skupnosti - družine primoranih, da se odrečejo svojemu težko priborjenemu domu, prijateljskim stikom, ki so jih v enem desetletju navezali z domačini in slovensko stvarnostjo, življenju, ki so si ga kot nosilci hudih fizičnih handikapov znali prikrojiti. Pa je tudi nanje padel nalog izgona in, kar je v celotni aferi še najbolj presunljivo in groteskno, če že ne povsem nerazumljivo, za izgon so poskrbeli njihovi »kolegi« v bolezni, handikapirani, s katerimi so od odprtja doma spali pod isto streho. Skupnost - družina se je v tem internem trenju za posest doma, po dolgem in vztrajnem boju, raje odrekla stavbi, v katero je nad dvesto članov Skupnosti vložilo veliko truda in finančnih sredstev. Ni govora pa, da bi se Skupnost - družina spustila na raven tistih (če jih že moramo imenovati, so to predstavniki UILDM - Italijanske unije za boj proti distrofiji), ki so poskrbeli za njihov izgon. »Pretrgati popkovino, ki jih veže na openski dom, enkratni primer -vsaj v našem mestu - zgradbe, ki je dostopna handikapiranim in v tej posebni luči tudi fukcionalna, ni lahko«, sta na predvečer selitve potrdila zdravnik Tommaso Lipartiti in geometer VValter Copuzzo, ki sledita Skupnosti - družini od samega začetka. »Še posebno hudo pa je to, da bodo morali sedaj živeti v stolpnici, v mestnem predelu, ki je težko dostopno že starejšim ljudem. Lahko si predstavljate, kako se bodo znašle osebe, ki se lahko premikajo le na vozičku.« Problem arhitektonskih pregrad novega stanovanja pa še ne daje popolne slike velike zagate, v kateri se trenutno znajde pet članov Skupnosti - družine. Stanovanje so namreč dobili v najem (z dokaj visoko najemnino) po šestmesečnem brezplodnem iskanju in to le zaradi gospe Gine, Kalčeve žene, ki ni domačinka in je lahko podpisala pogodbo. Stanovanje bodo imeli v najemu le leto dni, nato se bodo morali ponovno seliti. Zato jih v tem trenutku stiske, ko še niso (in je zlepa tudi ne bodo) premostili grenkobe, ki jo pušča za sabo afera med njimi in UILDM, najbolj tare in skrbi misel na kratkoročno prihodnost. Kam bodo šli, ko bodo morali pustiti še to stanovanje? Kdo jim bo pomagal? Javnim ustanovam ne zaupajo veliko (»Potrkali smo na vsa vrata, pomoči pa nismo dobili. Nekateri nam še odgovorili niso«.), ohranili pa so zaupanje v vse, ki so jim pomagali do danes in so pripravljeni začeti vse znova. Radi bi staknili kako prazno hišo, tudi podrtijo, po možnosti pri Opčinah, kjer imajo prijatelje, znance, sodelavce, ali vsaj zunaj mestnih arhitektonskih pregrad. »Dom za han-dikapirane smo že zgradili enkrat, s skupnimi močmi bi ga lahko tudi drugič.« O tem so prepričani, (ef) Na zadnji občinski seji v Nabrežini Sprejet načrt za valorizacijo okolja ob izlivu Timave Na petkovi seji občinskega sveta devinsko-nabrežinske občine je bil odobren načrt, ki predvideva tako turistično valorizacijo kot valorizacijo okolja ob izlivu Timave; opravljen je bil torej korak naprej za dokončno ureditev okolja ob izlivu Timave. Načrt arhitekta Bernija je bil izdelan po nalogu Avtonomne turistične in leto-viščarske ustanove, predvideva pa uporabo ozemlja tako za prosti čas in »kulturni« turizem kot za turizem zgodovinskega značaja ter za naravoslovne raziskave. V uvodu v razpravo je župan Brezigar podčrtal, da gre za prvi načrt v razpravi občinskega sveta, odkar je bila odobrena varianta občinskega regulacijskega načrta; povedal je še, da je novoustanovljeno ministrstvo za okolje zainteresirano za to cono; dodal je tudi, da je treba sanacijo Timave obravnavati tudi na mednarodni ravni in da je Občina seznanjena s sanacijskimi posegi v Ilirski Bistrici za odpravo onesnaženja, ki ga povzročajo mestne tovarne. Odbornica za urbanistiko Contento je med drugim dejala, da je načrt, ki je bil nato odobren, le prvi korak na poti dokončne ureditve te cone in se nato zahvalila Avtonomni turistični in letoviščarski ustanovi, ki je poskrbela za prve korake v tej smeri. Odbornik za okolje Tuta je analiziral problem iz naravoslovnega vidika in podčrtal zanimanje naravoslovcev za ta posebni kraški pojav in zgodo- vinsko vrednost kraja, ki hrani arheološke in zgodovinske ostanke vse od prazgodovine do današnjih dni. Odbornik Tuta je dodal, da ne bo opravljena nobena sprememba okolja, temveč bo strogo spoštovano kar obstaja, istočasno pa bo poskrbljeno za lažji dostop. V diskusijo sta posegla komunistična svetovalca Vocci in Širca, ki sta izrazila vrsto kritik glede celotnega problema okrog tega parka. Ugotavljala sta, da je občinska uprava že razpolagala s podrobnostnim načrtom za ureditev tega parka, ki ga je pred časom izdelala zadruga Naturstudio (s prispevkom deželne ustanove), kaže pa, da se je omenjeni načrt izgubil v kakšnem predalu, saj pristojna odbornica Contento ni znala povedati kje bi lahko obtičal. Ob tem je svetovalec Vocci ironiziral nad dejstvom, da je do izdelave na petkovi seji odobrenega načrta prišlo po obisku ministra za okolje liberalca Zanoneja v našem mestu; za tem obiskom je letoviščarska ustanova dala nalog arhitektu Berniju (pokrajinskemu tajniku PLI, op. ur.) za izdelavo novega načrta. Z javnim denarjem sta bila torej finansirana dva načrta o isti zadevi. Predstavnika KPI sta torej ostro ožigosala tako ravnanje. Zato je KPI tudi glasovala proti načrtu - bil je sprejet z večino glasov - podprla pa je predlog za prošnjo za prispevek kot po zakonu o mestnih parkih, ki je bil tako soglasno sprejet. vprašanje po njegovem predstavlja t. i. »aktivno sožitje«, se pravi dejavno iskanje dialoga z večinsko narodnostno skupnostjo. Jevnikar je priznal, da Slovenci premalo delujemo v tem smislu, skušal pa je tudi obrazložiti, zakaj je stvarem tako. Spomnil je na negativne zgodovinske izkušnje, predvsem pa na še vedno nerešenovpraša-nje globalne zaščite. Dokler se bomo morali ubadati s čisto osnovnimi vprašanji našega obstoja, je dejal, bomo težko posvečali svoje energije sodelovanju z večinskim narodom. Jevnikar je tudi opozoril, da zaščita mora zadevati ne zgolj kulturo v ožjem smislu, marveč tudi druga področja, ki jih posebna številka »Territoria« ne obravnava. Dr. Fonda je psihoanaliziral probleme, ki izhajajo iz samih esejev in razmišljanj, objavljenih v reviji. Skušal je ugotoviti izvor strahov, ki se pojavljajo tako v manjšinski kot v večinski narodnostni skupnosti. Psihoze, ki se polaščajo Italijanov in Slovencev, je primerjal tistim, ki jih ima človek v temi. Gre za občutek globoke negotovosti in ogroženosti, ki izbruhne na dan tudi ob najmanjšem spotiku. Dr. Fonda je psihološke mehanizme, ki pri tem delujejo, prikazal tudi v konkretnem zgodovinskem kontekstu in spomnil na še vedno neprebolele travme, od fašističnega nasilnega raznarodovanja do fojb. Težko je učinkovito obnoviti njegov poseg, ki bi ga bilo vredno objaviti v celoti, kot sicer tudi Jevni-karjev. (Raicich je govoril prosto.) Po uvodnem delu se je razvila zanimiva razprava. Vseskozi se je obdržala na visoki ravni. Razpravljalci so opozorili predvsem na nekatere dejavnike, ki bistveno pogojujejo možnosti sožitja, kot so občila, šolska vzgoja, poznavanje jezikov itd. Do izraza pa je prišla tudi potreba po odprtem dialogu, ki bi se ne smel ustaviti pred »tabu temami«. Torkovo ni ne prvo ne zadnje kulturno srečanje, ki ga je izzvala posebna številka revije »II Territorio«. Za 28. oktober je napovedano takšno srečanje v Rimu, in sicer na reprezentančnem sedežu Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Poleg direktorja revije Rinalda Rizzija bodo na njem govorili prof. Darko Bratina, posl. Franco Castiglione, sen. Giuseppe Chiarante, prof. Tullio De Mauro, msgr. Aldo Moretti, sen. Gianfranco Pasguino, prof. Aldo Visalberghi in dr. Aldo De Matteo. Dva tedna pozneje, in sicer 12. novembra, pa bodo publikacijo predstavili v Gorici prof. Pavle Merku, zgodovinar Solimbeni in pisatelj Ciril Zlobec. Ob koncu naj se na kratko povrnemo k delovanju Skupine 85. Kakih 45 njenih članov se je preteklo nedeljo udeležilo kulturnega izleta po Gorenjski. Ogledali so si srednjeveške cerkve in freske v Škofji Loki, na Suhi in v Crnemgrobu. Spremljal jih je izjemen vodič, umetnostni zgodovinar in akademik dr. Emiljan Cevc. Opozarjal jih je predvsem na prepletanje vplivov s Severa in Zahoda, zaradi katerih je srednjeveška umetnost na Slovenskem pravi unikum. Sinoči kar trije kulturni dogodki ob začetku razstavne dejavnosti V Galeriji Tržaške knjigarne v Ulici sv. Frančiška je bil sinoči izjemno lep in pomemben začetek letošnje razstavne dejavnosti, ki je, kot je povedal vodja Galerije Franko Vecchiet, dosegla že kar 25 razstav ter dosegla s tem tudi nekak jubilej. Da je Galerija dosegla svoj namen in pomen, je dokazal tudi izredno lep obisk občinstva, ki se je udeležilo sinočnje prireditve in prisluhnilo besedam kritikov in strokovnjakov, ki so spregovorili kar o treh dogodkih povezanih na ta večer: o razstavi slikarskih del Borisa Zuljana in pa o dveh novih knjigah prav tako domačih avtorjev Borisa Pangerca in Aleksija Pregarca, ki sta izšli pri Založništvu tržaškega tiska. Umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl je kot prva predstavila slike Borisa Zuljana, o katerih je dejala, da se s svojimi sedanjimi slikami odmika Srečanje o sinhrotronu in mali industriji Namestitev sinhrotrona v našem mestu, kot tudi druge pobude v okviru Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, bo nudila tržaški industriji nove Zanimive možnosti s pozitivnimi učinki tudi na raven zaposlovanja. O tem je prepričan Odbor za malo industrijo (ki deluje v okviru Zveze industrijcev), ki je prav zato dal pobudo za informativno srečanje med voditelji in raziskovalci Centra in zainteresiranimi podjetniki. Srečanje bo prihodnji četrtek, 30. t. m., na sedežu Zveze na Trgu Scorcola 1. Glavni poročili bosta imela izredni komisar padriškega centra Anzellotti in predsednik Odbora za malo industrijo Romano, medtem ko bodo o specifičnih temah, povezanih s sinhrotro-nom, govorili raziskovalci in tehniki Vlaic, Rosei in Cargnello. Protest sindikatov stanovanjskih najemnikov Sindikalne organizacije stanovanjskih najemnikov SUNIA, SICET in UIL-Inguilini so na predsednika vlade, na ministra za javna dela, na tržaške parlamentarce Jelko Gerbec, Cuffara in Colonija ter na tržaškega župana naslovile protestne telegrame, ker je bil Trst izključen iz seznama 16 mest z veliko stanovanjsko stisko. V njih zahtevajo posredovanje za odpravo te krivice, saj je tudi v našem mestu nedvomno velika stanovanjska kriza, o čemer pričajo številni sodni odloki o stanovanjskem izgonu. Vprašanje KPI o izterjevanju davkov ACEGA Komunistična svetovalca v tržaškem občinskem svetu Calabria in Monfal-con sta odborniku za javne industrijske storitve naslovila vprašanje, ki je povezano z vestmi, po katerih sta bila predsednika družb ENEL in ACEA skupno s svetovalci upravnih svetov obeh ustanov obtožena kršenja člena 317 kazenskega zakonika. Rimsko sodstvo je namreč obtožilo te upravitelje, da so od uporabnikov izterjevali davke na domnevno in ne realno uporabo vode, elektrike itd. Komunistična svetovalca ugotavljata, da se tudi tukajšnja ACEGA poslužuje istega režima za izterjevanje davkov, kar je že povzročilo nemalo protestov s strani uporabnikov. Zato sprašujeta pristojnega odbornika, če bi mar ne bilo primerno - spričo obtožb rimskih sodnih organov - da bi občinski upravitelji opustili ta režim iztrjevanja davkov, katerega legitimnost je vse prej kot gotova. skoraj v abstraktno likovno podajanje svojega pristnega in povsem samosvojega sveta. Urednik Knjižnih izdaj pri Založništvu tržaškega tiska Marko Kravos je nato spregovoril o dveh novih knjigah, katerih predstavitev so vključili v ta večer ob odprtju razstave Borisa Zuljana, saj gre za tri umetnike z Brega, ki jih naša javnost že dobro pozna. Ker bo predstavitev knjige Aleksija Pregarca »Duh po apnencu« v soboto na večeru v Babni hiši v Ricma-njih, je bil na včerajšnji prireditvi v glavnem govor o Pangerčevi knjigi z naslovom »Šum vode Glinščice«, o kateri je kritično oceno podal dr. France Bernik, ki je med drugim dejal, da gre v tej knjigi za subjektivno lirsko prozo, ki je nacionalno poanti-rana. N. L. Escort na ovinku treščil v zid: 21-letni fant zgubil življenje Cesta je spet terjala svoj krvni davek. Komaj 21-letni Massimiliano Crevatin, ki je stanoval v Drevoredu D'Annunzio 41, se je v sredo pozno zvečer s svojim escortom zaletel v zid v bližini Lazareta in zadobil tako hude poškodbe, da je umrl le nekaj minut po sprejemu na oddelku za oživljanje katinarske bolnice. Vzroke nesreče ugotavljajo kara-binjerji iz Milj. Fanta je zaneslo na nekem ostrem ovinku ceste, ki pelje k mejnemu prehodu pri Lazaretu, Pri čemer je njegov escort z vso silo treščil v zid. Vprašanje je, zakaj je fant zgubil nadzorstvo nad avtom: hitrost, splozko cestišče, neizkušenost za volanom? Vprašanje, ki bo verjetno ostalo brez odgovora. Zahteve javnega tožilca na procesu o umoru Pietra Greca Coassin: V Italiji ni več izrednega stanja Se bo izredno stanje, ki je nastalo v Italiji iz protiteroristične ofenzive, končalo v Trstu? Na to vprašanje, ki ga je na dnevniku II Manifeste postavil pred začetkom procesa o umoru profesorja Pietra Greca padovski preiskovalni sodnik Palombarini, je včeraj odgovoril javni tožilec Coassin. »Rečeno je bilo, da v vojnem času ne veljajo običajna zakonska pravila. Toda iz tega mesta moram jasno in glasno poudariti, da so zakoni pred vsem in da je treba pravosodna načela spoštovati v vsakem primeru, tako za sovražnike države, kot za njene najbolj zveste služabnike,« je dejal Coassin in sprožil tih val odobravanja med odvetniki civilne stranke in publiko. »To je izjava, ki potrjuje, da se je v Italiji izteklo obdobje izrednega stanja, da je končalo vojno vzdušje in da je ponovno v ospredju potreba po spoštovanju pravil igre,« je bil komentar odvetnika Maniacca, ki so si ga časnikarji in posebni dopisniki vsedržavnih dnevnikov mrzlično zapisovali, saj ni nihče pričakoval, da bo Coassin, ki je med sodno obravnavo bil izredno skop s posegi, zavzel tako odločno stališče. Javni tožilec je moralno krivdo za zločin pripisal izključno agentu Sisdeja Romanu, češ da se je povsem avtonomno in proti navodilom funkcionarjev Digosa (ter podin-špektorja Guidija) odločil za aretacijo Greca, za kar nikakor ni bil pooblaščen. Njegova strela sta vodili prenagljenost in napetost, verjetno zato, ker je domneval, da je Greco nevaren in oborožen terorist. Pri tem je Coassin poudaril, da je Romano hotel ustreliti žrtev, in da je reagiral povsem neprimerno, saj je Greco kvečjemu skušal bežati - če je sploh to storil - nikakor pa ga ni nevarno napadel. O verziji, da je Greco držal v roki nek podolgovat predmet (dežnik), je Coassin dejal, da ni verodostojna. Na osnovi poročila izvedenca Giudicija, je nato ugotavljal, da je Romano zadel Greca le z enim strelom, in sicer v ramo. Zato je zanj predlagal sodišču, naj mu sodijo zaradi poskusa namernega umora v obtežilnih okoliščinah, pri katerem pa naj bi olajševalne okoliščine bile pomembnejše od obtežilnih. Konkretno je zahteval obsodbo na štiri leta in osem mesecev zapora. Tudi za agenta Digosa Passanisija, ki je izstrelil najmanj pet nabojev in po Coassinovi oceni dvakrat smrtno zadel Greca, je javni tožilec zahteval obsodbo, vendar ne zaradi nepremišljenega umora. Obtožba proti njemu - kot sicer celoten Coassinov poseg - izraža izredno preciznost in dlakocepstvo, s katerima je tožilstvo izrazilo svoje stališče. Morda je prav, da obtožbo proti Passanisiju izpišemo v italijanščini. Glasi se: »Eccesso colposo in legittima difesa pu-tativa«. Prevod v slovenščino je skoraj nemogoč, lahko pa ga opišemo: Coassin trdi, da je obtoženec (sicer zgrešeno) domneval, da mu preti nevarnost in je zaradi tega streljal, pri tem pa pretiraval. Coassin je zatrdil, da je Passanisi streljal iz prepričanja, da je Greco ustrelil Romana. Za njim je streljal tudi med begom, res ga je zadel v hrbet, kot so ugotovili izvedenci, vendar po mnenju tožilca je šlo le za poskus, da bi zaustavil beg. Passanisi je vsekakor zadal, po Coassinovi oceni, oba smrtna strela, za kar naj ga sodišče obsodi na 2 leti in osem mesecev zapora. Za podinšpektorja Guidija in agenta Digosa Benso je tožilec predlagal oprostitev. Guidi naj bi sploh ne bil kriv, saj naj bi bil ravnal v skladu z ukazi in v spoštovanju varnosti. Prepoved načelnika Digosa DAgostina je namreč po Coassinovem mnenju veljala le za vdor v stanovanje psihologa Davija, ne pa v poslopje. Dejstvo, da je stal za Passanisijem in Romanom, pa je po njegovem tudi povsem upravičeno, saj je le tako lahko nadzoroval podrejena. Njegova nesreča, za katero pa ni kriv, je v avtonomni pobudi agenta Romana, ki je začel streljati, ne da bi sploh lahko sodeloval pri aretaciji, pri tem pa sprožil val reakcij in z njimi vpletel svoje kolege. se, Giulia en strel, a ga po oceni izvedencev ni zadel. Mnenje tožilca je, da je Bensa upravičeno streljal, v kolikor je slišal strele in je torej lahko domneval, da je bežeči Greco onesposobil njegove kolege. Včeraj so posegli še branilca civilne stranke Maniacco in Berti ter odvetnik Galletto, ki brani notranje ministrstvo, na katerem je, da izplača civilni stranki odškodnino. Danes bodo posegli branilci štirih agentov, proti večeru pa je pričakovati razsodbo. iglejmo še, kako je Coassin ocenil položaj agenta Ben- : „ X — X 4 v i -n i T-r*i /"»m i ryc’4-»-/-vl-J 1 — T Tl f De Carlijeva pobuda v središču komentarjev Kritične ocene na račun zahteve po preverjanju Zahteva večine v deželnem vodstvu p0 novem preverjanju med strankami deželne šeststrankarske koalicije v središču političnih komentarjev, Ki so povečini dokaj skeptični, če ne odločno negativni. Še najbolj polemična do pobude, ki nosi očetovstvo por-denonskega poslanca De Carlija, so tržaški socialisti oz. večina v tržaški federaciji, kot je tudi včeraj poudaril Pokrajinski tajnik PSI Seghene, ki je e Carlijevo pobudo označil kot "ne-aadno spremembo politične usmerit-6 ■ Seghene soglaša z nujnostjo, ki jo Poudarja dokument deželnega vodstva H da se je treba soočati z avtono-mističnimi silami in s komunisti glede ^ ajpomembnejših vprašanj deželnega azvoja, ugovarja pa, da bi se morali ocialisti vključiti v to debato po not-vn i P09lobitvi. ki bi jo najbolje opra-rf .ajšnji strankin deželni kongres. t;.Uezelni tajnik PLI Zannier pa je kri-no komentiral, da 'ne vidi ne razlo-bod ne koristi določenih pobud ", ki v j,0 P° njegovem mnenju nujno pri-čb v,6 do zastoja dela deželne uprave, e celo do krize. ob-ez?'no. tajništvo KPI pa je včeraj p0_ Vll° tiskovno noto, ki nekoliko dežefnena freCtj °Ptimističn? Hizlav0 nam - 9a tajnika Viezzija - slednji je no Predvčerajšnjim dokaj pozitiv-nju d e>ni^ Cmdijev korak. Po mne-ezelnega vodstva KPI je torej do- kument deželne PSI dokaz, da gre za zelo pomembna vprašanja, ki jih KD zaman skuša minimizirati: to so vprašanja nujnosti političnih sprememb in odnosov s komunisti. Res je, da je deželni odbor že pred dvema letoma glasno napovedoval "odprtje" do KPI, te napovedi pa so ostale le na papirju. KPI je vsekakor pripravljena razpravljati o vseh pomembnejših problemih dežele, glede katerih pa je že izdelala in objavila svoje predloge, predvsem kar se tiče razvoja, gospodarstva, dela, decentralizacije in mednarpdne vloge dežele. Celotna zadeva pa še enkrat dokazuje, po mnenju KPI, da brez prispevka komunistov ni dejanskih sprememb. Novo soočanje pa lahko privede do dejanskega političnega preokre-ta v deželi. • Krožek Ercole Miani prireja danes ob 17. uri v kongresni dvorani Trgovinske zbornice okroglo mizo na temo »Strankarski časopisi in časopisne stranke«. O odnosu med občili in političnimi strankami bosta spregovorila parlamentarec Mauro Dutto in šef vsedržavnega tiskovnega urada KD elemente Mastella. Sodelovali bodo tudi odgovorni uredniki tržaških časopisov in revij, med njimi odgovorni urednik našega dnevnika Bogo Samsa. Številna množica se je včeraj poslovila od prof. Zlatka Jelinčiča, ki so ga v nedeljo za vedno ugrabili koroški hribi. Na pokopališču pri Sv. Ani so mu poleg strtih sorodnikov izrekli zadnji pozdrav številni planinci - člani SPDT, v družbi katerih je vedno nasmejan prepotoval toliko planin, njegovi kolegi ter številni dijaki poklicnega zavoda in drugih šol, ki so z njim izgubili odličnega profesorja in zglednega tovariša, ter brezštevilni prijatelji, s katerimi je delil toliko čudovitih trenutkov, pa tudi mnogi taki, ki so ga poznali le po imenu in po slovesu, ki si ga je ustvaril s svojimi velikimi človeškimi odlikami. Množiča je nemo spremljala žalni sprevod, saj so besede v takšnih trenutkih povsem votle in nemočne. Le'z obrazov je bilo mogoče razbrati tegobo teh pretresljivih trenutkov, ki se zdijo tako neverjetni in neusmiljeni. Pred odprtim grobom mu je v slovo zapel barkovljanski mešani pevski zbor, ravnatelj poklicnega zavoda prof. Pino Rudež ter častna predsednica SPDT dr. Sonja Mašera pa sta osvetlila Zlatkovo osebnost z občutenimi poslovilnimi besedami. Zlatka ni več fizično med nami, a njegovega lika in zgleda ne bo mogel nihče uničiti in izbrisati iz našega spomina. Jutri posebna stran glasila KPI o Trstu Glasilo KPI "DUnita" bo v jutrišnji številki posvetilo celo stran problemom Trsta. Gre za eno od vrste reportaž, ki jih bo komunistični dnevnik objavil iz desetih najpomembnejših italijanskih mest. Uvodni članek za posebno stran je napisal pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, ki je predvsem opozoril na kontradikcijo med raznimi statistikami, iz katerih občasno izhaja, kako se v Trstu lepo živi, in dejanskim stanjem, ki ga označuje stalno nazadovanje. Po Polijevem mnenju je treba pri obravnavanju tržaške problematike upoštevati dve dejstvi: da je Trst mesto, katerega obseg sovpada za devet desetin z njegovo pokrajino, in da po industrializaciji iz prejšnjega stoletja ni bilo več gospodarske rasti, ki bi ustrezala strukturnemu spreminjanju povojne Italije. Iz teh političnih in gospodarskih prigod pa izhaja posebna okoliščina: da je odnos med mestnim središčem, produktivno dejavnostjo in okoljem (Krasom in morjem) ohranil izredno ravnovesje, ki nima para v razvitem svetu in ki označuje Trst kot "majhno" veliko mesto. Potrebno pa je premagati sedanjo, sicer zamaskirano, a vendar globoko krizo, pravi še Poli. V ta namen pa ne zadostujejo nedavni vsedržavni zakonski ukrepi. Potrebna je vrsta doslednih posegov za valorizacijo gospodarskega in kulturnega poslanstva Trsta in Furlanije-Julijske krajine kot območja, ki je na robu ne samo države, ampak tudi Evropske skupnosti. koncerti VERDI Nocoj ob 20. uri druga predstava Verdijeve opere RIGOLETTO (red B/E). Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi. Ponovitev v nedeljo ob 16. uri za red D. Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. Otvoritev koncertne sezone v ponedeljek, 27. oktobra, z nastopom skupine I SOLISTI AOUILANI, solist Bernard Soustrot - trobenta. Dirigent V. Antonellini. Začetek plavalnih ur v Strunjanu Krožek za rekreativno udejstvovanje v Trst KRUT je začel z včerajšnjim dnem z rednimi tedenskimi plavalnimi urami v bazenu v Strunjanu. Že vsa pretekla leta je bilo zanimanje za te plavalne ure v Strunjanu zelo veliko, tako da se jih je vedno udeleževalo veliko število zainteresiranih: mnogi člani Društva slovenskih upokojencev, drugi člani Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in pa Zveze vojnih invalidov NOV. Vsem so bile četrtkove plavalne ure ne samo koristne za njihovo zdravje in počutje, temveč tudi priložnost, da preživijo skupno v prijetnem razpoloženju četrtkov popoldan. S temi plavalnimi urami bo krožek KRUT nadaljeval. Kdor pa se še ni vpisal, ali si želi kakšno informacijo, se lahko zglasi po telefonu ali tudi osebno na sedežu KRUT v Ul. Cicero-ne 8; telefonska številka je 631084; delovni urnik pa je od 9. do 19. ure. Zapustila nas je naša draga mama in nona Marija Šušteršič vd. Hervatin Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hčeri Ana in Ivanka, zet Luciano, vnuka Mic-hele in Anamarija ter drugo sorodstvo. Trst, 24. oktobra 1986 Ob smrti Marije Šušteršič vd. Hervatin izrekajo svojcem iskreno sožalje družini Šušteršič in Kenda. Ob izgubi drage Marije Šušteršič izrekata iskreno sožalje svojcem družini Oberdank in Di Mauro. Dr. Stanko Vuga globoko sočustvuje s svojci ob smrti dr. VLADA TURINE Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala izreka iskreno sožalje Dušku Jelinčiču - bratu Galebu - ob bridki izgubi brata ZLATKA Spomin z izleta barkovljanskih šolarjev V torek smo objavili članek o obisku učencev četrtega in petega razreda osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj na skupščini SR Slovenije, kjer jih je sprejel in pozdravil generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Marko Herman. Objavljamo sliko, ki so jo za spomin na ta izlet želeli imeti učenci in učiteljici Poljšakova in Mislejeva pred Spomenikom revolucije, pred katerega so položili tudi lep šop cvetja s slovensko zastavo. Fotografijo je napravil Edi Godnik. SKD SLAVEC - RICMANJE GALERIJA BABNA HIŠA - RICMANJE ZTT vabijo na otvoritev kolektivne razstave slovenskih, italijanskih in avstrijskih slikarjev Uvodna beseda: JOŽKO VETRIH in LAURA SAFRED in predstavitev pesniške zbirke ALEKSIJA PREGARCA Duh po apnencu Uvodna beseda: MARKO KRAVOS Sodelovala bosta: MAJA LAPORNIK in KORADO ROJAC Likovno-literarni večer bo jutri, 25. t. m., ob 20.30 v galeriji Babna hiša v Ricmanjih. gledališča GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev. Nocoj ob 20.30: E. Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOLF? Režija M. Missiroli. V glavni vlogi igrata A. Proclemer in G. Ferzetti. V abonmaju odrezek št. 1. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30: Carpinteri in Fara-guna DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA. Režija Francesco Mace-donio. Informacije in rezervacije pri UTAT v Pasaži Protti. Ponovitve vsak dan ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. CANKARJEV DOM Velika dvorana V torek, 28. t. m., ob 19.30: Orgelski koncert s HUBERTOM BERGANTOM. Na programu bodo dela F. Liszta. V petek, 31. t. m., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana. Dirigent Marko Munih. Okrogla dvorana Danes, 24. t. m., ob 22. uri: SKLICUJEM ZBOROVANJE - Večer z Jerco Mrzel, premiera v okviru nočnega programa. Glasba Jani Golob. Ponovitvi v ponedeljek, 3., in v sredo, 5. novembra, ob 20.30. V petek, 31. t. m., ob 18. uri: Literarni večer ameriške poezije. Mala dvorana Danes, 24. t. m.: Nagrajenci 11. Mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Ob 18. uri: ZMAGA (Madžarska - Risani komentar športnega dogajanja). ZLATE MEDALJE LOS ANGELESA (ZDA), NIKOLI PRESTARI (Švedska); ob 20.30: OBE SI ŽELIVA ZMAGE (Kanada), MALI KARIM (Francija), SLOVENIJA POZIMI (Jugoslavija), S KAJAKOM PO KORZIKI (Francija). Srednja dvorana Celovečerni filmi italijanskega režiserja PUPIJA AVATIJA: NOVOLETNO DARILO, USLUŽBENCI, MI TRIJE, SHOLASTIČNI KROŽEK IN ZEDER. Predvajali jih bodo 3., 6., 10., 13. in 14. novembra ob 20. uri v Mali in Srednji dvorani Cankarjevega doma. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 24. t. m., ob 19.30: Ljubomir Si-movič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠO-PALOVIČ. Gostovanje PDG v Litiji. Jutri, 25. t. m., ob 20. uri: gostovanje PDG v Izoli z istim delom. V nedeljo, 26. t. m., ob 19. uri: L. Simovič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALO-VIČ; ob 23. uri Pier Paolo Pasolini ORGIJA. Gostovanje PDG na Borštnikovem srečanju v Mariboru. razne prireditve KD Kraški dom - Repentabor obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade koncert mešanega pevskega zbor Primorec-Tabor. Društvo zamejskih likovnikov obvešča člane, da je v ponedeljek, 27. t. m., ob 19.30 seja-srečanje v Skednju. Zbirališče pred sedežem društva I. Grbec. šolske vesti Ravnateljstvo Državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bodo volitve v razredne svete v sredo, 29. t. m., ob 17. uri. kino ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV - 16.30, 22.00 II raggio verde, dram., Fr. 1986, 90'; r. Erič Rohmer; i. Marie Rivi-ere. EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons. EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 La sposa americana, dram., It. 1986, 100'; r. Gio-vanni Soldati; i. Stefania Sandrelli, Harvey Keitel □ FENICE - 16.30, 22.10 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; Tom Cruise, Kelly McGills. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Demoni 2 srh., It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. Natasha Hovey, Urbano Barberini. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Higlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II set del piacere, porn.; NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Scuola di ladri, kom., It. 1986, 100'; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi. EDEN r 15.30, 22.00 A. A. A. Club per intimi..., porn., □ □ MIGNON - 17.00, 22.00 Aliens - scontro finale, fant., ZDA 1986, 105'; r. James Cameron, i. Sigourney VVeaver, M. Bi-ehn. CAPITOL - 16.30, 22.00 Absolute begin-ners, dram., VB 1986, 108'; r. Julian Temple; i. Eddie 0'Connel, Patsy Ken-sit, □ ALCIONE - 16.30, 22.00 Pregled japonskega filma: Irezumi, lo spirito del ta-tuaggio, dok., Jap. 1983, 110'; r. Taka-bajasni. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Birdy, dram., ZDA 1984, 120'; r. Alan Parker; i. Matthew Modine, Nicolas Cage. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Scuola di sesso, porn., □ □ RADIO - 15.30, 21.30 La moglie viziosa, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ izleti SPDT prireja v nedeljo, 26. t. m., avtobusni IZLET V NEZNANO v sodelovanju s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure; predviden je tudi ogled krajevnih zanimivosti. V primeru slabega vremena bo avtobus pripeljal izletnike do cilja izleta (do koče), kjer bo skupna družabnost. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304), ali pri Ervinu Gombaču (tel. 754742). KD Rdeča zvezda obvešča vse udeležence dvodnevnega izleta, ki bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m., na Krk in Plitviška jezera, da bo odhod avtobusa s sledečim urnikom: Repnič 7.00, Zgonik 7.05, Salež 7.10, Samatorca 7.15, Bajta 7.20, Gabrovec 7.25, Božje polje 7.30 in Opčine 7.40. Društvo naravoslovcev in tehnikov "Tone Penko" vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 26. oktobra. Zbirališče na Opčinah (končna postaja tramvaja) ob 8.30 ali ob 10.30 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Pulj v torek, 28. t. m., ob 7.30. Zbirališče na trgu Oberdan pred deželo ob 7.15 (dohod na Foro Ulpiano je začasno zaprt). SLOVENSKO V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1986-87 Ivan Cankar Za narodov blagor Režija: Dušan Jovanovič V Kulturnem domu v Trstu PONOVITVE JUTRI, 25. t. m., ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri V nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika V četrtek, 30. t. m., ob 16. uri — ABONMA RED I — mladinski ob 20.30 — ABONMA RED E — mladinski v četrtek Prodaja abonmajev in vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega dama STALNO „ . GLEDALIŠČE TABOR MLADIH Ples za ekscentrike z nagrado najbolj ekscentričnemu Prosvetni dom - Opčine, jutri, 25., t. m., od 20.30 do 1. ure. Krožek mladih komunistov priredi jutri, 25. t. m., ob 20.30 ples v Ljudskem domu v Križu z ansamblom Amadeus Vabljeni! razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE V SLOVENIJI od 27. decembra do 3. januarja 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu Slovenske kultumo-gospodarske zveze — Ul. sv. Frančiška 20/III. — tel. 744249 do 31. oktobra od 9. do 12. in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah). Organizacija zimovanja je odvisna od števila prijavljenih, zato vabimo zainteresirane, da se čimprej javijo. Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala. Trst - Gorica, sklicuje redni občni zbor v nedeljo, 26. t. m., ob 10. uri v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu. Godbeno društvo Prosek prireja tečaje za mlade godbenike. Interesenti naj se javijo danes, 24. t. m., v Soščevi hiši od 19. do 20. ure. Mladinska skupina P. Tomažič prireja 3. lov na zaklad v nedeljo, 9. novembra 1986. Informacije dobite na sedežu skupine v Partizanskem domu v Bazovici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 22. ure, tel. 226446, ali vsak dan, razen ob nedeljah in sredah, od 17. do 22. ure v krožku ARCI pri Rumeni hiši. Vabljeni! V Društvu slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 predstavitev knjige KRŠČANSTVO V OGLEJU IN NA VZHODNEM VPLIVNEM OBMOČJU OGLEJSKE CERKVE OD ZAČETKOV DO NASTOPA VERSKE SVOBODE, ki je izšla pred kratkim v zbirki ACTA ECCLESIASTICA SLOVE-NIAE Inštituta za zgodovino Cerkve na Slovenskem. Delo bosta predstavila predstojnik Inštituta dr. Dolinar in avtor knjige dr. Rajko Bratož. Sekcija VZPI-ANPI in aktivisti OF Lonjer-Katinara vabijo vse člane na skupni sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. t. m., v prostorih prosvetnega društva. Dnevni red: vzdrževanje spomenika padlim, pokrajinski kongres VZPI-ANPI ter možnosti zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Sestanka naj se udeležijo vsi tisti tovariši, ki so pomagali pri obnovitvi spomenika. Enotna komisija za socialno-zdravstvena vprašanja borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za ZDRAVLJENJE V NARAVNIH ZDRAVILIŠČIH v SFRJ za leto 1987, do 20. decembra 1986. Prošnje sprejemajo: VZPI-ANPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Ul. Petronio 4, in Zveza vojnih invalidov NOV, Ul! Cicerone 8/b. včeraj-danes Danes, PETEK, 24. oktobra ANTON Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 21.12 in zatone ob 13.13. Jutri, SOBOTA, 25. oktobra DARINKA PLIMOVANJE DANES: Ob 1.53 najvišje 4 cm, ob 3.39 najnižje -4 cm, ob 10.31 najvišje 27 cm, ob 19.06 najnižje -29 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1001,8 mb pada, veter 30 km na uro jug-jugovzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 19 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Devan Obersnel, Davide Redolfi, Christian Filippi, Francesco Menna. UMRLI SO: 90-letna Anna Glessi, 22-letna Marisa Ambrosio, 89-letna Frances-ca Villach, 87-letna lolanda Cuccbvi, 55-letna Maria Lovrecich, 80-letni Bruno Godina, 74-letna Maria Millo, 88-letna Rosalia lancovich, 88-letna Zaira Bovo-lenta, 83-letni Nicolo Scopani, 85-letna Anna Tipich, 74-letna Virginia Fragnito. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. oktobra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje), Ul. Dante 7, Ul. delflstria 18. ZGONIK (tel. 229373) - samo po Jelefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Mazzinijev drevored 1 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Danes slavi PETER NOVAK iz Ospa 95. rojstni dan. Vse najbojše in še na mnoga leta mu želita sin Slavko in vnuk Vojko z družino. Naši Kseniji se je pridružil bratec ARIS. Mamici Danijeli in očku Franku čestitamo, malemu Arisu želimo mnogo sreče v življenju teti Sabina in Jadranka, noni in nonota. Majdi in Marku se je pridružil pr-vorojenček MITJA Srečni družini čestitajo noni Marija in Dana, nono Alojz, stric Edi in teta Vera _________mali oglasi_________________ ODDAM V NAJEM na Proseku opremljeno stanovanje v dvostanovanjski hiši s 1.000 kv. m vrta za 650.000 lir mesečno (vključno stroški za ogrevanje, vodo in luč), po možnosti paru brez otrok. Tel. 228390. PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 213750. TRGOVSKO PODJETJE v Gorici išče tajnico s prakso. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro "Import-ExporV. REPO ZA VLAGANJE na tropine prodaja Anton Drufovka, Grojna št. 1 pri Gorici. PRODAM stanovanje v Nabrežini: kuhinja, dnevna soba, tri sobe, dvojne sanitarije, tri terase in garaža. Tel. od 14. ure dalje na št. 040/200144 ali 200671. PO ZELO UGODNI ceni prodam komplet stereo hi-fi pioneer. Tel. 200780 od 12.30 do 14. ure. IŠČEM ŽENSKO za enkrat ali dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. v Šempolaj na št. 200443 - zvečer. KUPIM eno- ali dvostanovanjsko hišo na Krasu. Tel. 412031. DAJEM V NAJEM skladišče 65 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390. PRODAM teren, primeren za športno igrišče, z vodo, 1.800 kv. m pri velesejmu. Tel. 228390. menjalnica_______________________23. io. 1986 Ameriški dolar............. 1.365,— Nemška marka ............... 689,50 Francoski frank........... 209.— Holandski florint ........ 610. - Belgijski frank.............. 32,50 Funt šterling............. 1.950.— Irski šterling............ 1.865.— Danska krona.............. 181.— Grška drahma ................. 9,70 Kanadski dolar ........... 970.— Japonski jen 8,30 Švicarski frank 837 — Avstrijski šiling 97,90 Norveška krona 185,— Švedska krona 198.— Portugalski eskudo 8,90 Španska peseta 9,90 Avstralski dolar 820 — Debeli dinar 2,70 Drobni dinar 2,70 Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 bLIKU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 IZ OCEN Vladimir Bartol DON LORENZO str. 146, 11.000 lir /“ " .........'I don Lorenzo Bartol redivivus Premislek ob nepričakovani izdaji mladostne proze ... ko jo je napisal, mu je bilo komaj nekaj nad dvajset let; izšla je šele zdaj, malo manj kot dvajset let po njegovi smrti. Objavili so jo pri ZTT, kjer so pred časom poskrbeli za prvi natis prav tako neobjavljenega Bartolovega dela, romana Čudež na vasi. Se pravi, s posebno skrbjo za pisateljsko zapuščino, pomen in ugled svojega rojaka,- kar se vidi tudi po tem, da je Don Lorenzu napisala sprembno besedo I. H., ki jo je šteti med najboljše slovenske pisateljice našega časa. ... O tem, kakšna bo odmevnost tega dela, bo govorila prihodnost. Za zdaj kakega posebnega učinka ni bilo opaziti, morda z eno samo izjemo. Mladi kritik je na straneh Dela pozdravil Don Lorenza z navdušenimi besedami, kot da gre za velikega pisatelja in je Don Lorenzo prava mojstrovina; da je s časovnega stališča zanimiv tudi kot predhodnica današnjega postmodernizma. ... Zdi se, da se mladi kritik v svojem entuziazmu ni zmotil, kajti pisateljeva pripoved, napisana sredi dvajsetih let tega stoletja, zares zapušča vtis posebne, intenzivne, duhovno ostre in oblikovno dognane pisateljske umetnosti, ki vsaj na Slovenskem pri tako mladih pisateljih ni ravno pogosta... (Janko Kos, Delo, Književni listi, 28. avg. 1986) Naprodaj v TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica. avtomobil in človek ivan fischer Fiat uno SX v posebni izvedbi Dvamilijonti uno je že tu in ob tej priložnosti so pri Fiatu izdelali posebno različico, ki so jo poimenovali SX. Ne gre za stari SX, ki so ga izdelovali pred leti, temveč za skoraj povsem nov model, namenjen predvsem tistim, ki tudi od velikoserijskega avta, kot je unp, zahtevajo nekaj več. Če je zunanja oblika ohranila skoraj vse značilnosti serijskega una, opaziti je le minikrila in plastične dodatke pri blatnikih, je pa notranjost, še zlasti armaturna plošča, povsem drugačna. Ustavimo se za trenutek pri armaturni plošči, kjer takoj opazimo, da so vsi inštrumenti digitalne oblike. Nič več nimamo pred seboj manjših ali večjih uric, temveč se hitrost pojavi v velikih številkah na elektronskem displayju, število vrtljajev pa kontroliramo s pomočjo grafikona, ki se postopno osvetljuje. Na podoben način kontroliramo gorivo in temperaturo vode.Skratka, avto z notranjo opremo, ki so jo pri drugih hišah že opustili... Rover 800 v znamenju luksuza Prejšnja serija velike Roverjeve limuzine ni bila prav posrečena, saj se je marsikateri kupec moral pritožiti nad menjalnikom, alternatorjem itd. Britanska hiša pa tesno sodeluje z japonsko Hondo in torej ni čudno, da se je za načrtovanje nove velike limuzine odločila za tesno sodelovanje s svojimi vzhodnimi partnerji. Britanci so izdelali načrt za podvozje in obese, Honda pa prenos moči in zavore. Vsaka hiša pa je dala tudi svoje motorje: Rover dva dvolitrska, Honda pa 2500-kubični šestvaljnik na V. Zunanjost je enaka, rover 800 pa se razlikuje od honde legend, kot se avto imenuje na Japonskem, predvsem v notranjosti. Še zlasti rover je znotraj kar se da luksuzno opremljen, kot je že tradicija pri tej prestižni limuzini. Seveda so tako japonska kot britanska limuzina opremljene s petstopenjskim mehanskim menjalnikom ali s štiristopenjsko avtomatiko, zavore so kolutne, različica z 2500-kubičnim motorjem pa je serijsko opremljena z napravo, ki ohranja višino avtomobila stalno, tudi pri večjih obtežitvah. Ni treba posebej omeniti, da imajo vse različice pomično streho, električne šipe, platišča iz lahke litine itd. V Italiji bo naprodaj od konca meseca. v nedeljo zvečer na tv zaslonu World Safari ali dokumentarec v živo Ljubitelji živali, eksotičnih dežel in narave bodo v nedeljo zvečer prišli na svoj račun, ne da bi se udeležili napornih in dragih popotovanj. Dovolj bo, da se namestijo v najmehkejši naslonjač pred domačo televizijo, še posebno če je barvna, in bodo lahko občudovali serijo "dokumentarcev v živo". Angleška BBC Natura! History Unit je ob 25-letnici Svetovnega sklada za naravo WWF v sodelovanju z enajstimi televizijskimi hišami (med katerimi je tudi RAI) realizirala izjemen spored z naslovom World Safari. David Atten-borough in Julian Pettifer, ki bosta povezovala oddajo iz londonskega studia, nameravata v poldrugi uri popeljati gledalce v 16 dežel in štiri različne letne čase med očarljivim potovanjem po zemeljski obli ob iskanju najbolj divjih kotičkov in najredkejših živali. Spored predvideva sledeče "obiske": z Aljaske, kjer je zima, v nedeljo zvečer pa bo ura 11.00, bo Stefanie Po-wers spremljala morske orle, ki se hranijo z lososi; sledil bo prenos iz South Dakote, kjer bo Indijanec plemena Si-oux predstavil bizone; Tom Loveloy bo orisal brazilski tropski pragozd; ob zgodnji popoldanski uri si bomo lahko ogledali prihod osi na severni tečaj; Tony Šober bo predstavil "labodje jezero" v Slimbridgeu (Anglija); Luigi Boitani bo iz Italije predstavil svetu sardinske jelene, ki izumirajo in jih skuša WWF rešiti; ko bo v ruski stepi polnoč, bo Nikolaj Drosdov opisal gledalcem selitev antilope in mroža. Medtem bomo z oddajo prešli že v drug letni čas, v začetek poletja, ko se selijo gnuji; v indijskem rezervatu Ranthambhore si bomo lahko ogledali tigra, na Kitajskem, kjer bo ura pet, pa rezervat, v katerem živijo pande; na Japonskem bo ura šest, ko se nam bo predstavil slavni žerjav iz Kušira; sledil bo spet nekoliko večji skok v Avstralijo -— ura bo osem, kjer bosta častna gosta kenguru in kokatoa. Oddaja se bo zaključila z novozelandsko pomladjo, s pingvini in albatrosi. World Safari bo na sporedu RAI 1 v nedeljo ob 21. uri. filmi na tv zaslonu kinoatelje CINOUE PEZZI FACILI — Five easy pieces — Pet lahkih komadov, 1971. Režija: Bob Rafelson. Igrajo: Jack Nicholson, Karen Black, Susan Anspach. RETE 4, danes ob 22.30. Bivši pianist Robert Dupea (Jack Nicholson) je zaposlen pri naftni družbi. Vrača se domov, ko zve, da je oče hudo bolan. Doma je družina v razsulu: oče je mrtvouden, sestra misli le na lastne užitke, brat išče uteho ob poslušanju klasične glasbe. Družina pa le ni edini vzrok Robertovih tesnob, ki so predvsem izraz krize ameriške generacije tridesetletnikov. Rafelson obravnava prav to generacijo z analizo raznih tem: iskanje lastne identitete, potovanje, kot poskus napredka in kot povratek v preteklost, družinska kriza, otroška doba kot izgubljeni raj. CRISTIANA F. NOI I RAGAZZI DELLO ZOO Dl BERLINO — Christiane F., Wir Kinder vom Bahnhof Zoo — Christiane F., mi otroci iz berlinskega zoološkega vrta, 1981. Režija: Ulrich Edel. Igrajo: Nadja Brunkckhorst, Thomas Haustein, Jens Kuphal. ITALIA 4, danes ob 20.30. Prvenec Ulricha Bdela povede gledalca v grozoten svet narkomanov. Mladi in mladoletniki, ki so ubrali rakovo pot heroina, se zbirajo v umazanih in zakotnih ulicah pri berlinskem zoološkem vrtu. Med njimi je tudi Christiane, ki je že pretrpela kalvarijo raznih mamil, od LSD do heroina, in prispe na rob svojega življenja, ko se naenkrat spreobrne. Edelovo prikazovanje življenja narkomanov je sicer pretresljivo, a ne dovolj prepričljivo, bolj je podobno feljtonu kot pa sociološkemu dokumentarcu. ■ ru k •, . , =. današnji televizijski in radijski sporedi ! I RA| i________________~ 10.30 Nadaljevanka: La donna di fiori 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 14.00 Fronto... chi gioca? (2. del) 14.15 Glasbena oddaja: Discoring 15.00 Aktualnosti: Primissima 15.30 Risanka: L espresso sottomarino 16.55 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Dokumentarec: Arawa, una vela tra scienza e fantasia 18.00 Risanka: Wuzzles 18.30 Kviz: Parola mia 19.40 Almanah jutrišnjega dne 20.00 Dnevnik 20.30 Film: Popeye (Fant., ZDA, 1980, r. R. Altman, i. Robin Williams, Shelley Duvall) 22.15 Dnevnik 22.25 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - II vašo di vetro 22.55 Dokumentarec: Soldati - Storia degli uomini in guerra 23.40 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Dokumentarec: Hawaii (2. del) l C" »Al 2 _____________ 11.45 Variete: Cordialmente 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik. Ce da salvare 13.30 Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di Ferro 14.35 Otroška oddaja: Tandem 16.55 Simfonična glasba: Skladbe Johanna Sebastiana Bacha 17.25 Iz parlamenta 17.30 Dnevnik - kratke vesti 17.35 Inf. odd.: Sereno variabile 18.20 Dnevnik - Šport 18.30 Nanizanka: II commissario Kos-ter - Una donna e scomparsa 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - Šport 20.30 Glas. oddaja: Un altro varieta 21.50 Dnevnik - večerne vesti 22.00 Aktualna oddaja: Aboccaperta 22.50 Inf. odd.: Futuro dei Media in Italia - Confronto fra operatori e giornalisti 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 23.55 Film: Ouando l infemo si scate-na (Vojni, ZDA, 1958, r. K. G. Crane, i. Charles Bronson, Richard Jaekel) [ ^ RAI 3_____________________ j 12.50 Nadaljevanka: La bufera 14.00 Tečaj francoskega jezika 14.25 Tečaj francoskega jezika 14.55 Koncert: Recital sopranistke Montserrat Caballee in pianista Alexisa Weissenberga (Strauss, Turina) 16.00 Informativna oddaja: Collogui sulla prevenzione 16.30 Dokumentrec: Com ferro che bogliente esce dal fuoco 16.50 Dokum.: Cento citta dTtalia 17.05 Variete: Dadaumpa 18.25 Glasbena oddaja: Speciale Orec-chiocchio 19.00 Dnevnik 19.35 Kulturni program: Visti da fuori 20.05 Dokumentarec: L Italia delle re-gioni - Basilicata 20.30 Informativna oddaja: Oltre New York - Un viaggio nella cultura ebraica americana 21.10 Dokumentarec: Una scontrosa Grazia 21.55 Dnevnik 22.30 Nadaljevanka: Esilio (2. del) 23.10 Dokumentarec: Geo - Antologia RTV Ljubljana 9.00 Tednik 10.10 Glasba starega Jadrana: Dubrovnik (o skladateljih 18. stol., kot so Ivan Mate Jarnovič, Toma Restič, Luka Sorkovič; nastopa Mestni orkester iz Dubrovnika, dir. Anton Nanut) 15.55 TV mozaik (pon.) 17.25 Poročila 17.30 Otroški spored: Govoreči trs (oddaja TV Zagreb) 17.40 Nadaljevanka: Modro poletje (34. del) 18.15 Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v izdelovanju usnja in krzna ter usnjene konfekcije (2. del) 18.45 Risanka 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja 19.30 Dnevnik in Vremenska napoved 20.05 Nanizanka: Derrick 21.05 Evropski TV show ob 40-letnici UNICEF (vključitev v prenos) 22.05 Dnevnik 22.25 Film: Hrabri bojevniki (Hongkong 1974, r. King Hu) (JP) TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Otroški spored 18.00 Nadalj.: Tra Tamore e il potere 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki: RIM — Minister Vizzlni o vladnem stališču glede zakonske zaščite Slovencev v Italiji ČEDAD — Ob 120-letnici plebiscita TRST — Predstavitev pobud ob 40-letnici SDGZ 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Oggi la citta 20.00 Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV novice 20.30 Simfonični koncert: Simfonija št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja (dir. Leonard Bernstein) 21.40 TVD Vse danes 21.50 Indijanski klasični plesi (Chitra Visweswaren je najuglednejša plesalka stila Bharatanatyam) 23.10 Dokumentarec: Proces proti nacističnim krvnikom (1. del) JŽ CANALE S 8.30 Nanizanke: Una fa-miglia americana, 9.20 Una vita da vivere, 10.15 General Hospital 11.15 Kviz: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.45 II pran-zo e servito 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo 16.00 Dokument.: Big Bang -L'atlante che vive 16.30 Nanizanka: Tarzan 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Nanizanke: Baby Sit-ter, 18.30 Kojak, 19.30 Love Boat 20.30 Nanizanka: Dynasty 21.30 Nadaljevanka: La valle delle bambole 22.30 Maurizio Costanzo Show 0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York OG' RETEOUATTRO 8-30 Nanizanki: Vegas, 9.20 i Switch ■10 Film: L amante di cin-que giorni (kom., Fr., 1961, r. Philippe De 19oo ?roca' i- Jean Seberg) ■uu Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini Iroppo vicini 13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L’-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra 14.30 Nanizanka: La famig-lia Bradford 15.30 Film: La Pica sul Paci-fico (kom., It. 1959; r. R. B. Montero; i. Tina Pica, Ugo Tognazzi) 17.30 Nanizanka: Febbre d'-amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Charlie’s Angels 20.30 Film: Delitto in Formula 1 (krim., It., 1983, r. Bruno Corbucci, i. Tomas Milian) 22.30 Film: Cingue pezzi fa-cili (dram., ZDA, 1970, r. Bob Rafelson, i. Jack Nicholson) 0.20 Nanizanki: Vegas, 1.10 Switch ^ ITALIA 1_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Variete: Candid Ca-mera 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Lady Oscar, Occhi di Gatto 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Love me Li-cia 20.30 Film: Christiana F. -Noi, i ragazzi dello zoo di Berlino (dram., ZRN 1981, r. Ulrich Edel, i. N. Brunckhorst, T. Ha-upstein) 23.00 Športna oddaja: A tut-to campo 24.00 Košarkarsko prvenstvo NBA: Houston Rockets - Boston Cel-tics 1.45 Nanizanka: Riptide j EMlj! TELEPAPOVA 11.00 Nadaljevanki: Un'eta difficile, 12.00 Senorita Andrea 13.00 Risanki: Uomo Tigre, 13.30 Mask 14.00 Nanizanki: Pagine della vita, 15.00 Senorita Andrea 16.30 Risanka: Uomo Tigre 17.00 Risanka: Belle e Še-bastien 18.30 Risanki: Uomo Tigre, 19.00 Mask 19.30 Nanizanka: Dr. John 20.30 Film: L inguilina del piano di sopra (kom., 1977, r. Ferdinando Baldi, i. Lino Toffolo) 22.30 Tednik: Eurocalcio 23.30 Film: La gang del Pari-gino (krim., Fr./It., 1977, r. Jacgues Deray, i. Alain Delon) ^ TELEFRIULI 13.00 Inf. odd.: Le associazi-oni dello shopping 13.30 Nadaljevanka: Rosa De Lejos 14.30 Risanka: Hanna e Barbera 15.30 Glasbena oddaja: GTX mušic 18.15 Nadaljevanka: Rosa De Lejos 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualni tednik: Regi-one verde 20.40 Variete, igre in kviz 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Il salotto di Franca TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Fatti e commenti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Koledarček, Pravljica, Glasba; 8.10 Alamanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Sestanek, Glasbeni mozaik; 13.20 Zborovsko tekmovanje Seghizzi; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Čas in prostor: Naš jezik, Ne prezrimo; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola ; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Mladim poslušalcem; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali pioznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Iz baleta Coppelia (Lea Delibesa); 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju ; 22.30 z glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia L J; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30Glasba; 15.00 Tednik o kulturi in umetnosti; 15.45 - 18.30 Sintonizzatissimi; 16.00 Country musie; 16.33 Blitz; 17.00 Bub-bling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja), vodi Roža; 20.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 21.30 Nočni val - vodi Igor; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba. Najprej na Tržiškem, potem v Gradežu Posvetovanja pokrajinskih odbornikov z župani glede načrtovanja Goriška pokrajinska uprava ima v teh dneh posvetovanja s predstavniki vseh občin na Goriškem. Po sestanku z upravitelji občin tržiškega okoliša, sta se v teh dneh odbornika Bressan in Tomat srečala z občinskim odborom v Gradežu, ki ga vodi župan Zanetti. Na teh srečanjih je govor o načrtih, ki naj bi jih Dežela vključila v deželni razvojni načrt. Na srečanju z gradeškimi upravitelji je bil predvsem govor o možnih posegih za še večjo turistično valorizacijo kraja. V ta okvir sodijo posegi na področju spomeniškega varstva, kongresnih in drugih dejavnosti, ki se pozitivno odsevajo na turizem. Preprečiti pa je treba preveč enosmeren razvoj gospodarstva, zato je bil na srečanju govor tudi o ribolovu in povezanih dejavnostih. Odbornik Tomat je med drugim predstavil načrt za kolesarsko progo, ki naj bi povezovala zgodovinsko območje v Ogleju z Gradežem, Jaguno in naravnim soškim parkom. Šlo bi za pomebno pridobitev na zgodovinsko in naturalistično zelo zanimivem območju, ki bi zanimala gotovo turiste pa tudi domače prebivalstvo. Odbornik za javna dela Bressan je govoril o težavah glede cestnih dostopov. Tako iz Tržiča kot še posebno iz videmske smeri sedanji cesti nista kos potrebam. Potrebna bi bila izdatna finansiranja, za katera je nujno zainteresirati Deželo. Župan Zanetti je ocenil, da ima Gra-dež danes ugodne turistične in gospodarske perspektive. Poudaril je potrebo po zaščiti okolja v laguni in zaščite obale, ki jo izpodjeda morje. Pozitivno se je izrekel o načrtu za kolesarsko progo in se zaustavil pri vprašanju prometa na otoku, kjer bi morali s primernimi zunanjimi parkirišči čimbolj omejiti kroženje vozil v centru. Slovesnosti ob 2. novembru Na seji mešanega odbora, seja je bila na goriški prefekturi, so se dogovorili o programu slovesnosti ob 2. novembru, dnevu oboroženih sil. Osrednja slovesnost bo 2. novembra v Redipuglii, ob udeležbi predstavnikov vlade, civilnih in vojaških oblasti iz naše dežele in tudi iz drugih krajev. Vojaško poveljstvo bo poskrbelo, tako kakor že prejšnja leta, za avtobusni prevoz občanov. Avtobusa bosta odpeljala ob 8.45 s Trga Cesare Battisti. V nedeljo, 2. novembra, bo dovoljen, v dopoldanskem in tudi popoldanskem času, vstop v vojašnico 'Del Fante" v Gorici , "Amadio" v Krminu in 'Polo-nio" v Gradišču. Slovesnosti v Gorici se bodo zaključile ob 16.45 na Travniku. Drevi predavanje o Madžarski 1956 O madžarskih dogodkih leta 1956 bo drevi, ob 18.30, govor v mali dvorani Palače hotela. Predavanje prireja kulturni krožek Rinascita. Govorila bosta Silvino Poletto in sen. Nereo Battello. Goriška federacija KPI je leta 1956, edina v Italiji, obsodila sovjetsko intervencijo na Madžarskem in dala nalepiti proglas s to obsodbo. Poletto, takrat pokrajinski tajnik KPI, in Battello, v tistem času odgovoren za tisk in propagando, sta bila takrat politično obsojena. • V galeriji salona Meblo v Novi Gorici odprejo danes, v petek, 24. oktobra, ob 18. uri, razstavo sarajevske umetnice Vere Glumač. Razstavljala bo grafike. Razstava sodi v okvir rednega sodelovanja med društvi likovnih umetnikov iz Nove Gorice ter Sarajeva. Se tri dni Motor racing Jutri koncert Tracy Spencer Na goriškem sejmišču se nadaljuje sejem motornih vozil, ki je združen s številnimi prireditvami športnega ter zabavnega značaja. Čeprav razumljivo ni v teh dneh sredi tedna tolikšnega navala kot ob praznikih, prihaja vsak večer na sejmišče veliko radovednežev. Želijo si pač ogledati skoro celotno sedanjo ponudbo avtomobilov kot tudi tekmovalna in luksuzna vozila, ki jih običajno vidimo le na televizijskem ekranu ali pa na fotografiji. V vseh treh paviljonih razstavišča imamo namreč razstavljenih nekaj sto avtomobilov, motorjev, čolnov in seveda tudi raznih nadomestnih delov ter raznih obveznih ali neobveznih dodatkov za opremo vozila. Čisto razumljivo je, da bo jutri, v soboto ter v nedeljo osredotočenih več prireditev. Jutri popoldne ob 14. uri bo tekma ženskih vozačev. Ob 17. uri bo pela znana pevka črnka Tracy Spencer. Letos je zmagala na Festival-baru, povsod, kjer je nastopila, je bila uspešna. Prireditelji si nadejajo, da bo tak uspeh dosegla tudi v Gorici. Jutri zvečer, ob 18. uri, bodo akrobatski stuntmeni pokazali svoje veščine. Višek prireditve bo seveda v nedeljo. Ob 10. uri bodo začeli z izločilnimi tekmami formule dragster. Tekme pa bodo od 14. ure dalje. Seveda si bo moč v nedeljo ogledati vsa razstavljena vozila. Vse to je seveda vezano na izid spora, do katerega je prišlo med Gorico Izvoljeni predstavniki staršev na slovenskih osnovnih šolah V ponedeljek, 20. oktobra, so bile tudi v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem volitve v nove medrazredne svete, ki jih bodo sestavljali razredni učitelji in predstavniki staršev. Po posameznih šolah Doberdobske-ga didaktičnega okrožja so bili izvoljeni naslednji predstavniki staršev: osnovna šola Prežihov Voranc v Doberdobu: Suzana Krulc, Silvija Gergo-let, Ladi Petean, Janko Gergolet in Mario Gergolet; Edi Pellegrin za osnovno šolo na Vrhu; osnovna šola Ivan Pregelj v Rupi: Jana Silič in Savina Kovic; osnovna šola v Romijanu: Edoardo Ferrari, Štefanija Pahorin, Lilijana Visintin; osnovna šola Peter Butkovič-Domen v Sovodnjah: Savina Cotič, Ana Šuligoj, Karla Komjanc, Patricija Batistič in Sonja Zotti; osnovna šola Igo Gruden v Jamljah: Jordan Radetti in Tatjana Poniž. V Goriškem didaktičnem okrožju so bili rezultati kot sledi: osnovna šola v Podgori: Vanda Ocroglig in Nerina Pi-tuelli; osnovna šola Fran Erjavec v Štandrežu: Alenka Komic, Marko Bralni, Ida Peterin, Jordan Mucci in Giuli-ana Gulin; osnovna šola Josip Abram v Pevmi: Gabrijel Figelj, Wili Princi in Zdenka Peršič; osnovna šola Oton Župančič v Gorici, Ul. Brolo: Vanda Sever, Graziella Hladnik, Marija Simšič, Divna Valič in Gabriella Musina; osnovna šola France Bevk v Gorici, Ul. Vittorio Veneto: Mojca Grahek, Marija Koršič, Dino Pelizzo, Majda Mozetič in Julijana Moganovič; osnovna šola na Plešivem: Dunja Reja in Olga Kozlin. V osnovni šoli Alojz Gradnik v Števerjanu bosta, v novih medrazrednih svetih, ker imajo v tej šoli organiziran celodnevni pouk, vsak razred predstavljala dva starša: Sonja Culiat, Ana Marija Terpin, Klara Maraž, Magdalena Pečenko, Ida Komjanc, Danica Pintar, Milan Devetak, Lucija Kete, Darko Miklus in Barbara Volk. To so rezultati volitev. Možno pa je, da neizvoljeni kandidati lahko, če imajo za to zadosten razlog, vložijo v roku desetih dni priziv. Šele po tem roku bodo člani medrazrednih svetov uradno proglašeni. Podobne volitve so že bile oziroma še bojo tudi na slovenskih srednjih šolah. Bile so že na klasičnem liceju Primož Trubar. Do konca meseca pa jih bodo izvedli na nižji srednji šoli Ivan Trin-ko in na treh drugih višjih srednjih šolah. V Ansaldu sindikalni sporazum vendar še vedno malo naročil V tržiškem podjetju Ansaldo so te dni med predstavniki sindikatov in ravnateljstva dosegli sporazum o nekaterih vprašanjih organizacije proizvodnje, o uravnavanju dopolnilne blagajne, razporejanja delovne sile in gmotnih izboljšavah. Žal se na pogovorih med ravnateljstvom in sindikati niso lotili obravnave ključnih vprašanj novih naložb in preusmeritve proizvodnje. Rešitev teh vprašanj je namreč povezana s smernicami nove energetske politike, ki naj bi jih izdelali v prihodnjih mesecih. Zaskrbljujoč podatek, ki izhaja iz daljšega tiskovnega sporočila o doseženem dogovoru je, da se tudi v prihodnjem letu ne bo mogoče izogniti dopolnilni blagajni, ki bo v poprečju zadevala dobro petino vseh zaposlenih delavcev. Brez dela naj bi bilo predvidoma okrog 140 delavcev od skoraj 700 zaposlenih. Možnosti so torej tudi za prihodnje leto precej neugodne in zato bo treba v veliko večji meri upoštevati in izvajati načelo solidarnosti, dosledno izvajati načelo rotacije za delavce, ki bodo izločeni iz proizvodnje itd. V prihodnjih dneh bo sporazum predmet široke razprave v podjetju. Danes stavka v pokrajinskih Rener in Bratuževa danes o sodobni slovenski kulturi S pogledom v današnjo stvarnost, v sodobnost dvajsetega stoletja, se bo drevi zaključil ciklus predavanj o slovenski kulturni prisotnosti v Primorju, ki ga je priredil Inštitut za versko in družbeno zgodovino v Gorici. Danes ob 17. uri v mali dvorani Centra Fogar v Semeniški ulici, bosta govorila profesorica Lojzka Bratuž z Videmske univerze ter prof. Milko Rener, ravnatelj slovenskega klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici. Prva bo govorila o kulturi v tem stoletju, Rener pa nam bo prikazal likovno umetnost in naše ustvarjalce. V nedeljo bodo poslušalci sedanjih in prejšnjih predavanj šli na izlet po Soški dolini, da bi se de visu seznanili s spomeniki naše preteklosti. Ciklus zanimivih predavanj pa bodo sklenili 7. novembra, ko bo podan zaključek ciklusa. muzejih Ob 40-letnici Filatelističnega društva Bogat prikaz poštne zgodovine Štiridesetletnico ustanovitve proslavljajo v teh dneh tudi goriški filatelisti in numizmatiki, zbrani v Associa-zione filatelica e numismatica gorizi-ana. Obletnico so počastili z razstavo, ki so jo odprli v teh dneh v avditoriju, ter s spominsko brošuro, v kateri je več avtorjev objavilo spise o poštni zgodovini Gorice. Gre za zares zanimivo razstavo, na kateri so objavljeni številni stari dokumenti. Iz njih je razvidno, kako se je poštna služba razvijala v naših krajih. Razstavljena so predfilatelistična pisma. Na ogled so znamke s poštnimi žigi. Iz njih je seveda razvidno, kakšne politične zamenjave so bile v naših krajih še zlasti v zadnjem stoletju. Na ogled so avstrijske ter italijanske znamke, vsi pretiski, posebni žigi, tudi številnih vojaških pošt, cenzurirana pisma, tako med prvo kot med drugo svetovno vojno in tudi po njej, saj je pri nas veljala cenzura tudi v času Zavezniške vojaške uprave. Zanimivo je npr. videti, kakšne znamke in žige so pri nas uporabljali v letih 1943, 1944 in 1945, ko so bile v naših krajih najrazličnejše armade z najrazličnejšo, tudi poštno upravo. Na ogled so tudi spominske kolajne, izdane v Gorici oziroma ki spominjajo na tukajšnje dogodke. Zanimivo je, da je zbiralcem znana samo ena slovenska kolajna, tista Kmečke banke ob njeni 75-letnici. Medtem ko so italijanska društva in ustanove izdajali ko- lajne ob številnih priložnostih, Slovenci te navade nismo imeli in je tudi nimamo. Na ogled so tudi kovanci, ki so krožili pri nas. Najbolj zanimivi so seveda kovanci goriških grofov, taki, ki so imeli veljavo le pri nas. Seveda je treba v zvezi s tem povedati, da v Goriškem pokrajinskem muzeju hranijo večjo zbirko teh kovancev. Dvorana avditorija ni namreč najbolj primerna za razstavljanje teh dragocenosti, niti ni v njej dovolj prostora. Na otvoritvi je govoril predsednik društva odv. Franco Obizzi, ki je tudi občinski odbornik za kulturo in ki je tudi pripravil zanimiv prikaz poštne zgodovine pri nas. Seveda ne gre pre-vzreti niti drugih razstavljavcev, saj ni nihče na razstavi izrecno omenjen. V marsikaterem primeru so za razstavo uporabili dela več zbiralcev. Osrednji del razstave je namenjen prikazu poštne zgodovine pri nas. Svoje mesto pa so našle tudi nekatere tematske zbirke. Na otvoritvi je bilo veliko ljudi z županom na čelu. Prišli so tudi zastopniki Filatelističnega društva dr. Franc Marušič iz Nove Gorice z nestorjem Kristijanom Bavdažem. Razstava bo odprta do 7. novembra. (mw) Pokrajinska muzeja v Palači Attems in na grajskem griču bosta danes zaprta. Osebje, zaposleno v muzejih, je namreč proglasilo stavko v znak protesta proti Pokrajinski upravi. V muzeju so sicer v zadnjih časih vzeli v službo več osebja. Vendar so se tudi naloge zelo povečale, še zlasti, odkar so uslužbenci morali skrbeti za reševanje in ohranitev premetov, ki so bili poškodovani v povodnji izpred nekaj let, ter odkar imajo veliko dela pri urejanju novih prostorov v stavbah na grajskem griču. Poleg tega pa so v zadnjih letih priredili več razstav ter tudi sodelovali na raznih pobudah v Gradežu, Tržiču, Gradišču, na sejmih in podobno. V muzejskih prostorih pa prirejajo vse več posvetov, kar tudi zahteva nadurno prisotnost osebja. Zahtevali so več seveda specializiranega osebja. Na Pokrajini pa so gluhi za vse te zahteve. Tako trdijo uslužbenci. Zaradi tega bo osebje muzejev stavkalo danes v znak protesta. Uslužbenci hočejo na tak način opozoriti širšo javnost in seveda tudi Pokrajinsko upravo. Nesreča v tovarni SAFOG V železarni SAFOG se je včeraj zjutraj pripetila hujša nesreča na delu v kateri se je poškodoval 36-letni delavec Fabio Miniussi iz Ronk, Ul. Ma-meli 5. Padel je v globoko jamo. Fabia Mini-ussija so po nezgodi z rešilcem Zelenega križa nemudoma prepeljali v go-riško splošno bolnišnico. Ugotovili so mu močan udarec v prsni koš, v trebuh in v vranico ter večkratni zlom reber in so ga sprejeli na kirurškem oddelku s pridržano prognozo. • Na goriškem sodišču se bo moral danes zjutraj zagovarjati 63-letni Luigi Pičeni iz Krmina. Kot smo že včeraj poročali so ga aretirali, ker je s pištolo grozil bivšemu poslovnemu partnerju. Na sodno obravnavo čaka v priporu. Nabirka za San Salvador Rdeči križ obvešča, da se je pričelo zbiranje denarja za organizacijo pomoči po potresu prizadetemu prebivalstvu San Salvadorja. Zbrana denarna sredstva bodo nakazali mednarodnemu Rdečemu križu. Prispevke lahko občani izročijo neposredno v tajništvu Rdečega križa Ul. Codelli 9, tel. 84819. in Vidmom. Goriški sejem motorjev se ima končati v nedeljo. Jutri pa naj bi se v Vidmu odprl tamkajšnji podobni sejem. Videmskim prirediteljem ne gre, da je iste dni odprta tudi goriška prireditev. Zaradi tega so od sodnika zahtevali, da goriški sejem sploh prepove. To že pred tednom dni. Sodniki so stvar vzeli v roke prejšnji petek, potem pa razpravo odložili na ponedeljek. Tega dne so odločitev spet odložili na petek, t. j. na danes. Kaj bo sodnik danes odločil, ni znano. Hudo bi bilo, če bi ukazal predčasno zapreti goriški sejem, prav tako hudo, če bi prepovedal odprtje videmskega. V bodoče bi morala Deželna uprava, ki ji to pritiče, bolje koordinirati datume sejmov. Uspešen ciklus orgelskih koncertov Zaključuje se ciklus orgelskih koncertov v cerkvah v raznih krajih na Goriškem, ki ga je pripravila goriška pokrajinska uprava. Pobuda je naletela na zelo ugoden odziv občinstva. V petek, 17. oktobra je v cerkvi v Doberdobu koncertiral Ezechiele Padavini, glasbeni poustvarjalec iz Južne Tirolske. Izvajal je dela italijanskih in nemških baročnih skladateljev ter požel ob koncu topel aplavz. Predzadnji koncert iz ciklusa orgelskih koncertov v cerkvah na Goriškem je bil v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Tu sta nastopila Maria Pu-xeddu in Lino Falilone, sodeloval pa je tudi otroški pevski zbor "G. Verdi" iz Ronk, ki ga je pred dobrimi desetimi leti ustanovila znana glasbena pedagoginja Iris Caruana. Prav v počastitev njenega spomina je bil koncert v cerkvi sv. Lovrenca. Ciklus orgelskih koncertov, ki se je pričel 20. septembra v goriški stolni cerkvi, se bo sklenil v soboto, 25. t. m. v stolnici v Krminu, kjer bosta nastopila znani slovenski orgelski virtuoz Hubert Bergant in violinist Alfreda Marcosig. razna obvestila Kulturno društvo Skala v Gabrjah vabi danes ob 20.30 člane na redni občni zbor, ki bo na društvenem sedežu. Športno društvo Sovodnje prireja rekreacijsko telovadbo ob sredah od 21. do 22. ure v telovadnici v Sovodnjah. Prijave pri Lucijanu Fajtu (tel. 882081} in Zlatki Tomšič (tel. 882032). Občina Doberdob namerava zaposliti knjižničarja/ko za enoletno obdobje. Delovni urnik je po 20 ur tedensko, bruto honorar pa po 12 tisoč lir na uro. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predstaviti na županstvu do 31. t. m. Osnovna pogoja za zaposlitev sta diploma višje srednje šole in znanje slovenščine. Kandidati bodo morali na prošnji izjaviti, da obvladajo slovenščino in da sprejemajo urnik, ki ga določi Občina (tudi v dopoldanskem času). Na kolkovanem papirju mora biti priložena fotokopija šolske diplome ter vsa morebitna potrdila o delovni praksi ali specializaciji na področju knjižničarstva. SPD GORICA priredi v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o letošnji slovenski odpravi v Karakorum. Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 8. novembra ob 20. uri martinovanje v Domu Andreja Budala. Igrali bodo Novi Laposi. prispevki V počastitev spomina na moža Pavla Paulina darujejo žena Leda in sinova 20 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. Društvo slovenskih upokojencev daruje v spomin na prof. Vlada Turina 100 tisoč lir Podpornemu društvu za Goriško. kino Gorica VERDI 20.30 Koncert filharmoničnega orkestra iz Bratislave (ČSSR). CORSO 18.00 - 22.00 »Top gun — lassii con il meglio del meglio«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Sexy Marina e il suo cinema«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 Koncert Aleksandra Longuicha EKCELSIOR 17.15 - 22.00 »Scuola di lad-ri«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Žrtve vojne«, ob 20.00 »Bilo je nekoč v Ameriki«. DESKLE 19.30 »Priča«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al redentore, Ul. F.Ui Rosselli 23, tel. 72340. »Ponarejene karte« Giampaola Panse Ostra puščica nad grehi in grešniki sodobnega italijanskega novinarstva Kakšno je italijansko novinarstvo? Ali je res četrta oblast ob izvršni, zakonodajni in sodni? Ali je umesten še mit novinarja, posebnega dopisnika, vplivnega komentatorja, reporterja, ki razkriva vse, kar je gnilega v palačah oblasti? Na ta vprašanja vsaj delno odgovarja Giampaolo Pansa, nedvomno eden najbolj znanih in uveljavljenih italijanskih časnikarjev, v knjigi Carte false. Kot pove že sam naslov in kot še bolj zgovorno dodaja podnaslov Grehi in grešniki italijanskega novinarstva — je Pansa, ki je delal pri vseh največjih italijanskih listih in ki je danes namestnik odgovornega urednika Repubblice, zelo kritičen do svojih novinarskih kolegov. V 260 straneh knjige govori o napakah in grehih »naivnežev«, »oslov«, »slepcev«, »molčečnežev«, »jurišarjev«, »zaspancev«, »priliznikov«, » skorumpirančev« itd. Svoj »j’accuse« italijanskemu novinarstvu podkrepi z dokazi in citati, njegovo ostro pero ni prizanesljivo ne do njega samega ne do kolegov, znanih in manj znanih. Podoba italijanskega novinarstva, ki jo daje, pa je porazna. Napake in grehi, ki jih očita Pansa, sebi in kolegom, so najrazličnejši, saj gredo od neznanja do površnosti, do plašnosti, do podrejenosti oblastem in oblastnikom. Predvsem pa jim očita slepost, težnjo, da lastno predstavo o svetu in stvarnosti zamenjujejo s stvarnostjo samo. V dvajsetih letih, pravi Pansa, se je italijanska družba razvila, postala je drugačna, bolj razčlenjena in bolj komplicirana. Vse težje jo je razumeti, vse težje je o njej pripovedovati. Novinar pa se vse zahtevnejše naloge loteva z bolj ali manj istim orodjem. Zato je italijansko novinarstvo zastarelo, negotovo, generično, brez zaupanja vase, preplašeno in brez moči ne do oblastnikov ne do založnikov. »Avtonomija novinarja — je zapisal Piero Ostelino — izhaja iz njegove kulturne avtonomije, iz njegove strokovnosti, iz njegove pripravljenosti. Skratka svobodo novinarja meriš po njegovem znanju.« Seveda, dodaja Pansa, to je samo del resnice, je pa vsekakor res, da »mi, papirnati vojaki informacije, veliko stvari ne vemo in bi jih morali vedeti, saj gre za stvari, ki jih imamo pred očmi, morali bi jih videti, a jih ne vidimo in nočemo videti.« Česa ni hotelo videti italijansko novinarstvo? Kot enega od primerov Pansa navaja ultralevi terorizem, ki je za dobro desetletje ogrozil državo. Treba je bilo veliko časa, skoraj pet let, da so novinarji spoznali matrico terorizma, da so napisali, da so rdeče brigade res rdeče, pa čeravno so tolmačile svojo rdečo ideologijo izkrivljeno in so s svojimi akcijami usmerjale vodo na mlin reakcije. Ali je bilo rovarjenje desnice zadostno opravičilo za tako zaslepljenost? Pansa meni, da ne. Kot tudi meni, da ni opravičil, za ostale grehe, ki jih navaja. In v svojem dokazovanju je res neusmiljen, saj se bralcu, tudi novinarju, naježijo lasje ob njegovem izvajanju, ob citatih, ob primerih, ki jih navaja. Vprašanje pa je, ali je Pansova podoba italijanskega novinarstva res- nična. Nedvomno je avtor dobro dokumentiran in zelo prepričljiv, saj snov obvlada, podaja jo z izborno tehniko in iz strani njegove knjige veje iskrenost. In ni naključje, da so Carte false vzbudile dokajšnjo razpravo ravno med novinarji samimi, ki so postavljeni na zatožno klop. Ko pa sveta jeza splahni, ko spomin na očarljivi slog Giampaola Panse nekoliko zbledi, se bralec vendarle vpraša, ali so v italijanskem časnikarstvu le grehi in grešniki. Navedeni primeri so nedvomno resnični, vsakdo jih lahko preveri, vendar samo nanizovanje grehov ob neupoštevanju svetlih plati nedvomno izkrivlja podobo, prekomerno poudarja mračne tone in zamegljuje pogled na celoto. Grehov in grešnikov seveda ne manjka, zdi se mi pa, da Pansa s svojim izvajanjem sili k prevelikemu posploševanju, ker »ponoči so vse mačke sive«. Pansa tudi sam priznava, da v novinarstvu ni samo grehov in grešnikov. Vzgib, ki ga je silil k pisanju, je ljubezen do poklica, želja, da bi prispeval k njegovemu izboljšanju in ovrednotenju. Od tod tudi enostranskost, boleči klic k večji strokovnosti in pogumu. Osebno imam knjigo Giampaola Panse za izziv, ki ga novinarji ne smemo prezreti. Nujno je, da se spoprimemo z napakami, s površnostjo, z nestrokovnostjo in pri tem nam bo lahko stalni dialektični odnos z vse bolj zahtevnimi bralci v spodbudo in pomoč. Seveda ob skupni zavesti, da dobro novinarstvo prikazuje stvarnost, kakršna je, brez napihovanja. Da pohvali, a tudi ošvrkne in zbode. VOJMIR TAVČAR Kipec iz Kitajske V Doževi palači v Benetkah so na ogled dragoceni eksponati starodavne kitajske umetnosti. Na gornji sliki je eden od razstavljenih predmetov: 38 cm visok kipec ženske na konju, v tipični opravi dinastije Sui. Poleg kipcev iz keramike in porcelana bodo na beneški razstavi na ogled tudi nakit, posoda in drugi predmeti, ki pričajo o iznajdljivosti kitajskega ljudstva. Simpozij jugoslovanskih klasičnih filologov v Pulju Vse večje zanimanje za antiko Veliko udeležencev iz vseh jugoslovanskih republik Razprava o pouku klasičnih jezikov v Jugoslaviji in raznih evropskih državah Od 12. do 19. oktobra se je v Pulju odvil simpozij jugoslovanskih klasičnih filologov, ki ga je organizirala Zveza društev za antične študije Jugoslavije. To je že četrto tovrstno zaporedno zborovanje, ki ga omenjena Zveza prireja vsako tretje leto v različnih republikah v Jugoslaviji od leta 1974 dalje. Takrat so namreč ob priliki mednarodnega kongresa klasične filologije »Eirene« v Dubrovniku jugoslovanski klasični filologi ustanovili Društvo za antične študije Jugoslavije. Naloge, ki si jih je zastavilo društvo, so bile različne: v prvi vrsti zbujati zanimanje za klasično kulturo na različnih stopnjah s predavanji, organiziranimi ekskurzijami, tečaji in drugim, Predvsem pa pospeševati pouk latinščine in grščine na višjih srednjih šolah in na fakultetah. Vsaka tri leta organizira društvo simpozij v drugi republiki: leta 1977 v Makedoniji na Ohridu, leta 1980 v Novem Sadu, leta 1983 v Sloveniji v Žalcu, letos pa v Pulju. Na teh skupnih srečanjih filologi preverjajo uspehe, ki so jih dosegli med enim simpozijem in drugim, se seznanjajo z novimi problemi, večji del časa pa posvetijo predavanjem s Področij, ki se posredno ali neposredno tičejo antike. Na letošnjem srečanju v Pulju se je število udeležencev kar podvojilo. Skupno jih je bilo 130, pretežno s Hrvaške in južnih republik, z referati pa jo nastopila tudi desetina Slovencev. Tematika predavanj je bila kot vedno raznolika: lingvistika, arheologija, zgodovina, grška in latinska literatura, Prevajanje iz antičnih jezikov, didaktika. Ob svečani otvoritvi v hotelu Brioni s° v nedeljo zjutraj 12. oktobra spregovorili dosedanji predsednik Zveze društev za antične študije Jugoslavije Prof. Vladimir Vratovič iz Zagreba, Ivica Percan, predsednik skupščine občine Pulj, prof. Božidar Gagro, predsednik republiškega komiteja za prosveto SRH in predsedniki posameznih republiških društev za klasično filologijo in antične študije. Nato je prof. Silvester Kopriva deklamiral pesem, m jo je sestavil v latinščini v čast mestu Pulju. Sledil je sprejem in otvoritev razstave učbenikov za latinski in grški Jezik na Hrvaškem od leta 1847 do danes. Med številnimi predavatelji, ki so "^‘0Plli,še istega dne popoldne in v nr™Ilh dvneh'. bom omenila zaradi ehkega števila udeležencev le ne-lovn^6' .I^redvsem Slovence. Z jezikos- tar h iitemami 50 nastopili prof. Pe-Hr. mevski iz Skopja (Izvor in po- Prof Fr-J32^ Izraza »harmonija«), bane 3 ^ibevc'Gabrovec iz Ljub- latinskfp!611^1 PrisPevek k grški in etimologiji v letih 1945 do 1985), prof. Vladimir Vratovič iz Zagreba (Delo ob hrvaško-latinskem slovarju v Zagrebu), prof. Margarita Buzalkovska-Aleksova in prof. Miod-rag Todorovik, oba iz Skopja, z referati iz mikenologije. Prof. Milivoj Siro-nič iz Zagreba je v nasprotju z dosedanjo literarno kritiko pozitivno označil Evripidovo tragedijo »Andromaha«, indologinja Milka Jauk-Pinhak, prav tako iz Zagreba, pa je spregovorila o poznavanju Grčije v stari Indiji. Otmar Črnilogar iz Podrage je obrazložil probleme in težave ob prevajanju Svetega pisma v slovenščino, prof. Kajetan Gantar iz Ljubljane je predstavil latinsko pesniško zbirko ljubljanskega škofa Tomaža Hrena ob 400-letnici njene objave, Fedora Ferluga-Petronio iz Trsta pa e obravnavala antične motive v poeziji in dramatiki Josipa Stritarja. Od ostalih Slovencev naj omenim še zgodovinarja Rajka Bratoža iz Ljubljane (Nastanek, razvoj in zaton organizacije zgodnjokrščanske cerkve v Istri od 4. do 6. stoletja) in arheologinjo Ivo Mikl-Curk prav tako iz Ljubljane (Izpoved konservirane nepremične stavbe dediščine iz antike in njene dileme). Jože Ciperle iz Slovenskega šolskega muzeja pa je prebral referat o klasičnih jezikih na ljubljanski protestantski stanovski šoli. Najbolj pestra je bila didaktična sekcija, kjer se je razvnela debata o pouku klasičnih jezikov v Jugoslaviji in v raznih evropskih državah. Prof. Marijan Bručič iz Zagreba, ki se je aprila letos udeležil kongresa Collogui-um didacticum classicum v Tiibinge-nu, je podal zanimivo poročilo o pouku latinščine in grščine na evropskih klasičnih gimnazijah. Največje zanimanje za klasično kulturo goji na srednješolski stopnji Francija, ker se zaveda, da sta latinščina in grščina osnovi francoskega jezika, kulture in humanizma. Sledijo Nemčija s skrčenim programom grščine v primerjavi s Francijo, Italija, Švica, Avstrija, Anglija. Zelo zanimiv je učni program v Grčiji, kjer je latinščina v zadnjih treh letnikih liceja postranskega pomena (samo 2 uri tedensko). V Jugoslaviji prednjači na tem področju daleč pred ostalimi republikami Hrvaška, kjer so humanistično usmerjene šole osredotočene predvsem v Zagrebu (tu je ob velikem navalu učencev celo občuteno pomanjkanje ustreznega kadra), situacija se boljša v Srbiji in Makedonijii, na žalost pa je stanje v Sloveniji še vedno nespremenjeno. Tu se ob dokaj skrčenem srednješolskem programu latinščine pouk grščine začenja šele na oddelku za klasične jezike na fakulteti. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je posrečilo pred mesecem dni tudi Bosni in Hercegovini ustanoviti republiško društvo za antične študije. Samo še Črna gora čaka na podobno ustanovo. Simpozij je potekal ves čas v delavnem in navdušenem ritmu. Udeležence je ves čas spremljal občutek, da je v okviru jugoslovanskega društva za antične vede bilo storjenega v zadnjem desetletju veliko pozitivnega in da se zanimanje za antiko na raznih področjih vedno bolj krepi. Ob natrpanem programu so udeleženci našli čas tudi za izlet v Nezakcij, na Brione, zadnji dan pa so napravili krožni izlet po Istri od Poreča do Huma, kjer so si ogledali tudi glagolske spomenike. V prijetni družbi, ki je združevala klasike od Trsta do Gevgelije, so se v Mo-tovunu poslovili ob opojni istrski malvaziji in si želeli vso srečo do naslednjega shoda v Makedoniji leta 1989. FEDORA FERLUGA - PETRONIO Knjige za mlade založbe Borec Založba Borec je napovedala izid nekaterih novih knjižnih zbirk, namenjenih otrokom in mladini. Za december predvideva izid nove zbirke velikih slikanic, poimenovane Planika, katerih tekste so pripravili Niko Grafenauer, Jože Snoj in Miha Mate, ilustracije pa so izdelali Marija Lucija Stupica, Kamila Volščanšek in Matjaž Schmidt. Knjižice za najmlajše, ki že osmo leto izhajajo v zbirki Kurirčkova torbica, bodo letos vsebovale Mufijeve sanje Polonce Kovat, pesniški prvenec Barbare Menart-Senica Žabja šola in še dve avtorski slikanici Boža Kosa in hrvaškega slikarja Voja Radoičiča. Letošnja, sicer že tradicionalna darilna knjiga Kurirčkove knjižnice bo Knjiga za deževne, dni Eke Vogelnik, ki otrokom ponujat, številne zamisli, kako naj si sami izdelajo preproste igrače. V zbirki Liščki pa bo spet Polonca Kovač pripovedovala o Težavah in sporočilih psička Pafija, ilustriral pa jih je Marjan Manček. Poleg tega pa Liščki prinašajo tudi verze Toneta Pavčka Prave in neprave pesmi. Pesmi dopolnjujejo ilustracije Jelke Reichman. Novost založbinega programa za odrasle je zbirka humornih novel Toneta Partljiča »Pepsi ali provincialni Don Juan«. Glavna urednica založbe Borec Andreja Kmecl je delo označila kot knjigo veselo-žalostnih zgodb, ki združujejo zunanjo smešnost in notranjo tragiko predstavljenih oseb. Janez Vipotnik pa se v založbi Borec predstavlja z dokumentirano zgodbo Oseminštirideseto, ki vsebuje življenjske zgodbe oseb, ki so bile dramatično vpletene v dogajanja prvega povojnega časa. novost na knjižni polici - novost na knjižni polici F. Frančič: »Domovina, bleda mati« Verodostojnost umetniškega izdelka, tudi knjige, je zelo dvorezna zadeva. Spet in spet se izmika življenjskim kategorijam, vedno na novo poudarja umetnost kot odsev ali aktivno senco življenja; ali kot je rekel Meyerhold, veliki ruski gledališki režiser: »Umetnost je v takšnem razmerju do življenja, kot vino do vinske trte.« Hočemo reči, da je verodostojna tista umetnost, ki sploh ni nujno v službi dobesedno lepih in počlovečenih vizij - koliko lepih namenov, ki naj bi jih propagirala umetnost, se je s tovrstno umetnostjo za vedno razkrojilo v prah časa in brezkoristne zgodovine - pač pa zna zaobjeti življenje znotraj svojih posebnih zakonitosti, zmore slediti tem istim zakonitostim in na ta način doseže prepričljivost, ki preživi desetletja in stoletja. Smrt je višek grške tragedije in kot takšna pravzaprav slavospev življenju, gospa Bovary, tako obsojena Flaubertova grešnica, je v bistvu spomenik (tragične) ljubezni oziroma strašne stiske življenja, ki postavlja pred smrtnike najrazličnejše, ne vedno odo-bravane rešitve. Nekako takšna razmišljanja prevevajo bralca, ko prebira Frančičevo delo »Domovina, bleda mati«, kar se da grozljivo pripoved mladega in mladostniškega življenja, ki se zaganja iz dneva v dan z neverjetno hlastnostjo, pri tem pa istočasno ubira poti na robu »uglednega«, na robu »dovoljenega« in »prepovedanega«. Mladi avtor je vse stavil na eno samo karto: prepričati z verodostojnostjo, pa če so dogodki še tako srhljivi in sporni, če so splošno veljavni kriteriji - seveda kriteriji trdovratnega in zelo po-rabnega principa dvojne morale - še tako ostro in brez milosti nastrojeni zoper resnico, ki jo živi osrednji junak Jani. Slednji preboleva konec velike ljubezni - nesojeni par je otroka izročil Zavodu za načrtovanje družine - in čeprav je končal Višjo šolo za socialne delavce, je nadaljevanje študija obesil na klin; upira se mu univerza, šola kot princip, vse se mu zdi eno samo veliko kolesje družbenih načrtov, ki te spremenijo v številko in ti splanirajo življenje do konca ali pa še malo čez; s svojo fantovsko družbo se klati naokoli, menja sobo in se potepa po mestu (Ljubljani), mati je v umobolnici, oče pije, pa tudi eden njegovih velikih podvigov je stalno pitje, pozaba; pozaba v srečevanjih z dekleti in ženskami, erotična intenziteta preko vsake običajne mere, pravzaprav je vse v njegovem življenju noro in da bi pozabil na vse, končno pa na dejstvo, da »ga nihče nima rad, da je sam«, se utaplja v pozabi z vsemi tistimi stvarmi, ki ti pozabo vsaj za nekaj časa nudijo. Potem težaški delavec v Javnih skladiščih, pa spet popivanje, lovljenje deklet, kratkotrajne navezanosti - med njimi je Irena, ki si jo zapomni natančneje, da bi jo nekaj kasneje odpeljali v Polje (umobolnico) - ves čas žargon brezmejne in brezsramne svobodnosti, dokler si njegov prijtelj Aleško ne vzame življenja. Zdi se, da se tukaj Jani dokoplje svoji življenjski smeri do dna, vedno manj je agresiven navzven, vedno večji prostori navznoter se odpirajo in po principu umetniške zakonitosti prehaja pripoved iz prve osebe v tretjo, naš junak se vse bolj raztaplja v meditacijah, zunanji dogodki ga razkrajajo, nima moči, da bi se jim uprl in da bi živel pred njimi. Vojaščina je naslov drugega dela njegovih brezsmiselnih dni, vojaščina, kjer mu bodo ustrojili kožo do konca, pa se ne bo dal, skoraj masohistično in samomorilsko se bo upiral zaradi upora, zaradi česar ga bodo prevažali po vojaških psihiatričnih bolnišnicah, on pa ne bo odnehal, oprijemal se bo Aleškove zgodbe, ne bo je mogel pozabiti - končno je cela knjiga posvečena temu nesrečnemu imenu -odpustili ga bodo, on pa bo živel naprej kot v norih sanjah, uničeval se bo, da bo prej vsega hitro konec, ne bo se umiril in ne bo se hotel umiriti, toda živel bo, živel, čeprav drugače kot v pričetku, nekje na repu življenja, ki bo z njim udarjalo zdaj v eno in zdaj spet drugo, enako noro skrajnost. Enkrat je že prej obiskal Ireno, ki so jo pozneje odpustili in je šla nazaj v Idrij"o, zakaj mesto je uničilo mnogo takšnih, kot je bila Irena, njega pa spet iščejo, ker bi se moral po štirih letih javiti, vojaščine je bil namreč samo začasno osvobojen. Spet so ga zaprli v umobolnico in mati bo podpisala, da ga spustijo na svobodo. Na svobodo? Brez prihodnosti in brez želje za prihodnostjo, dosleden sebi in svojemu izročilu, prezirajoč vse ideale, v imenu katerih bi moral biti spodoben človek, kot velika večina. Kot rečeno, več kot radikalna pripoved, ki zahte-va nemoralističneg9 bralca oziroma bralca, ki bo ob knjigi najprej pomislil, kakšen svet je porodil takšen in tovrsten zapis. Kdor bo pričel z obratne strani, se pravi z vprašanjem, kakšen naj bi ta svet bil - čeprav (še) ni, bo moral knjigo in Frančiča obsoditi. To pa bi bilo veliko nerazumevanje (umetnosti) in krivica (avtorju). JANEZ POVŠE Obračun prvih tekem drugega kola v evropskih nogometnih pokalih Osem ekip že na varnem, katastrofa Romunov Petinsedemdeset golov v 31 tekmah, se pravi povprečno 2,4 gola na tekmo, je obračun prvih srečanj drugega kola v evropskih nogometnih pokalih. Nogometna sreda je v enaki meri postregla s predvidenimi izidi in presenečenji, osem ekip (Crvena zvezda, Anderlecht, Malmoe, Ajax, Borussia Moenchengladbach, Gand, Torino in Dundee) pa je praktično že doseglo uvrstitev v nadaljnje kolo. Poleg teh je treba omeniti še turško ekipo Be-siktas, ki je prvič, odkar sodeluje v evropskem pokalu, prišla do četrtfinala, čeprav zahvaljujoč se političnemu for-faitu ciprskega Apoela. Dobro so se v tem kolu odrezale belgijske, švedske, jugoslovanske, francoske in italijanske ekipe, od »velikanov« s petimi ekipami pa so ugodno piresenetili Zahodni Nemci, Portugalci pa so bili pravzaprav boljši od Spancev. Povsem izničeni zgledata grška in madžarska odprava, katastrofalen pa je obračun Romunov s tremi porazi s 3:0, med katerimi seveda izstopa padec evropskega prvaka Steaue. Slabo so se izkazali tudi Polja- ki (ena zmaga s 3:2 doma in dva neodločena izida), medtem ko imajo Vzhodni Nemci (remi in dva poraza, a v gosteh) še nekaj možnosti, da si opomorejo v povratnem kolu. V pokalu prvakov je padlo 15 golov, v gosteh je zmagala le beograjska Crvena zvezda. Bolj kot tesna zmaga Reala nad Juventusom pa seveda izstopa že omenjeni polom Steaue z Anderlec-htom (tekmo je sodil Italijan Casarin), ki je vse tri gole dosegel v poslednjih 13 minutah srečanja. V pokalu pokalnih prvakov je skupno padlo 19 golov, v gosteh pa je zmagal le švedski Malmoe. V pokalu UEFA so napadalci 41-krat zatresli mrežo, napadalec Torina Kieft pa je s petimi zadetki izbrani strelec tekmovanja skupaj z rojakom Houtmanom. V gosteh je belgijski Gand premagal romunski Sportul. Pa še odmevi na srečanje med Realom in Juventusom. Poznavalci enoglasno ugotavljajo, da so Turinčanom razveljavili regularen gol, a Real bi zaslužil izdatnejšo zmago. zmagati. Prav zato sam Prost meni, da nima več dosti možnosti v boju za sam vrh. »Samo v petih letošnjih dirkah,« pravi dosedanji prvak, »nisem imel težav z motorjem, sicer jih je bila kopica, zlasti kar zadeva električne in elektronske naprave.« Prireditelji avstralske drike računajo, da se bo okrog proge zbralo 250 tisoč gledalcev, zaradi česar so povečali zmogljivosti tribun. Proga meri 3.778 m, najhitrejši čas (na poskusnih vožnjah) pa je lani dosegel Senna (1T9"840). Za nedeljsko dirko obstaja nevarnost padavin. Veliko govora je v teh dneh tudi o prihodnji sezoni. Obetajo se novosti v pravilniku. Navadni motorji bodo lahko odslej imeli 3.500 kubičnih centimetrov, motorje turbo pa bo omejeval zmanjšani ventil. Kljub tem novostim marsikdo meni, da bo premoč motorjev turbo trajala najmanj še nekaj sezon. Na sliki: dosedanji svetovni prvak Francoz Alain Prost na mclarenu Košarka: v prijateljski tekmi Fantoni premagal Stefane! MARTIGNACCO — V okviru priprav na nedeljsko prvenstveno tekmo proti Segafredu je tržaški Stefanel v sredo v Martignaccu igral prijateljsko srečanje proti videmskemu Fantoniju. Zmagali so Videmčani z 82:72, čeprav Američan Wright ni stopil na igrišče. Najboljši strelci pri Stefanelu so bili Johnson (22 točk), Vitez (20) in Jones (16). V videmskemu moštvu sta bila najuspešnejša Bettarini (19) in Davis (16). Atletika: »azzurri« za SP RIM — V letošnjem letu je 28 italijanskih atletov izpolnilo normo za nastop na svetovnem atletskem prvenstvu, ki bo od 29. 8. do 6. 9. prihodnje leto v Rimu. MOŠKI: 100 m: Pavoni; 200 m: Tilli; 400 m: Ribaud; 800 m: Bar-sottii 1.500 m: Mei in Lambruschini; 5.000 m: Mei, Cova, Antibo; 10.000 m: Antibo, Cova, Mei, Panetta; 3.000 m zapreke: Panetta in Lambruschini; 110 m ovire: Bertocchi, Fontecchio, Tozzi; daljina: Evangelisti, Secchi; troskok: Badinelli; krogla: Andrei; disk: Marti- no; kladivo: Zanello; maraton: Bordin, Pizzolato. ŽENSKE: 200 m: Tarolo; 10.000 m: Curatolo, Tomasini; 100 m ovire: Lombardo; maraton: Fogli, Mar-chisio, Moro, Scaunich. Nogometni pokal Libertaidores: v prvem finalu River Plate C ALI (KOLUMBIJA) — V prvem finalnem nogometnem srečanju za pokal Libertadores je argentinski River Plate v gosteh premagal kolumbijsko moštvo America z 2:1 (2:0). Za Argentince sta bila uspešna Funes (22) in Alonso (26), za domačine je dosegel častni zadetek Cabanas (46). Povratno srečanje bo v sredo v Buenos Airesu. Tenis: Lendi in Becker zlahka TOKIO — Pomembnejši izidi 1. kola mednrodnega teniškega turnirja v Tokiu: Lendi (ČSSR) - Matsuoka (Jap.) 6:1, 6:1; Becker {ZRN) - Anger (ZDA) 6:3, 6:4; Edberg (Sve.) - Arias (ZDA) 6:2, 6:2; McNamee (Avstral.) - Wilder (ZDA) 7:6, 6:7, 6:3. Na tekmi v Madridu je med nogometaši Reala in Juventusa nekajkrat prišlo do takih prizorov (levo); »Turinčan« Kieft, izbrani strelec v pokalu UEFA, med akcijo ob drugem golu (desno). V nedeljo zadnja letošnja dirka formule ena Le trije piloti za naslov ADELAIDE (Avstralija) — Tokrat si Nigiel Mansell ne sme privoščiti napake ne na startu, kot pred dvema tednoma v Mehiki ne med dirko samo, kot lani na isti progi v Avstraliji, ko je trčil v Brazilca Senno. Na vijugasti progi v Adelaideju, kjer bo zadnja dirka za SP v formuli ena, bo namreč padla končna odločitev o naslovu svetovnega prvaka in Mansell potrebuje še nekaj točk, sicer ga lahko prehitita tako Prost kot Piguet. Podrobneje je položaj naslednji: - Mansell (70 točk) je prvak, če osvoji eno od prvih treh mest, ne glede na uvrstitev ostalih, oziroma je prvak, če Prost ali Piguet ne zmagata. — Prost (64 točk) je prvak, če zmaga na dirki in Mansell ni drugi ali tretji. Piguet (63 točk) je prvak, če zmaga na dirki in Mansell ni drugi ali tretji. Kot je razvidno, je položaj Francoza in Brazilca težek, saj morata nujno __________K 'm .................................................................................................................................................. I F nedeljo £ Novi Gorici Prvi pohod po Panovcu Zveza telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice, ob sodelovanju Sekcije rekreativnih tekačev Utrip, pripravlja za nedeljo, 26. oktobra, Prvi pohod po Panovcu. Gre za pohod na dveh razdaljah, 10 in 20 km, ki bo potekal po ulicah Nove Gorice, pretežni del pa po gozdnih poteh Panovca. Start obeh pohodov bo ob 10. uri za hotelom Park, kjer bo postavljen tudi cilj. Prireditelji obveščajo, da vse skupine, ki se bodo prijavile do danes in bodo štele najmanj 15 članov, bodo prejele pokale in nagrade. Posebno nagrado pa bo prejela skupina, ki prihaja od najbolj daleč. Sicer bodo vsi udeleženci pohoda dobili spominsko priznanje. Pohod po Panovcu bodo izvedli ob vsakem vremenu. Vsa podrobnejša pojasnila pa dajejo v uradu ZTKO v Novi Gorici (tel. 23030). Jutri v Dolini (17.00) v 2. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva Slovenski derbi Breg Adriatherm - Bor Radenska Prvo kolo promocijskega prvenstva je pokazalo, da nekatera predvidevanja ali bolje rečeno ocene v zvezi z jakostjo in aspiracijami nekaterih ekip ne bodo držala. Miljski CGI se je, na primer, s tremi okrepitvami zadnjega trenutka (Avon, Grisoni in Trost), znatno povzpel na »rankingu«. Nato Libertas: pisali smo, da bo letos nastopal brez svojega najboljšega igralca Laudana, ki je poskusil srečo v Reggio Calabrii (B-2 liga). No tudi Laudano se je vrnil iz južnih predelov in bo zanesljivo branil barve matičnega kluba. V Reg-io Calabrii je ostal mladi Ouadrelli, i velja za enega boljših kadetov v deželnem merilu. V zadnjih dveh sezonah je pa sploh zelo občuten trend »romanja« srednjekakovostnih tržaških košarkarjev na italijanski Jug. Slovenska moštva so debitirala precej ponesrečeno, edino le Breg Adriatherm je proti vsem napovedim in pričakovanjem osvojil zmago v Miljah in to kar suvereno, če upoštevamo dejstvo, da so Brežani za dve tretjini srečanja krepko zaostajali, nato pa izsilili podaljšek. Za morebitne ocene letošnje ligaške kakovosti pa je le še prezgodaj. Jutri bodo v Dolini odigrali prvi letošnji slovenski derbi. Ten pa bo letos kar mnogo . Dvoboj med Bregom Adriatherm ter Borom Radensko pa predstavlja za vse poznavalce naših košarkarskih razmer motiv posebnega zani- manja. Od dvajsetih košarkarjev, ki bodo jutri na igrišču, je devet takih, ki so že nastopali (najmanj eno sezono) za oba naša kluba. Lanski derbi v dolinski telovadnici je bil nasploh zelo privlačen in izenačen prav do končnega sodnikovega žvižga. Upati je, da bo jutrišnja predstava podobna lanski. Glede ostalih naših dveh predstavnikov pa tole: Kontovel Electronic Shop bo šel na obisk k Stelli Azzurri, ki velja za favorita številka ena letošnjega prvenstva. Za informacijo naj še dodamo, da nam ta ekipa sploh ni vzbudila posebnih vtisov. Poletovci bodo opravili krstni nastop na domačem igrišču. Potek tega srečanja bo bržkone odvisen od tega, ali bo Polet lahko nastopil s popolno postavo, ali pa se bo spet moral odpovedati nekaterim ključnim posameznikom. (Cancia) (Na slikah: Brežan David Čok in borovec Robi Klobas) Košarka: borovci v mladinskem prvenstvu Dan ženske košarke v občini Sežana Slaba obramba in poraz Bor — Santos 101:111 (44:60) BOR: Pregare 20 (3:5), Civardi 11 (1:4), Škrk 2, Carbonara 9, Kovačič 4, Korošec 19, Pieri 24 (4:5), Barini 6 (0:3), Salvi 4, Smotlak 2. Borovi mladinci so po katastrofalni igri v obrambi visoko izgubili proti povprečni ekipi Santosa. Gostje so takoj na začetku visoko povedli in prednost suvereno zadržali do konca. Dokler »plavi« ne bodo razumeli, da je v moderni košarki prav agresivna obramba tisti faktor, ki odloča o zmagi in porazu, bomo najbrž priče še ševil-nim porazom. Borovci nimajo večjih težav pri zaključevanju napadalnih akcij, velike težave pa nastajajo pri prehodu iz napada v obrambo, ki je v bistvu sploh ni, kar zgovorno priča 60 prejetih točk v prvem polčasu. Treba bo še veliko truda in predvsem pravilnega pristopa do te prvine, ki je pri vseh naših ekipah dokaj zanemarjena, vendar je največkrat tista, ki odloča o zmagi in porazu.(Vato) Turnir mesta Trst (dečki) Don Bosco — Bor 51:61 24:30) BOR: M. Umer, Korošec, Debeljuh 25 (3:4), Starec, Barini 2, Pavlica 16 (6:10), Martini, D. Umer 5 (1:4), Uršič 2, Rudež 7 (1:3), Schiulaz. V tretjem kolu Turnirja mesta Trst so borovci premagali nevarnega tekmeca Don Bosca. Po izenačenem začetku so »plavi« povedli za 8 točk (28:20). V drugem delu tekme so borovci obdržali prednost, kljub temu da niso igrali najbolje predvsem v napadu. Domačini so se v 32. min. približali na 5 točk. To pa je bilo tudi vse. Dobro je zaigral David Umer, ki napreduje iz tekme v tekmo. V nedeljo ob 9.30 bo na sporedu derbi med Borom in Bregom. (Vanja Jogan) V sežanski občini so že tretjič zapovrstjo organizirali v Divači dan ženske košarke. Manifestacija, ki so se je udeležili številni telesnokulturni delavci in privrženci tega športa, je bila namenjena vsem tistim, ki se zavedajo pomena organiziranega in strokovnega dela z mladimi. Med obiskovalci je bilo mnogo nekdanjih košarkarjev in košarkaric, pa tudi mladih ni manjkalo. Najprej so se predstavile najmlajše košarkarice - dekleta, ki so letos prvič pričele z redno vadbo. Organizirane so v krožkih minikošarke na osnovni šoli Divača in Sežana. Pod vodstvom tovrišice Fani Čebron so sežanska dekleta in deklice iz Divače, ki jih vodi znana košarkarica Vera Šavli, prikazale izsek s svojih vsakodnevnih treningov.*Nič manj zanimiv ni bil nastop starejše skupine iz Sežane, ki jo vodi nekdanji znani košarkar Jordan Mahnič, V sežanski občini si prizadevajo razvijati množičnost, ob tem pa ne pozabljajo na kvaliteto, saj prav kvalitetne igralke prinašajo in zagotavljajo uspešno delo kluba tudi v bodoče. Fani Čebron je prizadevna in uspešna prosvetna delavka: že vrsto let deluje v TVD Partizan Sežana, je pa tudi trenerka sežanske skupine minikošarke. Ta obveza ji je tudi v veselje. Čebro-nova, ki pozna delo z mladimi na področju telesne kulture v občini, meni, da je to področje v zadnjem času bolj organizirano kot pa pred leti. Njena sogovornica je bila Vera Šavli, zaposlena v Novi Gorici, doma iz Svetega pri Komnu, ki igra košarko že od leta 1980. Je najmarljivejša igralka ZKK Cimos Senožeče, trenutno najstarejša in tudi kapetanka ekipe. Prvenstvo v prvi slovenski košarkarski ligi se je pravkar pričelo. V tej ligi igra tudi senožeški klub. Ko smo jo povprašali, kako ocenjuje možnosti svojega kluba v le- tošnji sezoni, nam je odgovorila, da se da z dobrim in uspešnim delom doseči marsikaj. Predstavile so se tudi mlajše pionirke iz Divače, ki jih vodi mladi trener Simon Premrl, in iz Sežane pod vodstvom nekdaj perspektivnega košarkarja Tonija Krta. Na tej prireditvi ga vsako leto predstavijo starejše in zaslužene športnice in športne delavce. Tokrat so se organizatorji odločili, da predstavijo delo Ivanke Sovdat in Rade Milič. Sovdatova je bila med ustanoviteljicami TVD Partizan v Sežani. Spominja se še začetkov delovanja, ko so v prostorih nad Šmuco-vo trgovino v Sežani pričeli z delom društva. Sama je namreč gojila orodno telovadbo, sedaj pa je aktivna športnica tudi v društvu upokojencev. Tudi njena sogovornica Rada Milič že vrsto let dela v tem društvu. V društvu je namre*-zadolžena za rekreacijo za ženske. TVD Partizan Sežana organizira namreč trikrat tedensko (ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 20. do 21. ure) v svojih prostorih rekreacijo za ženske. Sedaj že pridno vadi preko 20 deklet in žena, starin od 20 do 50 let. V košarkarskem spopadu so se starejše pionirke Žk ti Cimos Senožeče pomerile v sedemminutni tekmi s fanti s Kontovela in prepričljivo zmagale z rezultatom 18:17. To nam tudi pove, da so dekleta ze v prejšnjih sezonah dosegale izvrstne rezultate. V sezoni 1984/85 so bile slovenske prvakinje v kategoriji mlajših pionirk, naslednjo sezono Pa so ta naslov osvojile starejše pionirke. V minikošarki so dekleta, rojena v letu 1973, osvojile 13. mesto v Evropi, drugo_ mesto v kategoriji mlajših pionirk lansko leto m letos četrto mesto. K uspehom te generacije mladih košarkaric sta veliko pripomogla tudi trenerja Janko Sila, ki je vse igralke vzgojil, in Igor Meden, ki igralke vodi na odločilnih srečanjih. (Olga Knez Stojkovič) Goriške odbojkarje čaka jutri zgodovinski krstni nastop Valove! prvič v državnem prvenstvu Našim fantom stati ob strani A. Corva: »Skupno bi lahko prišli v B ligo« Jutri bo ekipa OK Val Kmečka banka začela daljšo pot v prvenstvu C-l lige. Vključitev štandreške odbojkarske ekipe v državno prvenstvo pomeni velik uspeh, ne samo za matično društvo, marveč zadobiva širši pomen v našem telesnokulturnem gibanju. Če smo doslej imeli več posameznikov, ki so se uveljavili na državnem in v zadnjem času tudi evropskem merilu, smo bogatejši tudi v ekipnem nastopanju. OK Val Kmečka banka se je torej pridružil Jadranu, Meblu in Krasu kot zastavonoša našega gibanja širom po državi. Ob vsem tem pa je le treba dodati še nekaj, kar pa ne sme zadobiti lokalističnega prizvoka. Štandreška ekipa je namreč med zgoraj omenjemimi, edina, ki izhaja iz goriškega prostora, zato je treba ta dogodek oceniti tudi s tega zornega kota. Prepričani smo, da napredovanje v državno ligo ni prišlo slučajno. Gre za rezultat večletnega dela na telesnokulturnem področju na Goriškem, ki je prav v zadnji sezoni beležilo vrsto uspehov v lokostrelstvu, namiznem tenisu, odbojki, kotalkanju in v okviru mladinskih iger. Teritorialna in številčna omejenost goriškega prostora bo tudi v bodoče zelo težko dovoljevala večje uspehe, še posebno v ekipnem nastopanju, tako da dosežek Vala lahko ocenjujemo kot enega najpomembnejših. Že dejstvo, da bodo prav Štandrežci najpomembnejša ekipa v goriški pokrajini, jasno kaže, da ji moramo stati ob strani, ji pomagati in ji zagotoviti možnost razvoja. Gre namreč za naš uspeh, ki je toliko bolj važen prav zaradi stvarnosti, v kateri je nastal. V trenutku, ko se veselimo prvenstvenega potovanja, ki čaka štandreške odbojkarje, naj tudi ob tej priložnosti opozorimo na vrsto nerešenih vprašanj, ki tarejo naše telesnokulkturno gibanje. Samo njihovo postopno odpravljanje nam bo zagotovilo kakovost in množičnost, ki sta neločljiva in neobhodno potrebna elementa tudi v naši, zamejski telesnokulturni stvarnosti. RUDI PAVŠIČ Tehnični vodja OK Val Aleksander Corva je zadolžen za praktično izvedbo prvenstva C-l lige, ki bo seveda za štandreške društvo doslej najbolj zahtevno. »Težave, nam je v uvodu pogovora dejal, so vselej predvsem finančnega značaja. Ko rešiš to vprašanje, si rešil skoraj vse. Nam je na pomoč priskočila Kmečka banka, tudi letos pa nas bodo podprla nekatera mala in srednja podjetja, tehnični sponsor pa je tovarna Kronos, ki nam je priskrbela vso potrebno opremo in nas oblekla tako rekoč od nog do glave. Prispevki nam bodo letos omogočili, da za vsa Valo-va gostovanja, tudi najbližja, priredimo avtobusni prevoz, da nam ne bo treba na pot s kombijem ali osebnimi avtomobili. Seveda bodo lahko z nami potovali tudi navijači.« Kako pa deluje odbor? »Odbor je letos ostal nespremenjen, to se pravi, da je številčno omejen, kar nam onemogoča, da bi bili kos vsem pobudam, ki jih bi želeli izpeljati. Ljudi in dobre volje ne manjka, le, da pri nas na Goriškem ni prave odbojkarske tradicije, zato je težko najti posameznike, ki bi bili že sposobni takoj reševati probleme, ki jih postavlja igranje na tako visokem nivoju.« Vseeno pa ste se odborniki že izkazali. Na primer z nakupom močnega Tržičana Palina, za katerega se je potegoval tudi videmski prvoligaš Volley bali. Kako ste prišli do tega igralca? »Izključno po prijateljski poti. Zanj smo se začeli zanimati šele ko smo iz- vedeli, da se njegov klub, s katerim smo v dobrih odnosih, ne bo vpisal v državno ligo. Palin nas je že prej dobro poznal, mi njega tudi in kmalu smo se dogovorili. Fincantieri nam ga je odstopil za eno leto, vendar bo mogoče posojilo obnoviti.« S kratkoročnimi rešitvami pa C-l lige ne bo mogoče dolgo držati. Kaj bi bilo treba ukreniti v tem smislu? »Kar se nas tiče imamo urejen mladinski odsek, v sodelovanju z Našim praporjem smo ga v obojestransko zadovoljstvo le še okrepili. Z imenom briškega društva bo nastopila skupna ekipa v D ligi, 1. diviziji in že igra v prvenstvu under 18. Skupni ekipi, vendar pod imenom Val, bosta igrali v prvenstvih under 16 in under 14, vsak zase bo deloval na področju miniod-bojke. Vsekakor mislim, da bi z zdru-žitvjo vseh društev, ki se na Goriškem ukvarjajo z moško odbojko, v štirih ali petih letih lahko celo prišli do B lige, vendar le, če »garamo« z mladino. Na mladinskem področju pa si ne smemo dovoliti niti enega leta brezdelja. LGtežekbo]<- professionale, e entrata tn . Process° di sviluppo dei set-tj ? ec°nomici tradizionali: Far-(j; .nato, Fattivita alberghiera e l’atf1St"0razione, il commercio e aff tlVl^a bancaria ed ora si va av5rrnando anche nei settori piu nzati; Felettronica, Finfor-ttia 1-Ca’ ^ trasporti. Ma se Faffer-Zlone del suo importante i 1 uci suo impuri-t no ? nel contesto sociale ed eco- lia per lelicitazioni ed auguri Ujj 1 Unione Regionale Econo-Cat0a slovena, non va dimenti-essa si pone in veste di ir,; /^rice negli interessi e nelle tialeatlpe ^ra l’economia regio-j e 1 economia jugoslava. e VapPorti economici tra Italia fortB n avia hanno avuto una anm' ^ ess*on6 in questi ultimi sCa_P?r fiuanto riguarda Finter- ConomicaSl^ni0ne Regfiona1^ E' una s a.&lovpna puo far valere Ua shuazione, in certo qual le Vnl Privilegiata, per superare Per l^nze bilaterali e utilizzare razi t«0 regole della coope-naziorf ,e.s^stenfi negli atti inter-econ nai’ corne sono gli accordi gli °mici di Trieste e Gorizia e CRF TCordi di collaborazione re ia uS°slavia per incentiva-sloven ilanza della comunita vecrF'a' ^corderemo un nostro Futiiif P^getto a proposito del-BalFac^J!116 deroghe previste stesso CEE- Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju gre priznanje, da je v svojih 40 letih aktivnega udejstvovanja odigralo nadvse pomembno vlogo s svojimi pobudami in s svojo aktivno prisotnostjo v razvoju dežele Furlanije-Julijske krajine, predvsem pa območja Na-diških dolin in Rezije. Politične in tržne svoboščine v naši državi so omogočile široko udeležbo slovenske manjšine,-ki je po zaslugi podjetnosti in profesionalne sposobnosti postala del gospodarskega razvoja v tradicionalnih panogah: v obrtništvu, hotelirstvu in gostinstvu, trgovini in bančništvu, danes pa se uveljavlja tudi v najnaprednejših panogah, od elektronike in informatike pa vse do prevozov. Če je za Slovensko deželno gospodarsko združenje potrditev njegove pomembne vloge v družbeni in gospodarski stvarnosti Furlanije-Julijske krajine priložnost za predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo so v zadnjih letih zabeležili močno nazadovanje v medsebojni blagovni želje in čestitke k uspehu, pa ne smemo pozabiti njegove vloge uspešnega posrednika interesov in pobud med gospodarskimi krogi naše dežele in Jugoslavije. (Nadaljevanje na str. 27) AVT0PREV0ZNISTV0 AUT0TRASP0RTI CUNJA R. Eredi s.d.f. TRST - TRIESTE Prevzemamo vse vrste Trhsporti per: prevozov za Evropo - Azijo Europa - Asia Severno Afriko Nord Africa Telex: 460441 Tel. (040) 213944 MESNICA - UVOZ ŽIVINE IN MESA Albin Bak PADRIČE 116 - Tel. 226-184 T - accordo Pgoslavia. Pare 1 mteresse comune ritor-for J iargomento e dcercare zionp ®ule Per una collabora-Pna »,• .conomica di confine, per fteginnQ arrn°nica crescita della delle ra ^V.^Venezia Giulia e Pubbliche jugoslave con- TRGOVINA JESTVIN SIVITZ LAURA Trebče 23 - Tel. 211-440 Adriatrans s. a r.l. Zadružna organizacija tržaških slovenskih avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 (loc. B23AB23B) Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029 iŠf ih Od leta 1950 na področju civilnih in vojaških telekomunikacij z visokokvalitetnimi aparati Valido ruolo delFURES nel contesto economico locale GIORGIO TOMBESI, Presidente della C.C.I.A.A. di Trieste Corne presidente della Ca-®era di Commercio di Trieste Porto con piacere il saluto del-che rappresento aH’U-oione Regionale Economica Slo-ena, nel momento in cui essa ,e*ebra Timportante ricorrenza el quarantennale della sua fon-azione e mi unisco volentieri a-au?Pici per il suo futuro, e-^Pressi dagli esponenti delle al-komponenti socio-economi- , questi quattro decenni, che c®0.110 visto periodi spesso non n.cm nella vita della citta, l’U-n ?ne ha svolto un valido ruolo s). oontesto deH’economia trie-lr>a, ruolo che siamo certi con-t ouera a(j gsercitare anche in . l*ro» con pari impegno ed ope-lusita. f- che Trieste si sta ridando almente, dopo mesi di trava-Sod’ arnm*n's,:raz'on' locali che spk-°no consenso di un ampio d p 1?amento di forze politiche, j sidero sottolineare con forza mportanza del superamento di visioni e discordie che hanno “Pesso fatto perdere alla citta ri-nit^n^* 0kcasioni ed opportu- Equivoci ed incomprensioni hanno sovente reso piu difficile quel dialogo, aperto e costrut-tivo, che, dopo le indispensabili fasi di confronto e di dibattito interno, deve emergere al di fuori come una voce ferma ed u-nitaria. Con questa preoccupazione, l’indirizzo che ho inteso impri-mere alFattivita camerale, fin dallfinizio del mio mandato, e stato cjuello di coinvolgere il piu possibile tutte le componenti produttive triestine in uno sforzo comune, che gia ha dato risultati significativi (si pensi per es. al »Pacchetto Trieste”) e che altri ne potra certamente d are. Sempre in quest’ottica un al-tro mio impegno e stato e šara quello di assicurare, per quanto possibile, una diversificazione settoriale degli interventi, tesa a valorizzare tutti i comparti, sia che occupino uno spazio rile-vante nella formazione del red-dito provinciale, sia che rappre-sentino realta piu piccole, ma qualificanti e meritevoli di cre-scita. Mi riferisco al commercio ed ai traffici internazionali, alla ri-cerca ed alle attivita scientifico-culturali, ma anche alfiagricol-tura, alTartigianato di qualita, ed alla gastronomia: a tutti quei settori, cioe, che corrispondono, pur in diversa dimensione, alle vocazioni piu autentiche del tes- ea® 'MPORT EXPORT s.r.l. 34170 GORIZIA Corso Italia 225/4 Tel. (0481) 21.313-22.035 Telex 460155 ESPEGO Poslujemo po GENERALNEM RAČUNU in po MALOOBMEJNEM SPORAZUMU. AURORA VIAGGI Turistični in potovalni urad 34122 Trst Ul. Milano, 20 - Tel. (040) 60-261 Telex 460620 AURORA I suto socio-economico ed umano triestino. Con questi intenti e questi o-biettivi mi rivolgo all’Unione Regionale Economica Slovena, nella convinzione che da essa ri-sultano condivisi, cosi come conto sul suo significativo ap-poggio per una convergenza di a-zione in ambito locale, indispen-sabile se si vuole poter contare sulla necessaria considerazione degli interlocutori, sia in Regio-ne, che a Roma e a Bruxelles. Ancora molti auguri per la vo-stra futura vita associativa, nella quale, sicuramente, l’ap-porto dei giovani si integrera co-struttivamente con 1’esperienza e requilibrio di chi per molti anni ha gia dato il suo generoso apporto di idee e di entusiasmo. Pomembna vbga SDGZ v krajevnem gospodarstvu Kot predsednik tržaške trgovinske zbornice prinašam z zadovoljstvom pozdrave ustanove Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju ob njegovem pomembnem jubileju, 40-letnici ustanovitve. Obenem se pridružujem željam za njegovo uspešno bodoče delovanje, ki so jih izrekli predstavniki drugih krajevnih družbeno-gospodar-skih komponent. V teh štirideset letih, v okviru katerih smo zabeležili tudi nekatera težka obdobja v življenju našega mesta, je SDGZ odigralo pomembno vlogo in to vlogo bo po našem prepričanju z enakim zanosom in prizadevnostjo gojilo tudi v prihodnje. Danes, ko ima Trst po nekaj mučnih mesecih končno krajevne uprave s podporo širokega spektra političnih sil, želim z odločnostjo podčrtati pomen premostitve razhajanj in sporov, zaradi katerih je mesto tolikokrat izgubilo pomembne možnosti in priložnosti. Nesporazumi in nerazumevanja so večkrat še obtežili ta odprt in konstruktiven dialog, ki se mora po obveznem soočanju in notranjem preverjanju odražati navzven kot odločen in enoten glas. S tako skrbjo sem od samega začetka svojega mandata usmeril dejavnost zbornice v najširše vpletanje vseh tržaških produktivnih komponent v skupne (Nadaljevanje na 27. strani) 30 1956-1986 Let delovanja Miran Vinsko podjetje Kuret 34133 Trst - Riva T. Gulli 1/e Zaloga domačega vina Uvoz istrskega in Kraškega terana MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM STOJAN UDOVIČ Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije Trst - Trg Ponterosso 4 in P.zza Vecchia 2 - Tel. 62-537 VATOVeC Trst - Ul. Machiavelli 28 - Tel. (040) 69-076 Vsakovrstna sodobna gospodinjska oprema TV barvni sprejemniki, videorekorderji kasetofoni, glasbeni stolpi, zvočniki in drugo za ljubitelje glasbe Konzorcij kmetijskih zadrug GRMADA 34133 Trst - Ul. Cicerone 2 - Tel. 62754/61754 Filiala: Gorica - Ul. Malta 2 Za krepitev kmetijstva in zadružništva Sodeluje v obmejnem gospodarstvu Posluje po avtonomnem in generalnem računu Uvaža in izvaža kmetijske pridelke, opremo in repromaterial IMPEXPORT Uvoz - Izvoz - Zastopstva Košuta D. & B. Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu Trst Ul. Cicerone 10 - Telefon: 61-436 - 61-437 Telex: 460372 Telegram: lmpexport - Trieste STAC di M. Schart 34133 Trst Ulica Fabio Severo 20 Tel. (040) 60516 - P.P. 989 Telex 460636 STAC I NAJVECJI SLOVENSKI PROIZVAJALEC S PODROČJA Proizvaja: • Električne vodne črpalke in hidroforje • Električne, bencinske in diesel kompresorje • Bencinske in diesel generatorje za električni tok JESTVINE SADJE IN ZELENJAVA UOUIGAS Svagelj Borivoj Strada del Friuli 269 Tel. 410357 MANUFAKTURA N--------- PERT0T ■»VANA Nabrežina U06/A DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU Prosek štev. 280 - Tel. 225-137 PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT V SREDIŠČU VASI IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA SUITŽ IMPORT - EXPORT RARPRESENTANZE Ekskluzivna glavna zaloga Naravni mineralni vodi Radenska in Rogaška Mineralna voda in pijačeCcrodo in Lissa Briška vina in kraški teran Pivo Puntigam in Reininghaus Pršut S. Daniele Trst - Ul. Rismondo 9 - Tel. 761-884 - 761-819 Splošna trgovina in zastopstva D. z O.Z. - Uvoz - Izvoz TRST - Ul. Geppa 9 - P.P. 185 Telefon 61579-69316-69558 - Telex 460559 Filiala: GORICA - Trg Martiri per la libertš d’ltalia 5 Progredire tutti con lo stesso passo e con pari dignita ENZO BEVILACQUA, Presidente della C.C.LA.A. di Gorizia siano esse economiche o politi-che, il cui raggiungimento ga-rantisce a tutte le componenti della comunita, minoranze com-prese, di convivere e progredire con lo stesso passo e con pari dignita. Questo, d’altronde, mi sem-bra essere Tintento basilare di coloro che vogliono il bene della nostra comunita. Chiudendo questo mio breve saluto, auspico percio che la vo- stra Istituzione possa inserirsi ancor piu saldamente nel pro-cesso evolutivo avviato nella nostra regione ed, in particolare, nelharea giuliana che soffre pero in maggior misura, rispetto ad altre zone del Friuli-Venezia Giulia, la preoccupante reces-sione in atto oltre confine. Il malessere deH’economia ju-goslava e le misure di riequili-brio poste in essere nel vicino Paese per circoscriverne gli ef- fetti stanno infatti producendo gravi conseguenze sui rapporti e-conomici di frontiera e manife-stano riflessi negativi su quel modello di collaborazione che, sembrava ormai destinato ad as-sumere forme e dimensioni sem-pre piu concrete e suggestive. Ritengo pertanto che ci do-vremmo impegnare in comune per la ricerca di ogni possibile mezzo atto a superare questa si-tuazione contingente. tiuaranfanni dalla nascita Za napredovanje vseh z istim elanom in ob enakem dostojanstvu pestra istituzione desidero ENZO BEVILACQUA, predsednik goriške trgovinske zbornice esn 7 a isnmzione aesmero l’iJ5lrnervi Tapprezzamento per sto ^e£no c°n cui operate a so-ero^n° deUe aspirazioni di pro-sso economico e civile della Vpr,0r®nza. slovena nel Friuli-dPr„ezia Giulia, senza disatten-son ® ’ 'nteressi collettivi, che gpoo tutelati dalFordinamento cui ra e ddl0 Stato italiano di j S1ete parte integrante. nari ^Ue^° quarantennio lo sce-oregicnale e profondamente mCoat0: ^srriere anacronistiche, di2j ^Prensioni e vecchi pregit de; ra etnie fanno ormai parG iiacp1--0^'’ anche se, talvolta, si fan;oende qualche scintilla sui q. ,srni del passato. P) or? n°n deve pero creare aeri-venzaa Perche in qualsiasi convi-. e ~ vorrei aggiungere - in OgjU f • ^ ^ stiti „tarn’slia sono sempre esi-di po„?ernPre esisteranno motivi no. ,irasto. Lhmportante e su- Perarh t n, m _ Per=o • rovando concordia nel ^rsegUlre lentah, gli obiettivi fonda-ossia quelle finalita, Ob štiridesetletnici Vaše ustanove Vam želim izreči priznanje za Vaša prizadevanja v korist gospodarskega in civilnega napredka slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, ob istočasni skrbi za kolektivne interese, ki jih ščiti splošna ureditev italijanske države, katere ste sestavni del. V teh štiridesetih letih se je deželni scenarij globoko spremenil: anahronistične pregrade, nesporazumi in stari predsodki med etnijami so danes le spomin, čeprav tu pa tam le še kdaj zažari iskra strahov iz preteklosti. To pa ne sme povzročati hude krvi, kajti v vsaki družbi in, dejal bi, celo v vsaki družini, so vedno obstajali in bodo tudi v prihodnje obstajali razlogi za spore. Važno je, da se taki spori premostijo v slogi, ki naj spremlja stremljenje k osnovnim ci- ljem, to je ciljem, pa naj gre za gospodarske ali politične, katerih doseg jamči vsem sestavinam skupnosti, vključene manjšine, sožitje in napredek z istim elanom in ob enakem dostojanstvu. Prav to je — se mi zdi — glavno hotenje vseh tistih, ki jim je pri srcu blaginja naše skupnosti. Ob zaključku tega kratkega pozdrava, izražam zato željo, naj bi se Vaša ustanova še krepkeje vključila v razvojni proces celotne naše dežele in še zlasti v Julijski krajini, ki občuti še v večji meri kot druga območja dežele posledice gospodarskega zastoja onkraj meje. Neugodni trend v jugoslovanskem gospodarstvu in izboljše-valni ukrepi, ki so bili sprejeti v sosedni državi z namenom, da bi zajezili posledice tega zastoja, namreč negativno vplivajo na gospodarske odnose vzdolž meje in na tisti model sodelovanja, za katerega se je zdelo, da se bo kar naprej razvijal v čedalje bolj konkretnih in zanimivih oblikah in razsežnostih. Zaradi tega sem mnenja, da bi se morali skupno zavzeti za to, da bi našli vsa možna sredstva za premostitev sedanje neugodne konjunkture. GOSTILNA SILVESTER MARMORNO PODJETJE ZIDARIČ Šempolaj 4/B PRI LILIJANI Nabrežina 97 - Tel. 200-228 TRGOVINA Kukanja sne Nabrežina 106/B - Tel. 200-172 PLOSCICE IN SANITARNI MATERIAL ROLICH Nabrežina 35/c Tel. (040) 200-371 Trst Ul. Carducci 15 Tel. 64610 anto Za enakopravno vključitev v deželno gospodarstvo DR. DARIJ CUPIN, predsednik Odbora za gospodarstvo pri SKGZ Manjšinska narodna skupnost, ki živi v državi drugega naroda, ohranja temeljne nacionalne značilnosti matičnega naroda, od katerega je ločena. Vendar mora vzporedno s tem prevzemati družbene, gospodarske in prostorske prvine večinskega naroda, s katerim živi na istem ozemlju. Manjšinsko narodno skupnost torej v pomembni meri označujejo druzbeno-gospodar-ske prvine, ki so posledica njenega lastnega zgodovinskega razvoja, ali pa so vsiljene od večinskega naroda, v vsakem primeru pa so za življenje manjšine izredno pomembne. Od njene gospodarske moči in od materialne osnove je namreč odvisno, kakšen bo njen celovit družbeni, kulturni in narodni razvoj. Zavest o tem je bila v življenju slovenske narodne skupnosti v I-taliji v različnih obdobjih različno močna. Danes je nedvomno posebej občutena, kar dokazujejo intenzivna prizadevanja za krepitev materialne osnove manjšinske skupnosti, pospešena dejavnost naših strokovnih organizacij in nastajanje ter uveljavljanje novih gospodarskih pobud. Štiri desetletja, ki so potekla od osnovanja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, pomenijo hkrati 40 let razvoja slovenskega gospodarstva v Italiji. Predvsem je treba reči, da je bila gospodarska problematika v življenju naše skupnosti v vseh teh letih neprekinjeno navzoča kot eden bistvenih elementov obstoja in razvoja te skupnosti. Zavedali smo se, da moramo za dejansko enakopravnost nujno po poti krepitve in uveljavljanja gospodarstva, kar hkrati članom manjšine jamči socialno varnost in zaščito pred asimilacijo, ki je dolgo potekala prav preko gospodarskih pritiskov. Teh 40 let naše gospodarske dejavnosti so označevala zelo različna obdobja, ki bi jih lahko grafično izrazili s krivuljo. Takoj po vojni smo živeli čas velikega navdušenja in postavljanja novih temeljev na ruševinah, ki sta jih zapustila fašizem in vojna. Nato je nastopilo obdobje precejšnjih težav in pritiskov, ki so trajali vse do 60. let, ko so z gospodarskim boomom in s politiko sožitja in odprte meje začeli postopoma popuščati. Med ljudmi je vse bolj rasla želja po gospodarskem uveljavljanju, medtem pa so postopoma dozorevali tudi pogoji za nov gospodarski razvoj. Temu primerno se je krepila in postajala vse pomembnejša tudi vloga Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je z vse večjim številom članov pridobivalo tudi vse večjo predstavniško moč. Danes so splošne gospodarske razmere bistveno drugačne, čeprav ne moremo trditi, da smo dosegli popolno gospodarsko e-nakopravnost. Kot skupnost želimo biti z vsemi svojimi dejavnostmi, in torej tudi z gospodarsko, dejansko in enakopravno vključeni v deželno gospodarstvo. Prizadevamo si biti del gospodarske resničnosti, v kateri živimo, s svojim gospodarskim delovanjem pa nedvomno prispevamo k splošnemu razvoju. Medtem ko italijanski gospodarski krogi to dejstvo sprejemajo kot neko realnost, pa določeni politični krogi nanj še vedno gledajo s skepso in z več ali manj hotenim nerazumevanjem, kar deloma izvira tudi iz določenih zgodovinskih interesov. Ker smo torej del gospodarske stvarnosti, v kateri delamo in živimo, so naše perspektive tesno vezane na splošni ^gospodarski razvoj tega okolja. Zal so v zadnjih časih vse bolj vidne tendence zapiranja meje, na naši strani iz političnih razlogov, na jugoslovanski pa zaradi gospodarskih težav, kar seveda zelo neugodno vpliva na položaj naše narodne skupnosti. Po drugi strani pa ne moremo mimo nekaterih pozitivnih elementov, od katerih so vsaj trije zelo pomembni za perspektive našega gospodarskega razvoja. Prvi med njimi je nedvomno gospodarski razvoj, ki smo ga dosegli zlasti v zadnjih 20 letih in ki je solidna osnova za usmerjeno gospodarsko rast, za uresničevanje novih gospodarskih pobud in za rojevanje novih zamisli. Drugo je dejstvo, da se je slovensko gospodarstvo okrepilo s strokovnimi kadri in ljudmi, ki so iz dneva v dan bolj sposobni gospodarsko razmišljati in se vključevati v nove smeri gospodarskega razvoja. Tretjo pozitivno noto pa predstavlja vse bolj izrazita odločenost članov naše skupnosti po socialnem dvigu, kar jim daje novih energij za gospodarski razvoj in poguma za nove pobude. Naša prihodnost je torej tesno vezana na perspektive gospodarskega razvoja območja, na katerem živimo; če se omejimo le na Trst, potem so te perspektive v razvoju znanstveno-raziskovalnih dejavnosti in v izrabi priložnosti, ki jih je v zadnjem obdobju dobil z državno in deželno zakonodajo. Pri slednjih je seveda najpomembnejši zakon št. 26 ali tako imenovani paket za Trst: vsak dan bolj prihaja do izraza, da ne gre za neko čudežno palico, ki bo rešila vse tržaške probleme. Glavna ovira je namreč v tem, da ni bila nikoli izdelana osnovna strategija, ki bi narekovala, kako naj se sredstva u-porabijo. Vizija Trsta, zaprtega v municipalistične okvire, je v popolnem nasprotju z gospodar' sko logiko in s sodobno potreb1 po internacionalizaciji gospO' darstva. Vsakdo, ki bi nameraval investirati v Trstu, bi nam' reč brezpogojno potreboval širse mednarodno tržišče in možnost izrednih tehnoloških inovacij. . Za razvoj znanstveno-razf skovalnih dejavnosti so pogoj zelo podobni: pobude bodo lahko nastajale le v srednjeročne^ obdobju, in tudi te se bodo lahko razvijale in imele svoj pomet} le z mednarodnimi povezavam^ Prav tukaj pa moramo — kljub vsem željam in dobri volji skrbno paziti, da načrti ne bodo trčili ob značilno tržaško miselno zaprtost. Širše gospodarske perspektiv6 ozemlja, ha katerem živimo Slovenci v Italiji, pa so nedvomO0 prav v smeri, ki si jo prizadevo uresničevati naša dežela z uveljavljanjem svoje mednarodv6 vloge. Obmejnost, tako glede nj državno ozemlje kot glede na P vropsko gospodarsko skupnost-ji namreč ponuja še vse premog izkoriščeno možnost mednarodnega povezovalca in aktivnega. posredovalca v blagovni menjaj} in gospodarski kooperaciji ItaUr in EGS z ostalim delom Evrope in še posebno s sosednimi drza' vami. V tem okviru bo imela p6’ membno vlogo tako italijanske zakonodaja o mednarodnem š°' spodarskem sodelovanju v sev6 rovzhodnih obmejnih pokraj1^ nah kakor tudi status obme]}1: dežele, ki naj bi ga Furlani]}, Julijski krajini priznala p vropska gospodarska skupnos1 Seveda pa je za tako odprto gf spektivo razvoja naše dežele ziv zainteresirana tudi naša naroj nostna skupnost, ki hoče } mora aktivno sodelovati pri Ur govem uresničevanju. Prav z}1 si prizadeva že danes ustvari^ osnove za sodobne gospodars^ dejavnosti, kot so razviti te ciarni sektor, uveljavljanje g vih poklicev in visoko razM tehnologije, na katerih bo 61 dvomno slonel nov in odprt š. spodarski razvoj v prihodnost ■ POMORSKA AGENCIJA Mediterranea Trst - Ul. Milano 4/1 Tel. (040) 7369 Telex: 460087 MEDMAR I Telegr. MEDIMARE 19S6 TECHNA IMPORT - EXPORT 1946-1986 TrsVTrieste - Ul. Ghega 2 Tel. (040) 64-535 - 64-449 Telex 460517 TECHNA I Slovensko deželno gospodarsko združenje je aktiven dejavnik v gospodarstvu avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in predstavlja enega od sestavnih delov deželnega gospodarskega sistema, tako preko svoje enakopravne vloge v združevanju strokovnih sektorjev gospodarstva kot spričo dejstva, da izraža živo komponento slovenske narodnostne skupnosti na ozemlju, ki ga poseljuje. Ob teh dveh predpostavkah se je združenje v svojih 40 letih obstoja in delovanja vključevalo v splošno gospodarsko in tudi politično življenje tako naše narodnostne skupnosti kot večinskega naroda, in s svojo dejavnostjo prispevalo pomemben delež na različnih področjih dela. Njegovi začetki segajo v 1946. leto, ko se je na ruševinah fašizma in vojnih let znova porodila potreba po združevanju in po i-skanju možnosti za obnovitev uničenega gospodarskega potenciala. Začeti je bilo treba od temeljev, ob skromnih finančnih in predvsem kadrovskih možnostih. v novih političnih razmerah,ki so bile pod močnim pečatom začasnosti. Vse to je seveda zelo omejevalo možnosti gospodarske rasti in onemogočalo načrtni razvoj gospodarstva. Leta 1954 so s prihodom Italije nastale nove in dokončne ra- V politični in gospodarski odprtosti bodočnost naše dežele VITO SVETINA, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja zmere za splosen gospodarski razvoj, medtem ko so mednarodni sporazumi (kot na primer londonski memorandum, videmski sporazum in še posebej tržaški in goriški obmejni sporazum) u-stvarili tudi temelje za mednarodno sodelovanje in predvsem za gospodarsko sodelovanje na meji. Slovenska narodnostna skupnost je bila zanj življenjsko zainteresirana, zato je iz dneva v dan postajala vse pomembnejši člen povezovanja širšega italijanskega in jugoslovanskega gospodarskega območja, povezovanja velikih italijanskih industrij z jugoslovanskimi in njihovega vključevanja v obnovo in razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Istočasno smo zelo aktivno in načrtno pospeševali razvoj tradicionalnih vej našega gospodarstva, posebej obrti, gostinstva, kmetijstva in maloprodajne mreže. To je bilo hkrati obdobje. ko se je tudi pri nas Slovencih porajala in postajala vse močnejša želja in potreba po združevanju na vsem območju, na katerem živimo — od Trsta, preko Gorice do Kanalske doline — in ki ji je dajalo še posebno moč istočasno nastajanje avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Osimski sporazumi so s svojim gospodarskim delom dokončno potrdili življenjsko potrebo po povezovanju obmejnih območij prek drugačnih oblik sodelovanja, ki v pogojih dejanske komplementarnosti sosednih gospodarskih sistemov u-stvarjajo široko vizijo odprtega prostora med Italijo in Jugoslavijo. Seveda smo gospodarstveniki, združeni v Slovensko deželno gospodarsko združenje, vseskozi podpirali in uveljavljali to vizijo, prepričani, da je edina perspektivna za širšo skupnost in življenjsko pomembna za slovensko manjšino. Z vsemi svojimi silami in sposobnostjo smo se zato vključili v nove načine sodelovanja z ustanavljanjem mešanih podjetij na območju dežele Furlanije-Julijske krajine in z upanjem na uresničitev mešane industrijske cone na Krasu, ki naj bi izkoriščala prednosti novih tehnoloških dosežkov in se v največji meri ozirala na Vzhod in na tržišča tretjega sveta. Danes smo v času, ko se ideja tako politične kot še posebej gospodarske odprtosti uveljavlja, saj je edina, ki nosi v sebi možnosti razvoja naše dežele kot obmejne dežele Evropske gospodarske skupnosti. Ta zamisel se danes konkretno uresničuje v skupnosti Alpe-Adria in prav v njej tudi slovenska narodnostna skupnost vidi svoje mesto: njen gospodarski del je že danes aktivno navzoč tako v okviru dežele same kot v Sloveniji, Hrvaški, v Avstriji, na Bavarskem in tudi na Madžarskem. Prepričani smo, da tudi gospodarski potencial slovenske narodnostne skupnosti preko svoje udeležbe v mednarodni trgovini, preko podjetij, ki delujejo na področju elektronike, preko pomorskih in transportnih organizacij, preko slovenskih bank in male industrije, prispeva sicer droben, a pomemben delež k skupnemu gospodarskemu razvoju našega širšega območja. Ob tem smo prepričani, da bo ta prispevek toliko bolj pomemben, kolikor bolj bo tudi širša skupnost podpirala in omogočala uveljavljanje gospodarske dejavnosti Slovencev v Italiji kot enakopravnega deja- vnika deželnega gospodarskega razvoja. To pa pomeni, da je dcr nes še vedno nujna dresničitd predpogoja, da smo resnično f nakopravni, tako na področju sindikalne zastopanosti v vseh gospodarskih ustanovah in teh' sih, ki programirajo razvoj in w pravljajo teritorij, kot pri podel; jevanju finančnih olajšav in pr( spevkov, ki so jih deležni ostal1 gospodarski subjekti. Specifičnost interesov in po', treh, ki je zapisana v italijanski ustavi, v deželnem statutu in j mnogih meddržavnih aktih h sporazumih, temelji predvsefl} na zgodovinskem dejstvu, da je kulturna in družbeno-gospO' darska dediščina Slovencev }’ skupnem bivalnem prostoru, še posebej v današnjem času, ko gre za odločanje o novih koncO' ptih razvoja, ki bo temeljil nO znanstvenem in tehnološkem rO' ziskovanju, na uporabni znanosti in na novih, tehnološko bogO' tih proizvodnih pobudah. H dejstvo, da so te dejavnost1 delno že locirane in bodo tudi 0 prihodnosti dobile svoj prostot prav na ozemlju, ki ga poseljO' jemo Slovenci, nam daje vs° pravico, da zahtevamo svo]f vključevanje v upravljanje in l' razvojne možnosti tega ozemlja' Slovenski gospodarstveniki 1 Furlaniji-Julijski krajini smo 0" praznovanju 40-letnice svoje ol ganizacije in uspešnega dela, k je za nami, trdno prepričani, ^ je v skupnem in splošnem intf resu ustvarjati novo družbeno i'! gospodarsko ravnovesje v dežel1, zasnovano na kakovostnem zvojnem programu, ki moh upoštevati celovito družbeno K sničnost dežele, in torej tn1! aktivno komponento, ki 1° predstavlja gospodarstvo no* narodnostne skupnosti. Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI CenUahfted MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Sedež: Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport 19«6 ŽELEZNINA SEMENARNA Terčon Zorn Radovan Semena - Kmečko orodje Gnojila - Antiparazitarna sredstva Cvetlične vaze Gomolji in rastline Nabrežina 124 Tel. 200-122 na splošno ter sadno drevje Prosek 160 TRGOVINA čevljev legiša hara ZASEBNE IN INDUSTRIJSKE ELEKTRIČNE NAPELJAVE MALA POPRAVILA ALARM NAPELJAVE Nabrežina 156 trgovina elettricita p.i. EZIO MAURI MIKA Nabrežina 149 Trst - Oomjo 61 - Tel. 280-591 DROGERIJA - ŽELEZNINA Terčon Manica Legiša Terčon Sesljan 27/a Tel. 299-220 ■ Industrijski inženiring ■ Tehnična svetovalna služba ■ Programmazione sviluppo industriale ■ Consulenze tecniche ■ Uvoz izvoz ■ Import export Sedež - Sede legale: 34170 Gorizia - Via XXIV Maggio, 8 Podružnica - Sede sec.: 34100 Trieste, Via A. Aleardi, 1 Uprava - Amministrazione: 34170 Gorizia, Via Duca d’Aosta, 146 Tel. (0481) 84776-34763 Tlx. 460655 TEKNO I SAVITEX izvoz-uvoz tudi po maloobmejnem sporazumu Trst - Ulica Lavatoio 5 - Telefon 040/60179-65892 Telex 460520 savtex FILIALA Milan - Ulica Principe Amedeo 1 - Telefon 02/6592885 TEKSTILNI STROJI TOVARN: ^OFFICINE SAVIO S.p.A. Pordenone -ROJ ELECTROTEX Biella "SAVIO - COGNETEX Imola -M. CROSTA, Biella SAVIO - MATEC Scandicci (Firenze) — MEZZERA, Milano ^NUOVA PIGNONE Bari UTENZILIJE: cevke - predilniški in drugi jermenčki, valjčki itd. oprema za statve - rezervni deli - jacguard dezeni VOLNENI ČESANCI - ČESANA IN MIKANA PREJA w Štirideset let vztrajnega razvoja zaslužne organizacije STANKO BOLE, predsednik nadzornega odbora SDGZ Pred 40 leti je bilo nujno potrebno lotiti se obnove našega gospodarstva, ki sta ga bila vojna in fašizem tako silno prizadela. Skupina vidnih predstavnikov našega gospodarskega življenja — ob spodbudi tedanjega P.N.O., se je zato odločila, da ustanovi tako organizacijo, ki bo prispevala k obnovi gospodarstva naše skupnosti. Združenje je bilo formalno ustanovljeno v prostorih trgovinske zbornice dne 24. novembra 1946. Ustanovnih članov je bilo 22, večina katerih žal ni več med nami. Prvemu upravnemu odboru je predsedoval Josip Mihelčič. Ozemlje, na katerem je združenje tedaj delovalo, je bilo pod Zavezniško vojaško upravo in je zajemalo več ali manj današnje območje Julijske krajine. Združenje se je organiziralo po strokah/panogah. Ob ustanovitvi jih je bilo 8 in so zajemale v glavnem gospodarske dejavnosti naše skupnosti. S tem so bili postavljeni dobri temelji za nadaljnje delo in za uresničevanje zastavljenih načrtov, katerih glavni namen je bil vsestransko pomagati našim gospodarstvenikom na vseh področjih u-dejstvovanja. Slovensko gospodarsko združenje je začelo uresničevati začrtano gospodarsko politiko z načrtovanim pristopom h gospodarskim dejavnostim in pobudam, tako da so bili kmalu vidni prvi konkretni uspehi. Članstvo združenja je naglo rastlo. Postopoma so bili ustanovljeni številni konzorciji in zadruge (npr. konzorcij mlekarstva, ribištva, vinarstva, kmetijski konzorcij itd.). Žal pa so nekateri imeli zelo kratko življenje. Združenje je tudi prispevalo k ustanovitvi Kmečke zveze. Začele so se konkretne akcije za zbiranje članstva tudi na Goriškem, medtem ko so bili v videmski pokrajini vzpostavljeni koristni stiki. Leta 1947 so nekatere sekcije štele že na stotine članov (npr. jestvinarjev je bilo 270, trgovcev s kurivom 128, obrtnikov preko 280 itd.). Denarnih zavodov v tisti dobi praktično nismo imeli. Obnova in razvoj teh sta bila eden poglavitnih ciljev združenja in naše skupnosti na splošno. Vse delovanje združenja je slonelo na samopomoči in na izredni dobri volji članstva in sodelavcev. Poleg obnavljanja tradicionalnih gospodarskih dejavnosti so se naši gospodarstveniki lotili novih iniciativ že v dobi anglo-ameriške vojaške uprave. Postopoma se je začelo obnavljanje denarnih zavodov, ustanovljena je bila Finančna delniška družba in zelo pomembno uvozno-izvozno podjetje UVOD. Nastala je cela vrsta individualnih in delniških družb, tako za grosistični kot mednarodni blagovni promet. Zaživele so špedicijske in avtoprevozniške dejavnosti. Poseben vzpon je doživljalo gostinstvo in hotelirstvo ter, zlasti v zadnjih desetletjih, obrtništvo in nekatere visoko specializirane industrijske in založniške dejavnosti. Ta razvoj, kije zajel vse tri pokrajine, v katerih živijo in operirajo naši ljudje, je izrednega pomena tudi za deželno gospodarstvo na splošno. Naravno je, da se je morala tudi struktura SDGZ prilagoditi novi situaciji, novim razsežnostim, da bi bila kos novim zahtevam. Priznati moramo, daje organizacija to nalog0 popolnoma izpolnila in njena vsestranska profesionalnost je dosegi0 visoko raven. Z utrjevanjem svoje organizacijske strukture in istočasno j tem obče gospodarske osnove je združenje postajalo vedno bolj pomemben činitelj v krajevni deželni stvarnosti. Številne so bi\e pobude združenja in njegovih predstavnikov že v dobi angloame-riške uprave za dosego sporazuma0 med Zavezniško vojaško upravo io Jugoslovansko vojaško upravo, P° katerih naj bi potekal in se razvija osebni in blagovni promet, ki je v poznejši dobi dosegel znane razsežnosti, zlasti po podpisu Londonskega sporazuma in Rimske pogodbe. Veliko si je združenje prizadevalo za vzpostavitev čim tesnejših in uspešnejših gospodarskih odnosov s sosedno Jugoslavijo, zlasti s Slovenijo in Hrvatsko. Za dosego teh o1' Iz arhiva SDGZ: obisk ministra za zunanjo trgovino Tolloya. 34132 TRIESTE - ITALIA Piazza Liberta, 3 Telefone 040/65577 Tlx 461109 HELTS - I FILIALE: Via Trieste, 160 34170 GORIZIA Tel. 0481/20982 Hn elvetius UVOZ/IZVOZ MEDICINSKE OPREME IN MEDICINSKIH POTREBŠČIN ZA ENKRATNO IN VEČKRATNO UPORABO. Ekskluzivisti firme «LIMA» za cementirane in necementirane endoproteze iz jekla ali titana - osteosintetski material sistem A.O. Ekskluzivisti firme «KIMAL - ARROW» za posebne endovenske katetre za anestezijo, rentgen in kardiologijo. Zastopnik za rentgenske filme 3M TRIMAX. Zastopnik za monitorje BOMED za trajno nekrvavo merjenje hemodinamičnih parametrov. lev.je imelo niz stikov na najvišji ra-J}1 s predstavniki obeh gospodar-' eu- Kratkomalo, pripomoglo je k r^ničevanju odprte meje, promet-,lk zvez in k visoki ravni medse-^Vnega gospodarskega sodelovanja. ^" prispevek združenja v tej je šel in še gre preko v ^iansko-jugoslovanske zbornice, zg?ri 80 številni, zelo aktivni člani a^zen/a, tako v Milanu kot v j^^jinskih delegacijah. Združenje ■ °a samega začetka, zvesto ustano-,.}rri programskim usmeritvam, vo- 0 konstantno borbo za uveljavitev r?uic naše skupnosti, neposredno 1 v skupnih akcijah z osrednjo or-^nizacijo SKGZ in drugimi činitelji s°Se skupnosti. Izredno vztrajno so ^stile akcije za enakopravno prinest predstavnikov združenja in v?.S-?n}eznih kategorij v vseh kraje-: ■ ln deželnih organizmih, ki ure-van SOC^no gospodarsko delo- okrU^ nenaklonjenosti in odporu lež i ie združenje postopoma be-nih ° usPeh za uspehom. Predstavno ^ ^druženja so prišli v novo usta-pJi-lene odbore bolniških blagajn, v q krajinsko komisijo za obrtništvo, be 80 se vrata slovenski pisani osi1 v revijo, ki jo izdaja Deželna s'^anova za razvoj obrtništva - ESA, nH^ter° Je združenje razvilo plodne n0v°8e.' Y poznejši dobi so bili ime-ierpni 8t:evdni predstavniki zdru-zu/,a v Pokrajinsko ekonomsko kon-Za,°- Za dosego teh uspehov niso am0StcV-a^e z8°lj formalne peticije, vna^ j6 bila predvsem vazna akti-gos kvjsotnost združenja v številnih jil^Podarskih in socialnih dogajan- nJ^a. jej poti so se žal pojavljale tudi Podjetnosti. Naj navedem samo prpfZvazitih primerov: ko je tedanji kred ^oPPoni imenoval z odlokom sednika združenja, pokojnega Stanislava Švaglja, v odbor Pokrajinske bolniške blagajne za trgovce in obrtnike, je celotni odbor iz protesta podal ostavko. V obnovljenem odboru pa za našega predstavnika ni bilo vec mesta. Ob imenovanju članov zborniške «giunte» v Gorici je bil poklican tudi naš član Viktor Vižintin, ki pa je bil po istem postopku takoj jzločen. Žal, moramo reči, da še danes o-staja odprto vprašanje prisotnosti naših predstavnikov v «giuntah> zbornic v Trstu, Gorici in Vidmu. Prav tako nimamo še predstavnika v upravnem svetu ustanove ESA. Potrebni bodo novi napori za rešitev teh in podobnih vprašanj. Združenje je kljub takim negativnim pojavom konstantno rastlo in se uveljavljalo, kot se je utrjevala in se uveljavljala celotna naša skupnost, ki pa je na žalost še vedno primorana, da zahteva globalno zakonsko ureditev svojega statusa. Sprejetje globalnega zaščitnega zakona ne bo le v korist naše ožje skupnosti, ampak bo s tem obogatena celotna deželna skupnost in bodo končno uveljavljena načela, ki jih vsebuje deželni ustanovni akt. Ob zaključku bi hotel poudariti, ko slavimo 40-letnico, da gre zasluga za današnjo razsežnost združenja in njegov nenadomestljivi položaj v naši in deželni skupnosti vsem odborom organizacije in posameznih sekcij, ki so v teh štiridesetih letih vlagali nesebične napore, kakor tudi administrativnemu osebju, ki je iz začetnih skromnih okvirov prerastlo v vsestransko sposoben delovni aparat. Slovensko deželno gospodarsko združenje je lahko doseglo sedanji položaj, ker je od samega začetka gledalo v širino, čuvalo svojo enotnost in deželno celovitost ob spoštovanju notranjih avtonomij. Prepričan sem, da bo po tej poti tudi v bodoče želo nove uspehe. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU 34l47Trst-lnd. cona-ill. Trav. Est-Tel. 817-325-Dolin-Ul.Travnik Uprava in skladišče Mehanična delavnica za kmetijske stroje TRGOVINE: Trst - Ul. Foscolo 1 - Tel. 794-386 Trst - Ul. Flavia 62 - Tel. 812-397 Milje - Ul. Tonello 6 - Tel. 272-494 ASencija zavarovalne družbe UNIPOL - Milje - Trg Curiel 2/A - Tel. 274-986 PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo cesta NABREŽINA - ŠEMPOLAJ 100 m po železniškem prehodu TISKARNA GRAPHART Stupar Vinicio 34100 Trst - Ul. Rossetti 14 - Tel. 772-151 IMPORT - EXPORT {pfETl 34170 Gorica (Italija) Ulica Vittorio Veneto 49 Tel. (0481) 82159-33524 IGOR ČERNIČ Tx. 461229 4i Černič Luciano uvoz-IZVOZ REPROMATERIAU - STROJI ZA PLT REZERVNI deli SEDE2: GORICA - UL. FAITI 13/A TEL. 84950-83616-33880 - TELEX 460589 GENSPE GRIL DOLINA Nudimo novost Padriče 59 Tople vedno ______________ pripravlenje jedi: Kuhana svinjina Kislo zelje in klobase klobasice itd. Slovenci v gospodarski zgodovini Goriške ANTON NANUT, predsednik goriškega odbora SDGZ Štirideset let našega združenja je relativno dolga doba, vendar segajo korenine organiziranega delovanja slovenskih gospodarstvenikov na Goriškem veliko globje. Naše združenje je namreč na tem prostoru dedič Trgovske obrtne zadruge, ki je zaživela leta 1897 in je imela svoj prvi sedež v Kutinovi hiši na Travniku. Ustanovitev te goriške gospodarske organizacije je bila odraz naraščajoče gospodarske moči slovenskega življa v mestu, kar se še najbolje kaže v dejstvu, da so komaj pet let po ustanovitvi dali nalogo našemu slovitemu someščanu Maxu Fabianiju, naj izdela načrt in poskrbi za gradnjo Trgovskega doma na sedanjem Verdijevem korzu, v gospodarskem osrčju Gorice. Torej, leta 1902 so kupili parcelo, leto kasneje je bil pripravljen načrt. Konec leta 1904 pa je bila že popolnoma dokončana palača, ki je še danes arhitektonsko ena od najlepših stavb v Gorici. Omenimo naj le, da je to stavbo zgradila slovenska tvrdka bratov Mozetič in da so za razna notranja dela in opremo poskrbeli slovenski gorički obrtniki. To je bila za takratne čase najsodobneje opremljena in sploh prva stavba s centralnim ogrevanjem v Gorici. Trgovski dom je bil obenem tudi prostor, kjer se je odvijalo slovensko kulturno in športno življenje. Simbol naše prisotnosti v tem mestu. Sicer moramo tudi tokrat poudariti, da je bila slovenska prisotnost na Goriškem občutena na vseh področjih gospodarskega delovanja, od kmetijstva, trgovine, obrtniško- storitvene in proizvodne dejavnosti do denarnih zavodov kot temeljnih polov tega gospodarskega življenja. Naši predniki so enakopravno z drugimi someščani gradili to naše mesto in skrbeli, da je postalo pomembno gospodarsko in trgovsko središče. Vendar nam je bila ta možnost odvzeta kmalu po prvi svetovni vojni. Ko se je utrdila fašistična o-blast, so nas z najrazličnejšimi sredstvi odrinili tudi iz gospodarskega življenja. Leta 1927 so nasilno odkupili Trgovski dom za komaj četrtino njegove dejanske vrednosti in takrat so bila že skoraj vsa naša prosvetna in športna društva ter naše obrtne in druge zadruge zaprte. Ne gre samo za to, da je bila raztrgana in poteptana naša gospodarska mreža, obdržalo se je le kmetijstvo in obrobno gospodarstvo, škoda je bila veliko večja. Posledice občutimo še danes. Prepovedali so našo šolo, prepovedali so, da bi iz naših vrst rasli izšolani kadri, ki so tako potrebni za normalen razvoj gospodarstva. Posledice fašistične raznarodovalne politike so se kot val prenašale do tega desetletja. Ali ni mogoče prav tisto obdobje krivo, da smo morali po drugi svetovni vojni na šolskem področju začeti čisto na novo? Da smo morali najprej skrbeti, da smo dobili profesorski kader. Torej smo po sili razmer posvetili toliko pozornosti humanističnim vedam in zanemarili tehnične. Sedaj se nam to maščuje, saj nam primanjkuje usposobljenih kadrov, ki bi lahko razvijali naše proizvodne dejavnosti. Vendar smo tudi tukaj v zadnjih štiridesetih letih napravili pomembne korake naprej, ne nazadnje tudi v tem šolskem letu, ko smo dobili oddelek za računalništvo na industrijskem tehničnem zavodu Galilei. Po drugi svetovni vojni smo morali začeti vse znova. Danes torej praznujemo štiridesetletnico te obnove, ko so 24. novembra 1946 slovenski gospodarstveniki ustanovili na Skor-klji Slovensko gospodarsko u-druženje. Čeprav je ta organizacija i-mela svoj sedež v Trstu, je postopoma pokrila celotno obmejno območje, ki ja naseljeno s Slovenci. Naj kot primer navedem, da so bili vključeni v predsedstvo tudi gospodarstveniki iz drugih krajev, na primer Prinčič iz Krmina, Vižintin iz Gorice in Prešeren iz Kanalske doline. Z leti se je tudi na Goriškem povečalo število članov in hkrati tudi potreba po samostojnem nastopu naše pokrajine v deželnem združenju. Tako smo leta 1977 ustanovili Goriški pokrajinski odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Takrat smo tudi spremenili statut. Na prvem občnem zboru smo izvolili za predsednika Viljema Nanuta, od katerega smo se morali prav letos prerano posloviti. Izgubili smo %a po kratkotrajni bolezni in ko je bil se poln zagona. Njegove osebnosti, njegove delavnosti in prizadevanj v korist naših gospodarstvenikov, še dolgo let ne bomo pozabili. Na prvem občnem zboru je bil Viljem Nanut izvoljen tudi za načelnika sekcije za zunanjo trgovino. Obrtniški sekciji je načeljeval Dario Bensa, za malo trgovino je skrbel Max Nanut, za gostinstvo in turizem pa Anton Nanut. Naš prvi sedež smo imeli na Travniku, v jorvem nadstropju Mermo-Ijeve hiše. Ker je bil ta prostor za naše člane neprikladen, smo se preselili v bivše prostore Kmečke banke v Ulici Morelli. V tem obdobju se je povečalo število članov in zaradi večjega povpraševanja po storitvah smo okrepili tudi urade, Igor Orel pa je prevzel mesto ravnatelja. Spremenil se je tudi naš odbor. Načelnik sekcije za zunanjo trgovino je Stefan Bukovec, za malo trgovino skrbi Attilio Brisco, načelnik obrtniške sekcije je Livio Antoni, sekcije za gostinstvo in turizem pa Anton Nanut. V vsem tem času je naše združenje skrbelo tudi za nove gospodarske pobude. Preko združenja smo namreč na Goriškem ustanovili Gometal, ki je proizvodni in trgovski konzorcij, Kopego-trgovski konzorcij, Gotour, turistično agencijo in Mego-proiz-vodni konzorcij. Omejim se samo na to, kar je bilo napravljenega s skupnimi močmi, in to samo zaradi po- manjkanja časa in obstoja možnosti, da bi pozabil kaj omeniti. V slavnostnih govorih naših kolegov večinskega naroda se na žalost pozablja, da bi naša skupnost z drugačno zgodovino verjetno veliko več prispevala k razvoju teh krajev, za Gorico. Raje se poudarja, koliko gospodarskega potenciala je Gorica izgubila po mirovni pogodbi leta 1947. Pri tem se seveda zanemarjajo stvarne možnosti in se ne gradi novih, s pomočjo katerih bi pripadniki obeh narodnosti skupno dograjevali in razvijali krajevno gospodarstvo. Osebno sem trdno prepričan, da je treba na Goriškem, in se posebej v samem mestu, še veliko napraviti. Večvrednostni ali manjvrednostni kompleksi sterilne razprave in podobno na gospodarskem področju ne vodijo daleč. Gorico je treba namreč ponovno postaviti na noge kot sodobno in urejeno trgovsko središče. Stari del mesta s svojo nekdanjo privlačnostjo — naj omenim le kakšna je bila Gospodska ulica, Raštel, Travnik in bližnje ulice — je sedaj vedno bolj zanemarjen. Mogoče ne bi bilo napak, ko bi pogledali k sosedom Vi-demčanom, kako jim je uspelo urediti staro središče, Mercato Vecchio, v privlačen nakupovalni center. Ker je naša ambicija, da se uveljavimo na področju mednarodne trgovine, kjer ima Gorica prav tako zelo ugodne pogoje, je nujno, da se tudi na tem področju najdejo nove poti za okrepitev in razširitev gospodarskih tokov, ki se pretakajo preko Gorice. Ideja o povezavi med mejnim prehodom in tovornim postajališčem v Standrežu, letališčem v Ronkah, pristaniščem v Tržiču in železniškim vozliščem v Cervignanu, je prav gotovo pomembna. Ko razmišljamo o možnih scenarijih razvoja Gorice, se ne smemo o-mejiti le na trgovski sektor. Na našem območju imajo pomembno mesto storitvene dejavnosti in sploh obrtništvo in ne nazadnje tudi g0' stinstvo in turizem. Kako naj se mi kot pripadnik} manjšinske skupnosti, in sploh nasl združenje, vključujemo v te per' spektive? Kljub nekaterim očitka^ da se zapiramo vase, lahko mim1 trdimo, da smo slovenski goriški g°' spodarstveniki pripravljeni, da. t polni meri sodelujemo in nesebičnj prispevamo svoj delež. Nas1 združenje namreč skrbi za usmef janje našega gospodarstva, za servis za člane in je obenem tudi pravo sindikalno združenje. Vsi naši člani s° vpisani na trgovinski zbornici. Kij}1", temu pa z vsemi našimi dosedanjim1 prizadevanji še nismo dosegli enakopravnosti z našimi kolegi večinskeg0 naroda. Naše dosedanje sodelovanje z italijanskimi kolegi se krepi tudi na Goriškem. Naj omenim le skupne jna-. nifestacije naših obrtnikov s člani CNA in Associazione Artigiani let0 1983 in nedavno uspešno pnv0 Deželno konferenco o obrtništvu f Gradežu, kjer je imelo nase združenje 50 delegatskih mest. Skupna je bila tudi protestna stavk} naših gostincev ob uvajanju Visenti' nijevega zakona. Uspešen je bil tup1 obisk APIpri Gospodarski zbornici}' Ljubljani, ki ga je organizirala nas° sekcija za zunanjo trgovino, in še m lahko naštevali. Torej mislim, da je jasno, da se nismo zapirali in da ne odklanjam0 pomoči nobenemu od naših meščanov. Vedno smo pripravljen' sodelovati pri gradnji tako imenovanega mostu, ki naj bi povezal nas ki pa niso dobile nikjer od-. vora. 0 tem pričajo na primer e^ni uvodniki in drugi članki, l Javljeni v Matajurju - glasilu t^e?kih Slovencev, v prvih le-izhajanja. Če samo bežno da ■amo časopis, ugotovimo, Ja bila gospodarska proble-j^atlka v središču pozornosti pPtajurja in vse slovenske skuje na tern področju. Dovolj ^ da nanizamo nekaj naslovov, zq °pozarjajo na skrb Slovencev p tj_0sP0darski razvoj in obenem biizujej° sektorje, v katere bi po°’ po.njihovem mnenju, treba dQe$at:i: gospodarsko propa- stme’ izseljevanje, težka zao-g0s °st v Dreki in v Srednjem, g^Podarstvo-podlaga narodne-dajjjtoja fer naslovi «Naj nam si ° .° na domači zemlji«, «Če dr arni ne bomo pomagali, tudi narn ne kodo«, "Kako kra °? dobili industrije v naše n,- . "> "Zapirajo se fabrike, za-mraJo se hrami.. gdkoj pade v oči, da gre za te,..................... na dvajt ki so še danes n® in ki še vedno čakajo odgovor. Toda več kot sprgSet iot ni prišlo do nobene Porf!116171^6’ nasprotno, posto-že d zapirali tovarne, ki so deig.,, ,onca prejšnjega stoletja o a, djOj tako v nekaterih krajih muradl^ih dolinah (n.pr. Ce-dai*i,V Sv- Lenartu) in na če-Vgfi ■ern. območju. Seveda Slo-biii n 'jamske pokrajine niso Vol, -I10 ln gospodarsko do-Pravo-doni, da bi sami kaj na-sno l\l’ T°.drugi strani pa je ja-£>o//f ■ -a ši° za zelo premišljene dihak*'6 izliva, ki niso dovolile Vojn !jsnega gospodarskega raz-torej Ppdročja. V teh letih Vanjo be ožimo stalno nazado-n°vo gdfPodarstva. Začne pa se kajšniihbd^e zgodovine tu-njgmu, Slovencev z nastaja-zbo^i^did društev, pevskih sloven’ l 'f nstar}ovitvijo Zveze stainn'1'1 izseijencev in z na-V«e t^m drugih organizacij. spin~ Povezano z dviganjem dne e lz°brazbe in rastjo naro- le zavesti. * Kulturni razvoj in pomoč o-stalih Slovencev v Italiji in iz matične domovine sta imela kot posledico v zadnjih letih nastajanje nekaterih ekonomskih pobud. Seveda je tu treba upoštevati še nekatere druge dejavnike: potres, osimske sporazume in politično zamenjavo v vodstvu nekaterih občinskih u-prav. Nekaj mesecev pred potresom iz leta 1976 nastane tako gradbeno podjetje Benedil. Leta 1979 ustanovijo Beneco. Tri leta kasneje se svečano odpre obrat z mešanim kapitalom Veplas in istočasno se položi temeljni kamen za tovarno Hobles. Leta 1983 začne delovati v Viskorši -Tipani podružnica Mipot in dve leti kasneje nastane v Reziji Mir. Seveda do nastanka teh podjetij ni prišlo kar tako, brez problemov. Nasprotno. Se zlasti prve industrijske pobude so naletele na velika nasprotovanja. Vsekakor so to bili pomembni koraki, ne le, ker so se pri tem odprla nova delovna mesta, pač pa tudi zato, ker so dokazali, da je industrijski razvoj tega področja možen. Istočasno te pobude pomenijo, da je meja med Italijo in Jugoslavijo lahko tisti faktor, ki ne ovira razvoja. Nasprotno, lahko sproži nove gospodarske pobude. Dodati je treba, da so pomembno vlogo pri tem imele tudi nekatere napredne politične sile in stranke ter krajevne uprave. Danes so perspektive razvoja dosti boljše kot v preteklosti, še posebno, če upoštevamo deželni načrt za razvoj goratih območij, nova finančna sredstva za dokončno obnovo po potresu in zakon za obmejna področja. Ti novi prijemi bodo morali obroditi sadove tudi v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Veliko odgovornost pri političnih in gospodarskih izbirah ter pri izkoriščanju novih finančnih sredstev bodo seveda imele stranke, politične sile in krajevne javne uprave. Slednje bodo morale med drugim izpeljati do konca in uresničiti načrte za proizvodne dejavnosti (PIP) in hkrati poskrbeti za izboljšanje infrastruktur. Drugo vprašanje, ki v tej fazi zasluži vso našo pozornost, je vprašanje povezovanja vseh podjetnikov, obrtnikov in drugih e-konomskih subjektov tega področja. Slednji potrebujejo danes dobre in kvalitetne storitve na področju knjigovodstva, pri urejanju davčnih in finančnih obveznosti, ki postajajo iz dneva v dan bolj zahtevne in ki zlasti malim podjetnikom in obrtnikom povzročajo velike težave. Pot je bila torej začrtana in po njej je treba nadaljevati z utrjevanjem obstoječih gospodarskih pobud in z ustanavljanjem novih, ki naj zagotovijo Slovencem v videmski pokrajini možnost, da ostanejo na lastni zemlji in da s tem ohranijo lastno narodno istovetnost. ]y[_ hobles spa ŠPETER OB NADIŽI (SAN PIETRO AL NATISONE) Tel. (0432) 727321-727286 Telex: 450504 HOBLES I PROIZVODNJA IMPORT - EXPORT ZASTOPNIŠTVA — UČINKOVITO POSREDOVANJE IN DOBAVA REPROMATERIALOV ZA LESNI, KOVINSKI IN KEMIČNI SEKTOR — Poslujemo tudi po avtonomnem računu BENEDIL s . . GRADBENO PODJETJE IMPRESA COSTRUZIONI EDILI Impresa costruzioni edili 33043 Cividale - Via Manzoni, 14 Tel. (0432) 73-06-14 Stalna skrb SDGZ za formiranje mladih strokovnih kadrov Sposobni in specializirani kadri _ so predpogoj za razvoj družbe: gospodarstvo je veja človekovega udejstvovanja in zaradi tega so tudi v tej panogi kadri predpogoj za hitrejši in smotrnejši razvoj. Predvojni politični pritisk je botroval velikemu izseljevanju kadrov, katere je zdesetkala tudi vojna vihra. Slovensko gospodarstvo se je zaradi tega znašlo v velikih težavah, katere niso niti danes v celoti premoščene. Te problematike so se prav dobro zavedali vodstveni organi SDGZ, ki so smatrali za svojo dolžnost, da se tesneje in aktivno povežejo s šolami. Danes je to sodelovanje dejansko razvejano in plodno in si ga je vredno ogledati. Y dogovoru z deželno pedagoško službo so vsako leto na sporedu posebna posvetovanja za starše še pred vpisom na višje šole. Strokovnjaki skušajo prikazati staršem potrebe gospodarstva v prihodnjih letih. Ti pogovori naj bi služili za usmerje-vanje otrok v perspektivne poklice z namenom, da se omogoči mladini hitrejše vključevanje v produktivne dejavnosti. Predavatelji združenja imajo med letom, seveda v dogovoru z učnim osebjem, na Državnem trgovsko tehničnem zavodu "Žiga Zois» predavanja na specifične teme, da bi dijakom o-svetlili konkretne probleme gospodarjenja in trgovanja. Vsi se zavedamo, da moramo teoretično znanje preverjati v praksi. Zaradi tega sta zavod "Žiga Zois« in združenje že pred leti osvojila pobudo, da dajeta dijakom možnost poletne enomesečne delovne prakse v raznih podjetjih. Priznati moramo, da je bil poskus uspešen in da je bil odziv gospodarstvenikov več kot zadovoljiv. V sklop tega sodelovanja spada tudi redna letna ekskurzija v razne delovne organizacije v SR Sloveniji, katero soorganizira Gospodarska zbornica Slovenije. Pojavila se je tudi potreba, da se omogoči dijakom zavoda »Jožef Stefan;> konkretna delovna praksa v delavnicah ali proizvodnih obratih. Tudi v tem primeru je priskočila na pomoč Gospodarska zbornica SR Slovenije, ki je sklenila poseben dogovor z domačimi organizacijami združenega dela in uredila vse potrebno, da teče praksa neovirano. Slovensko deželno gospodarsko združenje je bilo tudi soustanovitelj in dejanski pobudnik nastanka Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje, ki danes zavzema važno in nenadomestljivo vlogo pri vzgoji vajencev in srednjih kadrov, ki ne nameravajo nadaljevati s šolanjem na višji stopnji. Po drugi strani zavod organizira specifične tečaje za mlade podjetnike, da se prilagajajo sodobnim potrebam po vodenju manjših podjetij. Na teh tečajih nosijo breme praktičnih predavanj nameščenci združenja. A to še ni vse. Podetja in denarni zavodi tudi znatno podpi- (Nadaljevanje na 27. strani) nwmTn Hm . . w S.r.L IMPORT-EXPORT 34132 Trieste-Trst Tel. 040/61508 61514 Via Torrebianca, 25 61519 Tx. 460 601 SPLOŠNA OPREMA Anton Koršič ara- 34128 Trst - Ulica S. Cilino 38 - Telefon 54-390 DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH z. zo.p. Opčine - Alpinska Ulica 86 - Telefon 211054 S.p.A. ELECTRONICS DEVICES 34133 Trst, Ul. C. Beccaria 8-Tel. 040/61831-64444 Tx. 460461 r^— L euecTRonicsHOP 34133 TRIESTE VIA FABIO SEVERO 22 TEL. 040-62321 CONAGRA Commerciale agricola IZVOZ - uvoz KMETIJSKIH PROIZVODOV Sesljan 41/D-34019 Trst Tel. 040/299-415, 299-042-Tx.: 461201 s.r.l. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO PODJETJE La GONZianB s.r.l Gorica - Via D. D’Aosta 180 Tel. (0481) 20787-20866 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ■W l r>>td |4l ' ■!»<- Innr ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKAd.d. NUDI POPOLNI SERVIS ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST UVOZ-IZVOZ EKONOMSKA PROPAGANDA PROPAGANDNI IN DOKUMENTARNI FILMI GRAFIČNE STORITVE KNJIGARNA IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA ~a • n tvnograpnic % { J l G.J. Stavar & C. S.n.c. Papir za revije in časopise - Premazani papirji - Matrice Simoncini Grafične potrebščine Grafični stroji 34133 Trst - Ul. S. Francesco 4 - Tel. 730-020 - 730-023 - Telex: 460170 MESNICA RAVBAR BORIS Sv. Križ JESTVINE - ZELENJAVA Pri Pepkotu Sv. Križ 193 TVRDKA Rag. LUCIANU FABIAN Import - Export Trst - Ul. Ronco 7 - Tel. 728-267 HOTEL - RESTAURANT SONIA Felda Silvano Domjo 47 - Tel. 820-229 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA LEGISA Sesljan 41 Tel. 209-147 Gustinčič - Guštini Gigi Gostilna Pri vodnjaku Jezero 9 Rezervacije tel. 228-211 Posebna postrežba za poroke, obhajila in bankete ZADRUŽNA GOSTILNA Dolina - Trst - Tel. 228-187 ___^ □ /'"'N Glavni predstavnik Rapp. generale SLOVENIJALES Uvoz izvoz zastopstva Import export rappresentanze delovna organizacija SLOVENIJALES TRGOVINA Ljubljana, n. sol. o. 34123 Trst-Trieste - Ul.-Via S. Giorgio, 1 Tel. 040/300-222 - Tx 460453 ILES I •Tombesi Nadaljevanje z 9. strani) ^aPore, ki so že in bodo še dali J ^atembne rezultate (dovolj je, __ j0 Pomislimo na «paket" za kJr,teSa razloga sem se zavzel, akor mi je bilo mogoče, za ra- lVejane posege po sektorjih, ki 'ni/ __7__i ‘ _ ... . .. i 7 .* sto Ovrednotii° vse produktivne rnosti, pa naj imajo te p_o-^rnben prostor pri uresniče-pJlJU dohodkov v pokrajini, ali st naJ bodo le odraz manjših ^Ojaosti, vendar kakovostni in eSjj}i nadaljnjega razvoja, tji tem upoštevam trgovino in u^djarodni promet, raziskovat sektor in znanstveno-kj.tu'jle dejavnosti, toda tudi jlftijstvo, kakovostno obrt-lstv0 in leJltorJe torej, ki kljub različnim l m nrlrnrrnin t-t n i lxr\l i gastronomijo. Vse PPstn, eznostim odražajo najbolj '-e težnje tržaškega druž--^'gospodarskega in čloue-e8a tkiva. Sg temi mislimi in s temi cilji ^ . obračam na Slovensko prZe ■- gospodarsko združenje v str[>riCanju’ da se 2 njimi njpnja' ^rav tako računam na sk. P"'”' JLe8ovo pomembno podporo za ,^Pen operativni krajevni na- l°P’ ki je neobhodno potreben, r,J računamo na odziv naših SOn u-puiLufuu uu uuziu nasul Worr}ikov, tako na deželi ka-gtudi v Rimu in v Bruslju, drir rnno^9 uspeha v vašem žabo unen} Soljenju, v katerem se k0n°Prinos mladih prav gotovo lzki " .rcl't‘Vrio aopomjevai z stih Sr!arrii in preudarnostjo ti-^ali’ S-° v vsed ted ietih prispelo ~sv°j nesebični doprinos idej n ^dušenja. ^ Kadri (/V/ ndaljevanje s 24. str dakV-Obavo nujno potn Se£ icne opreme za raz 2adn'’a denarnih zavodo prVem času angažiral let0o s°le "Ivan Trin rtilah Je:seni odprla pr sCn n\ .s Področja, L dMn fa^~saT u -to g’ saJ so državna s p. vedno preš kr o m letu, narni zavodi so ['nižfh^L^1:' tok *ki £,re/me, hrezpla Pravi kl dnevnik, ,niad’ir.Vi.d080,J0ru 2 Je tu fSk.n revija Gc sPevh'""‘ u l rstu a korn °U najzaslužn nk\ZiGOrrskem > ^PO^n^U medkor vidimo, j gospodarstvi zelo razvejano in plodno: to je znak, da_ sta dve važni kompo-neti družbenega življenja dobili skupen jezik, ki ima za cilj po eni strani hitrejše zaposlovanje mladine, po drugi pa vzgojo primernih kadrov za potrebe slovenskega gospodarstva v deželi. o. k. • Gianni Bravo (Nadaljevanje s 7. strani) menjavi. Slovensko deželno gospodarsko združenje lahko uveljavi svoj, z določenega vidika privilegiran položaj, za premostitev dvostranskih težav in za polno uresničevanje načel o sodelovanju, ki jih obsegajo mednarodni sporazumi, kakršni so tržaški in goriški sporazum ter sporazum med EGS in Jugoslavijo, da okrepi prisotnost slovenske narodnostne skupnosti. Navedli bomo zato naš stari načrt glede olajšav, ki jih predvideva sporazum EGS - Jugoslavija. V interesu vseh se moramo vrniti k temu argumentu in poiskati oblike obmejnega gospodarskega sodelovanja za skladnejšo rast dežele Furlanije-Julijske krajine in obmejnih jugoslovanskih republik. Interes vseh je, da ostane Jugoslavija enotna in tesno povezana z Zahodno Evropo; za dosego vsega tega je najbolj učinkovito sredstvo utrjevanje trajnih odnosov soodvisnosti med o-bema državama. Ob tem, ko z zadovoljstvom o-cenjujemo dosedanje delo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ne smemo pozabiti, da njegova aktivna prisotnost predpostavlja nadaljnjo obvezo obmejnega posredovanja. Priznamo, da so bili podjetniki slovenske narodnostne skupnosti v teh 40 letih učinkoviti protagonisti v posredovanju, tudi ob upoštevanju dejstva, da to neposredno vpliva na njihove življenjske interese. S tem priznanjem obenem izražamo zeljo, naj bi še naprej uspešno vodili svojo politično vlogo in ponovno pognali blagovno izmenjavo s sosedno Jugoslavijo. Pričakujemo, da bosta Italija in Jugoslavija ob učinkovitem posegu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja premostili sedanjo pat pozicijo s čimprejšnjo določitvijo vloge, pomena, razsežnosti in norm, ki naj omogočijo nadaljnji razvoj blagovne menjave in sodelovanja med obmejnimi območji. FOTO Sedmak Prosek 129 Tel. 225-349 SICEM IMPORT EXP0RT Martino Lozar 34010 Trst - Sv. Križ 404 - Tel. 220-142 #lO ELPRO sj-J. import - export 34010 Zgonik (Trst) Devinščina 21 Tel. (040) 225-477 Telegr.: ELPRO-SGONICO MIZARSKA DELAVNICA ALFRED KRALJ ^ „____ Trebče 225 Leseni izdelki, okna, vrata ter pohištvo po naročilu GOSTILNA OROIČ Padriče 36-Tel. 226-112 mercantile UVOZ - IZVOZ Trst - Ul. Torrebianca 18-Tel. 64-744-60-691 Telex: 460470 Filiala: Gorica - Ul. Favetti 16 S) (Malalan TRGOVINA ČEVLJEV ČEVLJI IN USNJENA GALANTERIJA Opčine - Trst - Narodna ulica 28 - Tel. (040) 212-136 Ugo Margon VREČE VSEH VRST IN JUT0V0 PLATNO Trst Ul. Fonderia 10/A Tel. 728-013 HOTEL POSTA Udobne sobe s kapalnico Telefon v vseh sobah Dvigalo - Centralna kurjava Trst - Trg Oberdan 1 Tel. 68-397, 64-184, 65-922 (v centru mesta) KNJIGARNA TERČON Nabrežina 103 Tel. 200-142 Metalmineraria i uvoz - izvoz predstavništva Trst Ul. Trento 15 Tel. 61-227 Telegr.: METMlN 1 POHIŠTVO Pupis Sesljan 59/B Telefon 209-269 GOSTILNA LUXA VLADI Prosek 539 Telefon 225-398 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN Gruden Sempolaj 49 - Tel. 200-151 ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan S.n.c. Rojan - Ul. Moreri 7 Tel. 414-277 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA m foto-klno J. kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 GRADBENI MATERIAL IN ŽELEZNINA DANEU ALOJZ Opčine - Proseška 13 - Tel. 211-044 anna Prodaja novih in rabljenih avtomobilov - Servis GRGIČ • KAROSERIJA • MEHANIČNA DELAVNICA • CESTNA POMOČ Padriče - Trst Tei. 226-161 Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica 198« TRIMAC s.r.1. 34016 OPICINA/OPČINE ULICA NAZIONALE, 124 TELEFON (040) 211732 TX. 460405 I^AŠA osnovna dejavnost je posredovanje ^hnologije za obdelavo in predelavo l£sa in njegovih derivatov NUDIMO: TEHNIČNE NASVETE IN POJASNILA OB NAKUPU NOVIH STROJEV ALI NAPRA V SERVISIRAMO: RABLJENE STROJE, IZVRŠUJEMO GENERALNA POPRAVILA RABLJENIH STROJEV 0°fi/4 VLJAMO: STROJE IN REZERVNE DELE m Obdelovalni center za formatiziranje, rezkanje, profiliranje, Proj^ . vrtanje, krojenje, rezbarjenje ter brušenje. Vajalec C.M.S. ZOGNO - Model NC-TRIAX-PF-4T z numeričnim krmiljenjem. Elektronska protočna možničarka z numeričnim krmiljenjem Proizvajalec BS PESARO - Model TEČNO CONTROL MC ZASTOPAMO SLEDEČE PROIZVAJALCE: MECCAH'0'^ SA*TA (MILANO' 11 Luščilke /2% Linije za razrez ivernih plošč GIBENMPIANT1s«a BIESSE Pretočne in normalne možničarke Elektronski obdelovalni centri alimpic Enostranske in dvostranske robne furnirke V/£ T Kontaktne elektronske brusilke costruzione macchine lavorazione legno P.LU tORVINI FLAVIO A FLAVIANO Nanašalke laka in lužil Linije za montažo W^' demontiranega ali kosovnega pohištva FINANČNA DELNIŠKA DRUŽBA ZA MEDNARODNI PROMET S.A.F.T.I ■ S.p.A. S.A. FINANZIARIA PER ITRAFFICIINTERNAZIONALI Ustanovljena leta 1926 Družba z udeležbami v proizvodnem in terciarnem sektorju Finančne, pravne in administrativne storitve Družbena glavnica Lit. 2.000.000.000.- v celoti vplačana 34132 TRST - Ulica Geppa 9 Tel. (040) 61477/60123 dal 1858 od 1858 OLIVETTI COMUZZI & BARBI sri Forniture industriali, navali e cantieristiche Attrezzature e prodotti per Tanticorrosione Oprema in repromateriali za industrijo, navtiko in ladjedelništvo. Oprema in proizvodi za zaščito pred korozijo. Trieste - Via di Calvola, 43 - Telex 460103 STORES Phones: 300348-305785 - Gable STORES - Telefax: 306416 198« GOSTILNA DOLENC 34016 OPČINE (Trst) P Ulica degli Alpini. 2 PoSt. pred. 2012 Tel. (040) 214291 Devinščina 3 - Tel. 225214 I COMPUTER ||_l PUBBLI 115 SISTEM SDF Projektiranje in proizvajanje kompjuteriziranih svetlobnih napisov LA COMBUSTIBILE Trst - Domjo 38 - Tel. 820-331 - 810-252 Plinsko olje za ogrevanje, kurilno olje fluidnost 3/5 Petrolej za ogrevanje, motorna olja, kovinski rezervoarji Diesel goriva les za kurjavo Razne vrste premoga, briketi UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 Savogna d’lsonzo (GO) ltaly Via Čase Sparse, 76 Tel. (0481) 20181 Telex: 460639 IMSAG0 I • STEKLO: Float, r.efleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala, itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA Izolacijska stekla Silikonska tesnila ESTETICA AZ Obraz-Telo Linfodrenaža Trst - Ul. Ginnastica 30 Tel. (040) 774-232 Posebna priloga h Gospodarstvu, Novemu Matajurju in Primorskemu dnevniku z dne 24. oktobra 1986. GOSPODARSTVO, Uredništvo in uprava TRST, Ul. Valdirivo 40, odgovorni urednik KLIO FORNAZARIČ NOVI MATAJUR, Uredništvo in uprava ČEDAD, Ul. B. De Rubeis 20. Odgovorni urednik IOLE NAMOR PRIMORSKI DNEVNIK, Uredništvo in uprava TRST, Ul. Montecchi 6, Odgovorni urednik BOGO SAMSA. Oglaševanje: Agencija MOREX Sas Ul. Valdirivo 19, tel. 69.269. Naslovna stran: Studio EFFEKAPPA TRST Fotokompozicija in impaginacija: FOTOFORMA - TRST-TRIESTE Tipo/lito: STELLA TRST-TRIESTE Prilogo uredil: ELIO FORNAZARIČ OKTOBRA 1986 31