Uredništvo: V zamejstvo 1938. Obrezane in zavite preroške besede Za veliko noč je »Jutro« priobčilo uvodnik pod naslovom »Preroške besede«, v katerem se je dotaknilo Levstikovega sodelovanja pri ustanavljanju »Slovenskega naroda« v letih 1867-68 in posebno podčrtalo pomembnost od njega sestavljenega programa za današnje dni. Mariborski ustanovitelji, talko pripoveduje jutro«, sicer niso sprejeli njegovega osnutka, marveč so se odločili za manjši program, za Zedinjeno Slovenijo, in potisnili za trenutek v ozadje »idejo, ki jo je zasnoval mož širšega pogleda, daljnosežnega nacionalnega obzorja in državniškega koncepta.« I oda Levstik jc gledal preroško v prihodnost. Potem ko je v uvodu svojega črteža opiisal vso težavnost tedanjega položaja Slovencev in pokazal, da jim grozi pogin, je nadaljeval »dobesedno«: »Samo en pot je, po kate-!'em utegnemo ubežati temu zlu, samo en trden jez, kateri nas utegne braniti. Ta jez je v politični solidarnosti z našimi brati, kateri so iste matere, istega jezika z nami in kateri našo bratovsko roko veseli poprimejo nam in sebi na oporo . .. Da rečeno zvezo osnujemo in utrdimo, pa da zatare-‘n° vsa'ko misel, katera na to namerja, da bi mi .‘'m' mogli kdaj kaj biti, to naj bode naša I i va skrb .. . Zato se nam je truditi z vsemi duševnimi močmi, z vsem pogumom, kateri ,se ne ustrasi največje žrtve... S temi besedami smo obenem razložili, zakaj ise je .Slovenski jug* krstil naš 'novi časopis ...« Levstikov predlog ras ni stopil v življenje, v svojih dušah pa ga je nosila vsa naša inteligenca pol stoletja, dokler ga leta 1918. ni do kraja izvedla, ki smo postali »del velikega jugoslovenskegai naroda«. Svojo miisel je podprl Levstik z lego slovenske zemlje, ki je prav po letu 186(5. dobila izredno pomembnost za združeno Italijo in snujočo se Veliko Nemčijo, s pomembnostjo pa je bila združena tudi nevarnost, ki je nenadoma tako jasno stopila pred mali na-rod. »Fran Levstik je to napisal pred več nego 70 (irti kot utemeljitev svojega jugoslovanskega prostima, ki mu je dal za osnovo politično solidar-"ost bratstva iz iste matere in povezanosti istega jezika, besede, ki natančno izražajo to, kar se da-jies naziva državno in narodno edinistvo.« In v dn-'n teh »preroških besed« moramo tudi sedaj zavarovati »slovensko bit«, tako se končuje sestavek v »jutru«. J metLdLev^ti^t?iajieP^Zna L?™tik^ moi,a <***] za slovensiko samoLl^T ,SV°.Je z,yJjenJe bojeval svoje ljubezni, ne&f*’ k', le,va z ognjem dan ja dejstev in geSalnT° 5 rea.,ne«,a ,^le' nega snovanja nastopil p™0^azume.Yfn.jei?1 kulltur-ffa iezik i i,,,,., pratl opustitvi slovenske- rodnosti-1 ta" Levstik naj' kega edino zveličavnega unitarizmi N™iz celote njegovega zbranega de a ne iz pravilno tolmačenj in postavljenih odlomkov ul mogoče dobiti okazov zato! Toda po »Jutru« prav omenjeni program govori proti nam! Na katere besede stavi ja »Jutro« svojo sodbo? »Politična solidarnost«? »Rečena zveza«? »Politično solidarni«, v >;,?veizi« bi bili na pr. lahko tudi Francozi in Nem-c,» toda noben še talko ispreten sofist bi iz tega ne ^ogel izžonglirati v nasledkih njih narodnega »edin8tva«. Take umetnije znajo samo pri »Jutru«. bi se obesili na iz romantičnega Kollarjevega 'uvanstva izvirajoče in v genetičnem smislu tudi 'Rrovičene besede o bratovstvu. isti materi in Mern jeziku, to bi bilo dandanes že kar smešno. °(emtakem pa nam ne ostane nič več, vsaj iz ega ne, kolikor je »jutro« Levstikovih besed na- V '0,Q j,.-v _ 1_ _ 1 1 S uti • _ t„lr h i bese k P1rer|en 'Pa 'se ga lotimo, je treba najprej na iitko in natančno posneti omrpppini nnrrt v v^eli V 11 • »vviiivvji .J *JUfiru« ™ odlo in kako je tolmačilo ves njegov osnutek. ■ u pase začenja drugo poglavje o vpreroških oesedah<< , Prede jatko in natančno posneti oporečen i načrt v vsel Jegovih pomembnih in bistvenih potezah. Za uvod se Levstik najprej na kratko ozre na tedanji mednarodno politični položaj. Poraz leta 1866. je Avstrijo dokončno vrgel iz Nemčije in iz I(alije, s tem pa obenem okrepil pomembnost našega ozemlja, za katerega se že od nekdaj bojujejo trije narodi, eden, ki je njega starodavni lastnik, in dva druga, ki bi ga rada zavojevala: zaradi njegove pomembnosti, in sicer mlada Italija in snujoča se Velika Nemčija. Slovenci so tako zašli v nevarnost, ki grozi njihovemu obstanku. Notran je-politično pa je dualizem iz leta 1867 razdelil Avstrijo v dve polovici, dal pravice samo Nemcem in Ogrom, Slovane pa prepustil tema narodoma na milost in nemilost. Federalizmu vdani Slovani se zaradi tega boje, da bo ta politika poguba za njih narodnosti, obenem pa tudi Avstriji v škodo. Zato avstrijski Slovani politike dualizma ne priznavajo, »ampak se jej na vse kriiplje ustavljajo ne samo svojej narodnosti na otedbo, ampak tudi cesarstvu na korist. Kaj je v teh okolnostih početi nam Slovencem, tega ni vprašanje, kajti borimo se tudi mi za narodno samostojnost, ino avstrijske države»poguba grozi posebno in najprvo nam s pogubo naše narodnosti: vprašanje tedaj nastaja samo o tem, kako' nam je postopati. Slovenci smo ise zadnja leta z velikim korakom po-meknili mej narode, kateri imajo narodno svest.« Vendar je to še premalo. Premalo tudi narodnostna politika zadnjih let, »kajti v odcepijanosti oaš poldrugi milijon prešibko število, da bi odbijalo protivne napade.« še prav posebno pa je treba zavreči oportunistično politiko, ki za majhne drobtinice izdaja skupnost splošne slovanske opozicije. Po takem potu nam grozi usoda polabskih Slovanov. Sam en pot je, po katerem utegnemo ubežati temu zlu, samo en trden jez, kateri nas utegne ubraniti. Ta jez najdemo na avstrijskem jugu, v politične} solidarnosti z junaškimi brati,1 kteri’so iste matere, istega jezika z nami, i kteri našo bratovsko roko veseli poprimejo, nam i sebi na podporo. Da rečeno zvezo osnujemo i utrdimo, pa da za-taremo vsako miisel, ktera na to namerja da bi mi sami zase mogli kdaj kaj biti, — to naj bode naša prva skrb; zato se nam je truditi se vsemi duševnimi močmi, se vsem pogumom, kteri se ne ustraši največje žrtve; kajti narod kteri ne more pokazati nobenega heroičnega čina, tudi ni vreden, da bi ostal med narodi. S temi besedami smo obenem razložili, zakaj se je »Slovenski jug« krstil naš novi časopis, kte-rega namera bode buditi i širiti miisel politične solidarnosti na avstrijskem jugu ter delati in truditi se, dokler ne bode živa resnica iz te misli, o kteri so uže davno prepevali slovenski pesniki, s kiero se navdušuje naša mladina,, ktero na tihem goje v narodnih srcih izobraženi možaki, i ktere so se živo poprijeli tudi naši bratje Hrvatje, kar nam pričajo o vsakej priliki. — .Slovenski jug* torej prvi ine izgovarja te misli, ali prvi jo razglaša za geslo političnega časnika.« V nadaljnjem Levstik na dolgo zavrača očitke, da Slovani nočejo Avstrije. »Mi ne silimo iz Avstrije, ampak samo trdna volja nas je, da se ne damo niti nemčiti, niti madjariti.« Avstrija bodi vsem narodom enako pravična in »radostno« jo bodo vsi branili kadarkoli in proti komerkoli. Končuje pa se ta program z ugotovitvijo, da Slovenci terjamo ravnopravnost svojega jezika v šolah in uradih, kar se razume samo po sebi. O tem m treba govoriti, »ali o tem ne moremo niti ne smerno molčati, da pravic nočemo samo obetanih, ne samo pisanih, ampak uživati je hočemo v dejanji.« Gotovo je tudi, da terjamo kot vsi avstrijski narodi političnih svoboščin, »ali enako 1 Podčrtal Levstik sam! gotovo je, da za sam kosec dvoumnega samo uprav ja, za mrvico posameznih .svobodnih zakonov... ne prodamo svoje narodnosti.« Prav na kratko še enkrat: Slovenci smo zašli v težak položaj. Za kaj se moramo bojevati, v tem ni dvoma: za svojo narodno samostojnost. Vprašanje je samo, kako naj postopamo. Maloštevilni smo, iščimo torej pomoči, in sicer tam, kjer je najbolj naravno: v politični solidarnosti z drugimi južnimi Slovani. Tako pravi Levstik. Če sedaj primerjamo njegove besede s tem, kako jih je reproduciralo »jutro«,« moramo na žalost reči, da je iz njih iztrgalo samo tiste stavke, ki so mu bili potrebni, da je »dokazalo« nekaj, kar je pač hotelo »dokazati«, ni pa ostalo pri tem kaj posebno blizu resnice. Če je gospoda to storila iz nevednosti ali iz pobožne želje, o tem naj si samo izpraša vest. Za nas je (o brez pomena, ker nam je že sama ugotovitev dovolj. »jutro« pa je šlo še dalje! V onem odstavku, ki sledi zagotovilu, da tako pravi Levstik »dobesedno«, je takoj v drugem stavku zelo pomemben pasus kratko in malo — izpustilo! Besede »na avstrijskem jugu« je kar preskočilo, ne da bi to kakor koli znazuamenovaio! Kako se taki »dobesednosti« pravi, ve vsak otročaj, in upamo, da imajo tudi pri »Jutru« 'koga, da jim bo to povedal, če sami ne vedo. Izpuščene besede niso kar tako zapisane, saj jih je Levstik še enkrat ponovil v nadaljnjem. Ali so res tako strašne, da je gospodom kar vid vzelo? Ne, še malo ne, če se zamislimo pošteno v tista leta nazaj: takrat so bile docela naravne. Samo ljudje brez vesti, brez brige za resnico in brez zavesti, kako veliko krivico delajo svojim prednikom, če jim očitajo grehe, ki jih niiso storili, lahko drugače ravnajo. Leta 1932. so iz tistih krogov očrnili v »Novi Evropi« Prešerna, češ da bi pomenilo njegovo avstro-slo-vanstivo pogubo za Slovence, v velikonočni številki letošnjega »Slovenskega naroda« so oblatili in ponižali Gregorčiča, ker je napisal pozdravno pesem avstrijskemu cesarju, v četrti čitanki za ljudske šole so ponaredili Cankarja v jugoslovena, zdaj so isi privoščili Levstika — vedino iste metode! Resnično, kaj bi jim tudi ostalo, če bi si upali pogledati resnici v obraz? Vraz in Ilešič — pa konec! Nam pa ni treba zavijati besed naših slovenskih mož, ker vemo. da so vsi od prvega do zadnjega naši sobojevniki! Če na kratko ponovimo zgodbo s »preroškimi besedami«, moramo reči, da niti v obliki, kakor so v »Jutru« posnete, ne dokazujejo teze tega lista, da so nadalje nepravilno reproducirane in končno, da so po potrebi celo »dobesedno« obrezane. To bi bilo prav za prav že dovolj. Resničnost pa je »Jutru« zagodla še eno melodijo, ki je tudi prezabavna, da bi io zamolčali. V svojem uvodniku omenja tudi dr. Prijatelja, ki je Levstikov program prvi priobčil, im sicer na tak način, kakor da bi bil Prijatelj po jutrovsko mislil o njem. Pokojni je tedaj res zapisal, da »na ipamet bi moral znati to globoko zamišljeno listino vsak zuveden Slovenec«. Kako pa jo jc razumel »eden najboljših poznavalcev naše novejše narodne zgo- jih bo še priznavalo! , . , A če tega takrat ni povedal, Bil pa je vendarle toliko poreden, da je to pozneje storil. Kar poslušajmo ga: Levstik je po njegovem »kot eden prvih med Slovenci brez mani opasnih jezikovnih pretvez izrdkel v tem svojem programu pomembno besedo, da je naše slovensko, V8I1 vPTa®anie samo politično L vW P™™*’, to ‘Se. Pravi takšno, v zmislu ali riga nioiajo Slovenci stremeti po tem, da pri- Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 50 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 29. aprila Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani dejo s Srbi in Hrvati do državno političnega edin-stva ... V resnici: južnoslovansko vprašanje je pri Slovencih prvi iztrgal iz pretveznega, kulturno neplodnega, škodljivega in romantično meglenega jezikovnega konteksta naš razboriti Levstik ter njega težišče položil v edino realno politično in državno osamosvojitev. ,Solidarnost* je imenoval to bodoče sožitje južnih Slovanov, s čimer je oljenem namigaval na to, kako si je predstavl jal svoj ideal južnoslovanskega ediiinstva.«2 V unitarizmu, kaj ne? — Čudovito je, da so se tudi Prijatelju zdele najpomembnejše one besede kot — Levstiku in nam: »solidarnost« in »kako«! Kaj neki 2 Prijatelj, Slovensko, slovansko in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih na prelomu 60-ili in 70-ili let, Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede IV- 66 in 67. — Vse ipoidČrtal Prijatelj sam! zdaj poreče jutrovska gospoda o »lucidnosti«, »slovit osti« itd.? Toda ali se naim po vsem tem Levstikove besede res ne bodo več zdele preroške in jih bomo moraLi. devati kot one iz »Jutra« v narekovaj? Ne. narekovaj naj le te obdrže, kajti Levstikove besede so resnično preroške! Zato jih še enkrat iponovimo v jedru, debelo jih podčrtajmo in na pamet se jih naučimo: »Kaj je v teh okornostih početi nam Slovencem. tega ni vprašanje, kajti borimo se tudi mi za narodno samostojnost... vprašanje tedaj nastaja samo o tem, kako nam je postopati.« Oportunistična, nenačelna politika ne vodi drugam kot v pogin. »Politična solidarnost« bodi naše geslo! Z vsem pogumom se trudimo za to, »kajti narod, Jeter i ne more pokazati nobenega heroičnega čina, tudi ni vreden, da bi ostal med narodi!« Strast in razum se borita Najboljši šivalni stroji in kolesa »ADL po izredno nizkih cenah pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana za vodo (blirti Prešernovega spomenika) Večletno jamstvol Pouk v umetnem vezenju brezplačen! J tali jansko-angieška prijateljska pogodba je pomemben dogodek v zunanjepolitičnem življenju Evrope. Ne sicer zato, da bi pomeniI kak poseben uspeh za zagotovitev miru, kakor to danes radi ponavljajo za fašističnim časopisjem tudi naši listi. Pomemben dogodek je zato, ker značilno kaže na smer, ki je zajela danes evropska zunanja ministrstva. Videti je, da se je spet začela mednarodna politika sukati okoli osi, ki so jo postavile konference v Stresi in ki hoče doseči spraznim med štirimi evropskimi velesilami na račun ostalih evropskih držav in njihovih koristi. To pa pomeni obenem tudi zadnji udarec v zamisel skupne varnosti, ki je imel svojo osnovo v organizaciji Zveze narodov. Politična smer, katere cilj je napraviti četverni pakt med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, je dobila svoj pivi javni izraz na konferencah v Stresi pred tremi leti. Takratne pogodbe Anglije in Francije z Italijo so bile zamišljene tako, da so samo uvod v širši sestav pogodb, v katerega se mora vključiti tudi Nemčija. Takrat je bila Italija povabljena, da pomaga napraviti jez proti rastoči moči Nemčije. Spomladi 1935. leta se je Mussolini še pridružil velesilam, ki so podpirale Društvo narodov in skupaj z njimi dvignil svoj glas proti zasedbi Porenja. Po namenih francoske in angleške diplomacije, predvsem pa angleške, naj bi nova politična smer Strese opuščala poudarjanje Društva narodov in se polagoma oddaljila tudi od mirovnih pogodb, ki so zaključile svetovno vojno. S tem naj bi se razrahljale verige, ki so močno zadrgnile premagance svetovne vojne in obenem zadovoljile užaljene zaveznike, ki jim vojna ni prinesla koristi, kakršne so pričakovali. Tako dobra volja in uvidevnost pa bi po teh računih morala speljati Nemčijo in Italijo na pot lojalnega in miroljubnega sodelovanja z ostalima velesilama. S ceneno politično kupčijo, katero bi plačale v glavnem le manjše države, bi se zastavilo oboroževanje in razčistilo zadušno ozračje, ki je grozilo z vojno nevihto. Tako so razlagali, politiko iloare-Lavalovega sodelovanja, ki sta ob napadih avtoritarnih vodnikov na Zvezo narodov in grozečih govorih vabila na konference v mirovno ozračje letoviških mest. Toda taka zamisel sodelovanja ni rodila uspehov. Prišla je vojna v Abesiniji, Nemčija ni kazala zaupanja v nobene konference in politične kupčije, temveč se je slej ko prej držala politike oboroževanja in dovršeniii dejstev. Zamisel Hoare-Lavalovai je doživela težka razočaranja in vrgla Anglijo in Francijo nazaj v posvetovalnice Zveze, narodov, kjer sta skušali popraviti slabe nasledke, ki jih je povzročila nezvestoba skupni varnosti pri ostalih državah. Tudi angleška in francoska javnost sta močno odgovorili na tak prelom z dotedanjo taktiko. V Franciji je Lava lov režim kmalu padel, v Angliji je pa morala konservativna stranka, ki nosi že dolga leta odgovornost za dvoumno in nihajočo zunanjo politiko, obrniti plašč po vetru in vnovič zagotavljati svojo zvestobo idejam Zveze narodov. Bližale so se volitve in javno mnenje je bilo tako jasno iz raz eno, da bi bila konservativna stranka na volitvah propadla, ako ne bi bila obrnila svoje zunanje politike nazaj v Ženevo. Angleška vlada je prišla ob volitvah nazaj na svoje mesto samo zaradi tega, ker 'e večkrat zagotavljala angleškim volilcem. da se o njena zunanja politika vrnila na osnove kolektivne varnosti. Kljub vsemu so bile zamajane najgloblje osnove'Zveze narodov% ki je pokazala svojo nemoč še s polovičarskimi sankcijami ob abesinskih dogodkih. Zaupanje v dotedanji sestav mednarodnega sožitja je doživelo zadnje hudo razočaranje. Vse države so pričele na novo organizirati svojo varnost. Ob tem pa je raste 1 pogum osvajalcem in maščevalcem, lznenadenja v mednarodnih dogodkih so rastla in politika dovršenih dejstev je žal žela svoje uspehe. Os Rim-Berlin se je krepila, zveze demokratičnih držav pa slabile. Sankcije so dokončno pretrgale vezi Italije do Zveze narodov, omogočile zvezo Riin-Berlin, na drugi strani pa vrgle manjše države na pot iskanja novih zvez in prijateljev. Angleška konservativna vlada je v glavni meri povzročila usodni razkroj dotedanjih i' osnov mednarodnega sistema. Za Abesinijo je prišla Španija. Čisto pravilni so bili računi osvajalcev, ko so računali, s tem, da Anglija tudi kot členica odbora za ne vmešava nje ne bo igrala odličnejše vloge, kot jo je zavzemala v skoraj zapuščeni Ženevi. Smešno in tragično obenem, bo zapisano v politični zgodovini, da so členi angleške vlade izjavljali v parlamentu, da nimajo podatkov v tujih posredovanjih v Španiji istočasno, ko so se javno delila odlikovanja generalom in vojakom tujih vojska za zasluge v španski vojni. Skupina angleških konservativcev, ki je odgovorna za usodni prelom petnajstletnih smernic povojne mednarodne politike, je vztrajno čakala na trenutek, ko bo mogla od vojne utrujenim in gospodarsko izčrpanim ponuditi v eni roki politični pakt, v drugi finančna posojila. In ko je stal tem dvomljivim načrtom na poti mladi konservativni zunanji minister Eden, je moral iti tudi ta. Moč mednarodnega kapitala je posegla tudi francoski desnici na pomoč, da je mogla preko večine francoskih volivcev do večjega pritiska na francosko zunanjo politiko. Tako se je vnovič začela mednarodna politika tam, kjer je pred tremi leti ob konferencah v Stresi končala. Toda uspehi teh zunanje političnih preobratov niso taki, da bi jih že danes mogli občudovati tako, kakor to delajo desničarski časopisni koncerni in za njimi manjši občudovalci in dirigirani listi. I oleg Sredozemlja — če naj domnevamo, da je tu ozračje res razčiščeno — je še vsa ostala L v ropa polna težkega in viharnega ozračja. Na vseli mejah ise kopičijo težki oblaki, ki povzročajo stalno negotovost in nemir. Negotovost in nemir sta tem večja, ker ni več gotovosti v mednarodnih razmerjih, ker se stari sovražniki pojavljajo kot novi prijatelji in prijateljstva hočejo zamenjati za. sovraštva. Slabost ene države zasnuje podstave drugi. Koncesije enemu maščevalcu podvojijo zahteve drugega. V državah, kjer so načela demokracije dejansko še spoštovana, raste opozicija proti taki megleni in negotovi politiki urejanja mednarodnih razmerij. Če bi v 'teh državah nezadovoljnost opozicije dobila otipljivega izraza, bi bilo dosedanje »delo za mir« postavljeno pred novo luč. Pravi sporazum je mogoč le takrat, če more vsak sopogodbenik imeti vero, da bodo vsi držali sprejete obveznosti. Če more zaupati tudi tistemu, ki jih je doslej prelamljal po načelu, da le pogumni osvaja svet. Mogoče je odkrito urediti pogoje za mir le takrat, če je vsak za skupno mizo povedal, kje se njegove zahteve končajo. Upravičeno dvomimo, da bi bili že danes na tej poti. Razum bi jo sicer narekoval, toda čustva in strast so po vsem videzu že preveč obsedla posamezne odgovorne voditelje, da bi še pravočasno mogli s tira, v katerega so vklenjeni. Strast in kri sta večkrat obrnili usodo dogodkov kot trezni razum. R. T. Socialno ekonomski institut Sedanji gospodarski položaj zahteva načelno in korenito preučevanje sodobnih gospodarskih razmer. Glede na to dejstvo se je v Ljubljani ustanovil »Socialni ekonomski institut«. Po društvenih pravilih ima društvo namen, zbirati in raziskovati dejstva ter pojave sodobnega gospodarskega in družabnega življenja zaradi smotrnega izkoriščanja danih sredstev in energij za zboljšanje našega narodnega gospodarstva, vzbujati v javnosti zanimanje za ta vprašanja in pospeševati ekonomsko in sociološko znanje. Društvo hoče svoj namen doseči z zbiranjem statistike, s prirejanjem ustnih in pismenih anket, s predavanji, diskusijami, zborovanji in tečaji: z ustanovitvijo in vzdrževanjem strokovne knjižnice in arhiva: z izdajanjem publikacij in periodičnih tiskovin; s prirejanjem razstav; z zbiranjem gradiva za ustanovitev stalnega gospodarskega in družabnegA muizeja v Ljubljani. Institutu načeluje g. dr. A. Gosar, tajnik pa. mu je g. Filip Uratnik, tajnik Delavske zbornice. Odbor je izdelal začasni študijski in delovni načrt instituta. Ta načrt obsega pod A) študijsko gradivo v sistematični razporedili, pod B) pa konkretni delovni načrt. Delo instituta se po tem načrtu za zdaj vrši v treh odsekih. 1. odsek zbira študijske pripomočke s pomočjo posebne študijske knjižnice, kjer bo članom instituta na razpolago kartotečni pregled knjig, kakor tudi številne strokovne revije s kartotečnim vsebinskim pregledom revij: evidenca vse socialne ekonomske literature, naših statističnih virov, kakor tudi sistematično urejena kartoteka s statističnim gradivom naj tvori podlago za bodoče sistematično konjunkturno preučevanje slovenskega gospodarstva in za sestavo slovenskega gospodarskega barometra. 11. odsek naj na podlagi 32 referatov nudi osnovo za (Konkretno načrtno gospodarstvo, kakor tudi za izčrpno znanstveno obdelovanje vseli vprašanj našega kmetijstva; 3. obnova naših naselij, preuči naj se iz- uvetli publicistično delo institutov ih členov. \ ta namen je institut prevzel v svojo last revijo »Tehnika in gospodarstvo«, v kateri imajo členi instituta mogočost, objavljati članke in študije. Za obširnejše študije svojih členov pa namerava institut ustanoviti posebno knjižno zbirko. 111. odsek naj organizira študijsko delo instituta. Za sedaj so v načrtu instituta naslednja preučevanja: 1. anketa o rodbinskih gospodinjstvih; 2. preučitev mogočost i povečanja donosov našega poljedelstva; v tej zadevi pripravlja ljubljanska banska uprava ob sodelovanju Kmetijske zbornice posebno anketo, ki naj z zbranim gradivom na podlagi 32 referatov nudi osnovo za konkretno n ač stv< stva; { v v ,. - -j — - boljšanje razmer na našem podeželju; 4. preučitev davčne obremenitve našega prebivalstva in obratov; 5. študije gospodarskih bilanc; (i. študije o denarni organizaciji, tvorbi in poreklu kapitala, varčevanju; /. preučevanje ostalih pridobitnih panog, na primer našega rudarstva, kar se pripravlja; 8. izdelava statističnih zemljevidnih kart na podlagi statističnega (materiala, ki je danes že zbran. Delo, ki si ga je začrta! socialni ekonomski institut, zahteva, da mu slovenska javnost posveča vso pozornost. Sistematično preučevanje gospodarskih razmer more nuditi podlago za pregled in določno usmeritev slovenskega gospodarstva. Najbolj pereča in življenjska vprašanja slovenskegn naroda se bodo za nas vse primerno dala rešiti le na podlagi korenitega študija strokovnjakov. () delu instituta bo zato tudi »Slovenija« uaso javnost obveščala. Opazovalec Koroški Slovenci in zahteve sudetskih Nemcev V nedeljo 24. aprila letos so zborovali v Karlovih Varih Nemci iz Češko-Slovaške. Pri tem so razvili svoj narodni program, ki naj bi bil osnova za sporazum s Čehi. Nemški listi zatrjujejo, da je ta program »ob stvarni presoji zgodovinskih in mednarodnopravnih dejstev in pri brezpredsodni uporabi nravstvenih načel glede sožitja narodov tak, da ga mora priznati ves sveit kot pravičen in zmeren«. Z drugimi besedami se to pravi, da imajo Nemci zahteve svojih rojakov v Češko-Sl°7 vaški za upravičene s stališča nravstvenosti, torej tudi s splošno človeškega stališča, in da so potemtakem te zahteve splošno veljavne, veljavne torej za vse narode in njihove manjšine. stališča je vročino, da si bliže ogledamo in zapomnimo njihove zahteve, kakor jih je oblikoval voditelj sudetsko -nemške stranke Komad Henlein v Karlovih Varili. Ta »državni in pravni red«, kakor je svoje zahteve oznamenoival, se glasi: 1. Obnova popolne enakopravnosti in enako-vrstnosti nemške narodne skupine s češkim narodom. 2. Priznanje sudetsko-nemiške narodne skupine kot pravne osebnosti, da se ohrani ta enakopravni položaj v državi. 3. Ugotovitev in priznanje nemškega naselitvenega ozemlja. 4. Zgradba nemške samouprave na nemškem naselitvenem ozemlju na vsem področju javnega življenja, kolikor gre za koristi in zadeve nemške narodne skupine. 5. Zakonito varstvo za vse državljane, ki prebivajo izvem zaključenega naselitvenega ozemlja svoje narodnosti. (i. Odprava krivic, ki so bile prizadejane sudetskemu nemštvu po 1. 1918., in poravnava škode, ki je nastala iz njin. 7. Priznanje in izvedba načela: na nemškem ozemlju nemški javni nameščenci. 8. Popolna svoboda priznanja k nemški narodnosti in k nemškemu svetovnemu nazoru. no enotna in zaokrožena država. Kajti Švicarji so bili pravi demokrat j e, pa so od vsega začetka spoznali, da neenakopravnost, zatiranje, krivica, ti zunanji znaki unitarizma, slabe državo in jo nazadnje vodijo v razpad. Zato niso pomišljali, dati zakonodajno samostojnost celo takim kantonom, ki imajo včasih komaj obseg kakega našega okrajnega glavarstva. Danes so zato švicarski državljani zadovoljni, in njihova država je navzven in navznoter strnjena in močna. Samo pri nas in za nas Slovence — pa seveda tudi Hrvate! —naj bi veljali drugi državoslovni in dušeslovni zakoni, samo Slovenci naj hi morali biti zadovoljni ob sestavu, ki ne pomeni drugega, ko eno samo nepre- trgano krivico! Ne, zunanje nevarnosti se ne bomo ubranili v znamenju jugoslovanstva. Samo v strnitvi treh zadovoljnih. svobodnih narodov je rešitev. Enotnost, je pa kakor nejši s d revo. ki ra zlomi lal 1 loo vs a k ■moč- im ek vetra. Nacionalna zmešnjava V času, ko je Nemčija zaisedla Avstrijo, se je pokazala v jutranjih glavah talkšnale zmešnjava: V času, ko je nova Nemčija v ideji narodnega edin-stva našla ono elementarno silo, ki je ustvarila v Evropi povsem drugačen položaj ter prisilila vse evropske narode, tla iščejo novih možnosti, kako bi se temu položaju najbolje prilagodili, se pojavlja pri nas v nekaterih gilavaih čudovita zmešnjava. l a trditev je seveda navadna potvorba dejstev. Ni res, da bi bila Nemčija šele sedaj odkrila misel narodne enotnosti Nemcev, ki bi je prej po teh besedah ne bilo. Zavest narodne enotnosti vseli Nemcev je marveč stara, in če ne že prej, z Luthrovim prevodom sv. pisma je postala ta zavest ZIVa- Kajti odtlej imajo Nemci en knjižni jezik. Avstrijski Nemci so bili morebiti v marsikaterem pogledu še bolj vneti pripadniki nemške narodne misli, kakor Bavarci ali Prusi. Če je sedaj Hitler pridružil Avstrijo Nemčiji, je bilo 'to prav za prav d r z avm oprav no dejanje: stopil je v eno dve državi enega naroda. Ali da govorimo še bolj nazorno: zgodilo se je nekaj takega, kakor bi se zgodilo, če bi na primer imeli kranjski in štajerski ali primorski Slovenci svoje državice, pa bi jih združili v eno zedinjeno Slovenijo. Kajti kljub deloma različni zgodovini smo imeli Slovenci tu in tam skuipen knjižni jezik, skupno narodno zavest, ki nam je vsi poskusi tujih sovražnikov in domačih odpadnikov niso mogli ubiti. Precejšnje zmešnjave v glavah je torej treba, kdor primerja Nemce in Jugoslovane s stališča narodnosti. Primera bi mogla veljati kvečjemu tedaj, če bi bil Hitler u-e-diinil vse Germane, ali vsaj vse kontinentalne Germane, torej tiste, ki ‘ne j e neposredno na Nemce in katerih narečja prehajajo na meji eno v drugo, kakor Holandce •n Dance. Tem pa kakšno u-e-dinjevanje po jugo-slovenarskem zgledu seveda še na misel ne prihaja, in prav te dni so lahko tudi jutrovci brali, s kalko majhnim navdušenjem kakopak: porabilo to priložnost, da pridiga Slovencem i i , , i da bi te zavesti pmJv^«ko zaves Ikalkor kakor kjerkoli! PrAjff*?lovei^11 “^b.lo vee, ,.„„.,1,, ■ i • ci Juz»i 'namen teh pridig pa je seveda, na bi Slovenci Sr> • r / - ijivo križ izkoriščanja ^ Pot^PefT ob zunanjem pritisku pozabi avlja"ja’ n-aj h 7„i_ J 1, PuzapUi na svoje pravice, ffo. pa menda m ki bi verjel, če pišejo in se delajo, ko da bi jim slo za blaginjo našeg/i na- ! I" za obstoj države Da Je naš slovenski na-Jod ob njih skrbi na t eh, tega le ne morejo več tajiti, četudi 'bi hoteli krivdo zvaliti na drui«e in kolikor sc da zdbrisftti sledove za lastnimi ki jih skromno imenujejo »pogreške«. Ali^prav °ni ,so tudi državo samo opravili v naj večjo stisko s tem, da sta dva državna naroda izmed treh In to samo ZlU'adi tega, ker bi jugosloveni bili tako med Slovenci kakor med Hrvati brez moči, če bi kedaj ‘^vladala prava enakopravnost. Gnusno pa je tisto . alno namigavanje. kakor da bi bila država slabsa, bi Slovenci in Hrvatje dobili svoje pravice in opravljali sami svoje stvari, h katerim spada zlasti t1*-1 ' - - J • --- -c bilo - - -j- močnejša, e e ui um jk” I1!'vat je zadovoljni, kakor pa, če niso. Živ zgled 'niamo prav blizu, v Švici, ki je kljub vsej narodni Raznoličnosti močnejša, kakor marsikakšna narod- VSE ZA PISARNO dobavlja ut poplavlja PIBI&0C* LJUBLJANA ;Tyrševa 1 nasproti hotela Slon pisniku. Po njem je bojda Andelinovič samo rekel, da je sicer bil za to, naj bi bila samo ena akademija, sedaj ko imamo pa že v Zagrebu hrvaško in v Belgradu srbsko, tudi Andelinovič nima »ničesar proti temu, da obstaja tudi slovenska akademija v Ljubljani.« Le čemu je dr. Andelinovič sploh govoril o njej, če ni zoper njo? In ko je dejansko le zoper njo, v korist eni sami akademiji, ki bi naj bila jugoslovenska seveda? Mar se mu ne zdi, da mora imeti vsak naravnost misleči človek za neprijaznost do nas, če milostno »nima ničesar« zoper našo akademijo? In če se vtika v stvari naše kulture z nekega namišljenega viška, četudi se mu še zdi no o njih? Sicer pa mi poznamo Andelinoviča, pa če ga »Jutro« še tako kaže kot pravičnika. Poročali smo, kako je postal kar ogorčen, ko so v zagrebški bolnišnici Slovenci govorili med seboj slovenski, kako jih je hotel strahovati, da morajo govoriti celo med sebo j srbski, če je le on navzoč. Očitno se je naučil te oblastnosti v družbi jutranjikov, ki takoj govore v cirilici, če stopi med nje s pokroviteljskim obrazom kak južni brat. Mi pa nimamo smisla za tako pokornost. In »Jutro« naj si kar zapiše v svoje predele: če bo kdo izven nas govoril o naših stvareh in milostno ne bo imel »nič zoper to«, da si smemo mi Slovenci ustanavljati svoje potrebne naprave in za svoj denar, tega bomo imeli za svojega nasprotnika in škodljivca. Uspeh slovenskega kulturnega atašeja v zamejstvu »Dr. Otokar Fischer je bil mož na svojem mestu tudi v vodstvu drame Narodnega divadla, kjer je prevzel Hilarjevo dediščino. V teli častitljivih prostorih sem se v poletju 1936 razgovarjal z njim o možnosti jačjega uveljavi je n j a naše drame na deskali reprezentativnega češkega odra. Od razgovora, ki se je sukal zlasti okrog Cankarja in Krleže, niso ostale samo besede: v naslednji sezoni so prišli na oder Krleževi ,Gospoda Glembajevi\« lo smo doslovno ponatisnili iz članka B. Borka o Otokarju Fischerju v najnovejši 3.-4. številki »Ljubljanskega zvona«, razen da smo besedilo »naše« ponatisnili polkrepko. Ne da bi kakorkoli oporekali priznanju Krležine drame v Pragi, še manj pa da bi podvomili o kvaliteti tega dela, moramo le opozoriti na nekam svojevrstno pojmovanje člankarja-urednika kulturnega pregleda enega ljubljanskih dnevnikov glede naših literarnih del naši h pisateljev. Tu je pomislek nedvomno na mestu, če pričakujemo od elankarja predvsem to, da bi bil izposloval pri, svojem ne ravno lahkem poslu v prvi vrsti uprizoritev, slovenskih del, slovenskih piscev, torej vsaj Cankarja, o katerem je bil sicer izrekel svojo besedo. Ironija usode mu je naklonila uprizoritev Krležine»a dela. Morda je bil z uspehom svojega posredovanja zadovoljen, če je mogel odgovorno in odkrito za-pisati zaimek 11 a s v I0111 članku, kakor ga napiše v dnevnih noticah, v katerem poroča o raznovrstnih naših knjigah, izšlih v mejah od Pakeka do Bito 1 j a. Za nas pomeni nas nekaj manj, pa je zato bolj slovenski. Prav zato moremo tudi topleje pozdraviti posredovanje režiserja Krefta v Pragi, četudi le pri odrih ljubiteljev igranja in če tudi gre le za njegove igre. Vsaj toliko časa, dokler bo avtor »Velike puntarije« posredoval za svoje igre, kolikor so naše. Slovenska akademija in jugosloveni Jugosloven dr. Andelinovič je razlagal letošnjega 25. marca v senatu, kako je škoda, da nimamo ene same Akademije za znanost in umetnost, ampak tri. To je storil ob priliki, ko se je ravnokar ustanovila taka akademija v Ljubljani. In ker je to storil prav pri taki priložnosti, ko je slo za to, da dobi tudi Slovenija nekaj svojega denarja za svoje naprave, je očitno, da so njegove besede naperjene zoper slovensko akademijo. Pri tem niti ni važno, kakšne besede je rabil. »Slo-venec« je imel zato popolnoma prav, da je označil Anoelinovičev govor za dejanski napad na našo akademijo, kar je tudi bil, pa naj se že sučejo in krotovičijo njegove besede tako ali tako. »Jutro« seveda brani svojega 'bratca v znamenju iugoslofvenistva. 23. aprila priobčuje kar do-besedni govor Andelinovieev po stenografskem za- Ljubljanska bolnica, žig sramote in dr. Puc »Slovenska beseda« se razburja nad razmerami v naši bolnišnici, ki jih imenuje »žig sramote«. O teli razmerah sc je pisalo že tolikokrat in tako izčrepno. da ni treba drugega reči, kakor da v znamenju jugoslovenstva ne pridemo iz njih. Ugotovili bi samo, da je bil ta žig sramote pritisnjen na našo zemljo prav tako že takrat, ko je bil dr. Puc ban in dr. Marušič minister, da pa; ni ne eden ne drugi bil odločen, da ga odpravi, če treba, z osebno žrtvijo — ki bi ne bila huda! — in tako prepreči tisoče drugih žrtev, ki pa so bile hude. Ponatisniti pa je vredno njene besede, kolikor se tičejo kirurškega oddelka bolnice: »Ta oddelek je že davno dozidan, nikjer pa ni .mogoče izvrtati kreditov, ki so potrebni za notranjo opremo in ureditev novega prizidka, da bi mogel služiti svojemu namenu. Nad tem žalostnim dejstvom se razburja tudi tisk tistih krogov, iki so danes predvsem poklicani, da odpomorejo temu vsenarodnemu zlu in da na vsak način preskrbijo ,potrebna sredstva za ureditev gornjega objekta, ki je res naša neizbrisna sramota in brezprimeren škandail. Če se najdejo vedno in ob sleherni priložnosti sredstva za absolutno nepotrebne in večkrat celo luksuriozne stvari, se za osrednjo slovensko bolnišnico morajo najti, ker je sicer bolje, da si od sramote pred ostalim kulturnim in civiliziranim svetom potegnemo kožo z lasmi čez obraz.« >v Precej ogorčeno se berejo te besede in mora-lično razsrjen obraz se skoraj kar prikazuje iznad njih. Toda človeku prihaja ob tem ogorčenju marsikaj na misel. Tako na primer, da so se ob Jevtičevih volitvah vedno in ob sleherni priložnosti našla sredstva za absolutno nepotrebne in luksuriozne stvari, namreč za volitev takih ljudskih z!<>-^tih 1") krat večjih za Bel- ? ' i v Ue 7;m,eJ° ° k>ni. da bi večine teh da- ja v sp oli ne bilo. treba, če bi ne bila Slovenija centrali v prilog preobemen jena z velikanskim zneskom (530 milijonov samo na raznih davkih, zneskom, ki ga ne dolbimo nazaj in ki ga druge pokrajine ne plačujejo. Že celo pa molče, da hi dobršnega dela teh samoupravnih 'banovinskih dajatev ne bilo treba, če bi se tudi pri nas vzdrževale javne naprave in zgradbe, kaikor šole. ceste in drugo iz državnih blagajn, kamor se steka vendar zlasti tudi naš slovenski denar in iz katerih se vzdržujejo vsaj v glavnem na jugu, ampak če bi no bilo tudi njih vzdrževanje naprteno v Sloveniji banovini. Tako imamo celo vrsto stvari, za katere plačujemo dvakrat: enkrat državi, ki porabi denar drugje, enkrat samoupravi, ki ga šele porabi doma. Vse to pa zato, ker so uvedli jugosloveni unitaristično upravo in zakonodajo. Zlasti pri cestah je blagoslov j ugoslovenstva očiten. Visa država iina 9.843 km državnih cest. Od teh državnih cest pa jih pride .na Slovenijo samo 615 kilometrov. Vse ostale moramo Slovenci vzdrževati sami. Medtem ko torej plačujemo .16% vseli davkov, nam država vzdržuje samo 6.26% cest. Pri tem je treba pomisliti, da je naša cestna mreža že stara in da torej ni stala gradba novih cest države skoraj nič, medtem koise na jugu grade leto za letom nove ceste iz državnih sredstev. In treba je zlasti pomisliti, da so naše ceste preobremenjene, medtem ko se idoli po večini dejansko malo rabijo. Saj je znano, da srečuješ ponekod na jugu na lepih, modernih cestah največ ljudi s tovorno živino, kajti do vozov se promet v nekaterih južnih pokrajinah še ni dvignil. Čepa je naš delež pri državnih cestah majhen, je pa zato več ko še enkrat večji pri banovinskih cestah, to je pri tistih, ki jih moramo vzdrževati sami iz samoupravnih dajatev. Znaša namreč nad 13 odstotkov! Toda ko 'bi se vsaj za državne ceste v Sloveniji skrbelo enako, kakor drugje. Pa se seveda ne. Kajti medtem ko znašajo naše dajatve za državo 16 /o, dobivamo za 'nase ceste samo okoli 3..j% vseh izdatkov za cestna dela, torej komaj dobro petino! Zares, slovenska zavest in samozavest je še zmeraj majhna, hudo, hudo majhna, če smejo kljub vsem tem dejstvom še hoditi nekaznovani meti nami ljudje, ki so tak način uprave uvedli in ki ga dejansko še zmeraj zagovarjajo. Unitaristično poglavje Nekajkrat smo že pokazali na to, kako v Sloveniji primanjkuje poštnega osebja, kako se pni njem in na njegove stroške varčuje kljub temu, da donašajo slovenske pošte tretjino vseh poštnih dohodkov v državi. In namesto, da bi se varčevalo tam, kjer pošte nič ne donašajo, ampak iso samo breme, namreč na jugu, so prav te čez mero preskrbljene z vsem potrebnim, na stroške in iz dohodkov slovenskih pošt seveda. Naši poštni uslužbenci pa garajo, in slovenski človek ne dolbi poštnih pošiljk o pravem času. Vse natančno v duhu ju gosi ov eniškega nacionalnega unitarizma. Zdaj imamo spet nov primer, kako se varčuje pri našem osebju. Še več naj bi dajale slovenske pošte! Zato so odpravili posebno dostavljanje denarja v mestih ter ga naprtili pisemskim dostav-Jjalcem. Ta naredba je sicer res izšla za vse kraje. Ko so pa videli drugod, da ne gre, so novi načim dostavljanja povsod odpravili. Samo pri nas v Ljubljani ne. Natančno talko, kakor pri1 vseh podobnih stvareh. Izšla je naredba na primer o redukciji poštnega otsdbja. Pokazalo se je, da je to v očitno škodo poštnega prometa in da preobremenjuje ostalo osebje. Pa so nastavili povsod novo osebje, še pomnožili so ga. Samo v Sloveniji ne. Še več, osebje, ki bi Slo Sloveniji, so nastavili drugod. Zmeraj moramo imeti ta dejstva pred očmi, če slišimo, da jugosloveni take reči prikazujejo, ko da bi se godile proti njiih volji, ko da bi jim resno bilo za to, da se odpravijo. Kajti le razmere so nastale ob njihovem kar najbolj aktivnem sodelovanju, in ob takem sodelovanju se tudi vzdržujejo. Samo naj reče kdo, da je treba odstraniti vzrok, edini vzrok teh razmer: unitarizem denarja. Pa bo završalo v jugo-sloveniskem grmovju: ali slišite, zoper državo so! Zoper državo so torej tisti, ki zahtevajo pravico. A zanjo tisti, ki 'bi hoteli imeti krivico za nas za vse čase. »Društvo političnih preganjancev4* in g. Rasto Pustoslemšek Preteklo poletje je bilo v Belgradu ustanovljeno društvo »Narodna svefst«, baje z namenom, cia združi liste, ki so se prostovoljno borili za osvobojenje našega naroda, oziroma tistih, ki so zaradi tega trpeli. Organizacijo v naši banovini je društvo poverilo g. Rastu Pustoslemšku. V jeseni se je v Belgradu vršil ustanovni zbor društva in za potovanje na ta zbor je lahko vsakdo dobil brezplačni vozni listek pri g. R. Pustoslem-Sku. V Ljubljani se je sedaj osnoval banovinski odoor društva in predseduje mu imenovani go- spod. Propagando za zbiranje »raztresenih udov« sta prevzela »Branik« in »Slovenski narod«. Zadnji odkritosrčno priznava, da je doslej bilo prijav razmeroma še malo. Toliko o društvu, ki sem ga s tem predstavil, ne zaradi tega, da bi se zanj zavzemal, temveč zato, da opozorim na to, da smo po preobratu v Ljubljani ustanovili »Društvo političnih preganjancev«, katero je nekaj časa prav živahno delovalo in zbralo po svojem tajniku lepo število členov in mnogo podatkov o njihovem delovanju med vojsko. Tudi temu društvu je predsedoval g. R. Pustoslemšek, ki; je neko dobo svojo funkcijo opravljal čisto zadovoljivo. Nekega dne pa je zahteval od tajnika, da mu izroči imenik členov in zbrani material zaradi pregleda. Nič hudega sluteči tajnik je seveda ustregel tej želji. A kaj ise je zgodilo? Ko je predsednik g. Rasto Pustoslemšek bil tako v posesti arhiva, je ustavil vsako nadaljnje delovanje društva. Na vse prošnje, da naj pove razloge za svoje postopanje, pa je odklanjal vsako pojasnilo. Nasledek tega je bil, da so slovenski politični preganjanci ostali brez vsake odškodnine, a društvo samo je po nekaj letih zaradi nedelavnosti policija po svoji službeni dolžnosti likvidirala. Ker se je sedaj g. Rasto Pustoslemšek vnovič lotil organiziranja političnih preganjancev na pobudo Belgrada, lahko upravičeno domnevamo, da je tudi svoj čas pri zadušitvi našega društva ravnal po željah ljudi izven društva. Njegovo tedanje dosledno odklanjanje pojasnil vsekakor opravičuje tak zaključek. Vse to navajam ne toliko zaradi g. II. Pusto-slemška samega, ki je bil tudi poslanec, temveč zaradi tega, ker je po tern lepem primeru ravnala velika večina tako imenovanih zastopnikov ali vrhov in bila vedno na razpolago vsem tujim željam, Četudi je bilo treba rezati v živo meso lastnih slovenskih rojakov. Zato smo tam, kjer smo. Člen bivšega društva pol. preganjancev. Dve zborovanji industrijcev V marcu 1.1. se je v Ljubljani vršil občni zbor Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju. Predsednik Zveze Avgust Praprotnik je podal poročilo, iz katerega posnemamo, da se je gospodarski položaj lansko leto sicer zboljšal, da pa je slovenska industrija mogla izkoristiti oboroževalno konjunkturo le v neznatni meri. V drugi polovici 1. 1937. je konjunktura vidno popustila. Poročilo ugotavlja, da o kaki novi dobi gospodarskega razcvita, vsaj kar se tiče slovenske industrije, za zdaj ne more biti besede, daisi se je obseg poslovanja v splošnem dvignil. Potrelben pa je gospodarski načrt za izpopolnitev slovenske industrije. Industrija spada v one kraje, kjer so dani pogoji za njen razvoj, in ti so dani v Sloveniji. Zato naj bi se ne delale težave glede ustanavljanja novih industrijskih podjetij v Sloveniji. Poročilo omenja potrebo čim večje pažnje za razvoj tujske industrije. V aprilu 1.1. se je vršil v Belgradu občni zbor Centrale industrijskih korporacij. Za predsednika je bil letos izvoljen Avgust Praprotnik. V svojem poročilu je v glavnem ponovil svoje poročilo z občnega zib ra Zveze industrijcev v Ljubljani in vnovič poudaril potrebo načrtnega izpopolnjevanja industrije. Glavna krivda za premajhen razvoj industrije je v tem, da se je 20 let delalo brez programa. Pri razširjanju obstoječih in dovolje-yanju novih industrijskih podjetij ne sme bližina meje igrati nobene vloge. Zahtevo po določenem programu za bodoči razvoj industrije vsebuje posebna, na občnem zboru sprejeta resolucija, le žal, da je ta zahteva po odpravi umetnega in smotrnega omejevanja ustanavljanja novih industrij n. pr. v Sloveniji izpuščena. Z nadaljnjimi zahtevami v resolucijah glede ublažitev davčnih predpisov, ureditve samoupravnih financ im omejitve pretiranega etatizma so izražena trenutno najbolj pereča vprašanja predvsem slovenske industrije. Značilno je, da ie predsednik Praprotnik v svojem govoru poudaril korist, če bi se čim prej rešilo notranje politično vprašanje v državi. Srbski radikali in Slovenci V dr. Pucovi »Slovenski besedi« odgovarja dr. Korun »Slovenski vasi«, ki je označila srbsko radikalno stranko za velikosrbsko oziroma srl*sko: »Od ustanovitve naše države je radikalna stranka stala na vsedržavnem stalliišču in ni propagirala velikosrbskih idej. Če bi bila to storila, bi bila pač zaino-gla, močna in skoraj stalno na vladi, kakor je bila, te svoje velesrbske ideje uveljaviti. Tega ni storila. Tudi vidovdanska ustava, katere sotvoriteljica je bila radikalna stranka, ni dokaz velesrbske itežnje radikalne stranke, kajti ta ustava ni imela velesrbskih tendenc, čeprav je kruto centralistična.« Zdaj pa res ne vemo, kaj bo dr. Korun še zahteval, da postane kaka stranlka velikosrbska. Mar hoče dr. Korun, da je bilo treba vidovdansko ustavo izrecno razglasiti za velesrbsko? Kaj mu res ni dovolj, če je bila dejansko taka? Zdi se vsaj nam, da so odločilna dejstva, ne pa oblika. Že celo pa v razmerah, kakor so pri nas. Jugosloveni in demokracija »Jutro« navaja dne 23. aprila t. I. clr. Kramerjev govor od 23. marca t. 1. v senatu, v katerem je dejal: »Mi jugoslovenski nacionalisti zahtevamo, ctči se pred. narod jasno in odkrito postavijo glavna vprašanja naše nacinalne in državne politike in se mu omogoči, da svobodno reče svojo besedo.« Im še nadalje je dejal, »da bi morali pristopiti k obnovi disciplinirane demokracije ... Znano je, kako je bilo »Jutro«, kako je bil dr. Kramer navdušen za svobodo l judske besede ob Živkovicevih volitvah, in kako se mu je dopadla Živkovičeva disciplinirana demokracija, ki mu je dala mogocost, da ibi bil on voljen v Ljubljani tudi tedaj, če bi bili sploh vsi zoper njega in če bi .si on sam v »polnem priznanju« svojega lastnega neomajno j ugoslovenskcga nacionalnega delovanja poklonil svoj glas. Takrat je bila tista demokracija tako disciplinirana, da je bil takoj vsak zaprt, če je podvomil nad njo, in takrat je »Jutro« razlagalo, kako da so bile prav tiste volitve resnično svobodne. Dr. Kramer naj bi torej že kedaj razložil, kako misli o tistih volitvah in listi svoji »zmagi«. Sicer ne ostane naravnost mislečemu človeku drugega, kakor da označuje njegovo navdušenje za svoboden izraz ljudske volje ali kot izraz zadrege ali pa kot cinizem. Mali zapiski Prepovedani listi Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in širiti: 1. Št. 5 lista »Narodni val«, 2. št. 5.187 lista »Večer« v posebni izdaji. 3. št. 11 lista »Trgovački vjesnik«. Vsi ti listi izhajajo v Zagrebu. Poučne številke. »Miinchmer Nemeste Nachrichten« piše o poljski manjšini v Nemčiji. Poljaki se namreč pritožujejo, da se njihova manjšina navzlic vsem dogovorom in navzlic vsem naukom o čistosti nemškega plemena raznaroduje. Sedaj pa poroča ta nemški list sam, da se je priznavalo k poljski ali poljsko-nemški(!) materinščini — posebnost, ki jo poznamo v podobni obliki tudi iz politike Avstrije zoper Slovence — pred dvanajstimi letii okroglo 600.000, pred štirimi leti pa okroglo 400.000 oseb. List zatrjuje seveda, da se izpolnjujejo vpisne pole popolnoma brez vplivanja oblasti. Demokracija se mora oborožiti Pod naslovom »Ženevski strahovi« poroča »Pa-riser Tageszeitung«: »Neoboroženi preroki podlegajo, in oboroženi preroki slave zmage.« To besedo iz Macchiavelllijevega »lil' principe«, ki je danes spet postala bridko resnična, linnamo lahko za grelo prihodnjega zborovanja Zveze narodov, ki se bo začelo 9. maja v Ženevi. Ne-guš bo likvidiran in z njim prva in zadnja akcija, h kateri se je povzpela ženevska naprava v zadnjih letih. V bistvu bo likvidirana visa Zveza narodov. Neoboroženi prerdki Wiilsonove ideologije morajo priznati, da so jih potolikli oboroženi preroki fašističnega nauika o si.li. Novo najvišje sodišče pravice, ki je bilo rojeno iz grozotnih vtiskov vojne, prav tako, kakor ideal, ki naj bi ga bil uteleševal, .sta razbita. Za rešitev zadnjih ostankov svobode in omike na tean svetu je potrebno orožje in me paragrafi, .natančno tako, kakor se tudi mirni meščan ne more braniti zoper razbojnike z govori in zaklinjanjem, ampalk zgol j z orožjem i'Z kovine.« »Branik« in JRZ »Branik« se ukvarja v duhu s skupščinskimi volitvami, pa ugotavlja pri tem: »Ker je današnja vladajoča stranka JRZ tipično jugoslovenska po svojem programu in zahteva celo postopno stapljanje vseh trelh plemen, bodo tudi vsi tisti, ki se ji bodo pridružili o prili'k'i teh volitev bodisi kot kandidati na njeni listi, bodisi kot volilci, svečano priznali svoje jugoslovensko prepričanje, pa čeprav j,im tu in tam še Ikdaj uide kaka beseda o treh jugoslovanskih narodih.« Prekopicevnnje Jugoslovenski »Branik«, neoficielno glasilo Narodne Odbrane, katere najvišji namen je likvidirati slovenstvo, piše: »Slovenska narodna zavest se je pojavila šele potem, ko je ta (namreč jugoslovanska, ur.) država nastala ;in se začela z najveejimi mukami konsolidirati na znotraj.« Trubar je bil potemtakem navdušen jugoslo-ven. da ne govorimo o Prešernu, ki je govoril o jezikovni čobodri in o Vrazu, Slovencev uskoku. Največji jugosloven pa je bil menda Ivan Cankar, ki mu je očitno manjkala sleherna slovenska narodna zavest, nekako tako, kakor »Braniku««. Menda manjka »Braniku« še marsikatera druga zavest. Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.