SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 24-25
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 30 de junio - 30. junija 2005
BOG ZIVI VES SLOVENSKI SVET
(Gi^^ior Vinka Rodeta ob praz^^anju dn^^a dr^av-n^sti v Slovenski hi pi)-
PRAZNIK SLOVENSKE DRZAVNOSTI Iz zgodovine v prihodnost
če Slovenijo kot mlado državo sodimo po letih, bi rekli, da se nahaja v najstniški dobi. ©tirinajst let samostojne poti res ni dolga doba v zgodovini tisočletnega naroda. To so komaj prvi koraki na poti neodvisnosti, zato pe neizkupeni in včasih zmedeni, kot da bi se pe iskali sami sebe. A vsaka nova obletnica nape državnosti pomeni novo veselje, novo upanje, ve malo več samozavesti in ponosa. Uresničen je bil več stoletni sen navih prednikov, uresničilo se je hrepenenje in volja premnogih rodov: biti gospodar na svoji zemlji! Kar je sicer naravno in ne bi smelo biti vprašljivo. Vemo kako dolga in težka je bila pot do slovenske države; koliko je bilo skozi stoletja različnih odvisnosti in podložnivtev, od cesarskih do bratskih — in koliko zatiranja.
Malce se bom zadržal ob lastni in družinski ,,državninki" izkušnji. Sicer sem že davno srečal Abrahama, Matuzalema pa vendar ve ne, pa sem naštel v svojem življenju že vest uradnih himen. Moji starši, tete, strici, so se v šoli naučili — po Haydnovem napevu - tisto slovesno: ,,Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo!" Ded in oče nista samo himne pela, sta cesarju tudi služila. Potem smo se mi kot šolarčki učili in peli jugoslovansko: ,,Bože pravde", ,,Lepa naša domovina" in ,,Naprej zastava slave" ... Pa je bilo nekega dne, no, groznega dne, tudi tega konec. In smo se vrnili na znano cesarsko a zdaj malo drugače, nasilno: ,,Deutschland, Deutschland, über alles ..." No, tu se je v resnici začela naša kalvarija. Iz tistih let je naša (begunska) neuradna himna: ,,Oče, mati, bratje in sestre ^ to je moja domovina". Ta nas še danes spremlja, politične emigrante, vedno v znamenju domotožja in tudi žalovanja.
Ko si je potem druga Jugoslavija prisvojila in prevzela simbole tuje ideologije — takrat smo mi, priseljenci, komaj tipali v Novi svet, a kmalu smo razumeli, kaj pomeni Li-bertad, libertad in smo peli: ,,O^d mortales el grito sa-grado". Da, vsaj svoboda, in postopoma naša druga domovina.
Nepričakovano pa se je na svetovni šahovnici tako zasukala igra, da Sloveniji ni preostalo drugega kot stopiti na lastne noge ter vzeti vajeti dežele v svoje roke. Razpad komunističnega bloka je zrahljal in nato tudi ukinil vrsto prisilnih političnih formacij. Jugoslavija je bila ena od teh; le diktatura jo je ohranjala enotno. Nikoli ni razcvetela kot harmonična pluralna država: ne prva ne druga Jugoslavija. Ko je bilo konec prisile, je bilo konec države.
Glej, takrat je napočil naš zgodovinski dan — in narod je zapel skoraj vriskajoč:
Prijat'lji, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ... Seveda, zdaj je bilo to vince zlata svoboda in suverenost na svoji zemlji. Slovenija, čeprav ozemeljsko okleščena do škode, skoraj do pogina, je vendar dočakala veliki dan pod svobodnim soncem. In se je znašla in opomogla kljub malovernosti mnogih, češ da ne bo kos državniškim obveznostim, da ne bo kos divji konkurenci s sosedi.
Pa se je zgodil še en čudež: Evropska zveza, kjer je Slovenija kot suveren subjekt priznana tudi od tistih sosedov, ki so bili od nekdaj lakomni na slovensko zemljo.
Domovina je v odločilnih urah spoznala, da more računati tudi s Slovenci po svetu; da smo s srcem in z našimi možnostmi z njo kadar gre zares. Da vsi držimo skupaj, kadar bije odločilna zgodovinska ura. Tako je bilo ob plebiscitu, tako ob napadu jugoslovanske armade. Zdomci smo se čudili, da ni bilo ob naslednjih obletnicah bolj izrazitega veselja, več domovinskega obredja in vseslovenskega navdušenja. Le počasi smo razumevali, kaj pomeni zapuščina polstoletne totalitarne vladavine.
Travme iz naše polpreteklosti so udarile na dan še v dobi prve demokratične vlade, vlade DEMOSa. Revolucija je zadela hude rane, tako hude, da smo žal še danes razdvojeni narod. Žal in nedvomno razdvojeni narod — in to je huda reč! Dokler ne bomo spoznali in iskreno priznali svoje resnične zgodovinske istovetnosti, svojih izročil in korenin, bomo pač še naprej razklani sami v sebi.
Take so naše danosti! A tu je tudi naš izziv. Odkrito soočenje z našo narodno tragedijo — in prošnja za milost
(Nad. na 3. strani)
Vsako leto se tudi Slovenci v Argentini ponovno spominjamo dneva, ko je tisočletni sen končno postal realnost in smo Slovenci, eden najmanjšh med narodi sveta, končno dosegli svojo lastno državo. V soboto 25. junija so se zato zbrali predstavniki domov in organizacij, pa tudi rojaki na sploh, v Slovenski hiš. Osrednje slavje je kot
Slovenije mag. Bojana Grobovška položila lep slovenski šopek pred spomenik našm padlim.
Nato se je praznovanje razvijalo dalje v dvorani. Oder je bil lepo pripravljen, zaslonjen s cvetjem in okrašen s slovensko zastavo, katere barve so kot mogočen slap padale iz višne in se razlivale v ozadje odrskega prostora.
Pozdravil je nato prisotnega veleposlanika Republike Slovenije v Argentini, magistra Bojana Grobov-ška, zatem pa vse predsednike in odbornike našh slovenskih krajevnih domov, zastopnike bratskih starona-seljenskih skupnosti, kulturnih, gospodarskih, političnih, mladinskih, borčevskih in dobrodelnih ustanov in organizacij, družbenih
vsako leto pripravilo naše krovno društvo Zedinjena Slovenija.
Ob 7. uri zvečer je v cerkvi Marije Pomagaj v imel mašo delegat dušnih pastirjev dr. Jure Rode, ki se je v nagovoru tudi spomnil na to praznovanje. Mašna berila sta brala predsednik ZS Lojze Rezelj in podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc. Vodil pa je Janez Lavrič. Med ma šo je ubrano prepeval zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic, ki je še dvignil globoko doživetje obreda.
Po končani maš sta predsednik naše krovne organizacije Lojze Rezelj in podpredsednica Neda Vesel Dolenc ob navzočnosti veleposlanika republike
Večer je začel napovedovalec, tajnik ZS Tone Mizerit, ki je napovedal spored.
Za tem so dijaki sred-nje-šolskega tečaja prinesli slovensko, argentinsko in evropsko zastavo in vsa dvorana, kjer so se zbrali številni gostje, je zapela obe državni himni.
POZDRAVI IN NAGOVORI
Sledil je pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije, g. Lojzeta Rezlja, ki je med drugim dejal:
,,Štirinajst let že poteka odkar je slovenski narod na svoji zemlji svoj gospod. Z veseljem in ponosom se tudi naša skupnost spominja dneva državnosti. Zato smo se danes zbrali."
občil, ter zlasti naše požrtvovalne učiteljice, učitelje in profesorje družine slovenskih šol v Argentini. Nato še delegata dušnih pastirjev prelata dr. Jureta Rodeta in vse naše dušne pastirje in katehete.
Posebej se je zahvalil našm umetnikom. Kar osemnajst jih je prispevalo vsak po eno stvaritev, da so olepšali ta prostor za slavje. Enako je izrekel zahvalo Slomškovemu domu, ki je imel letos na skrbi koordinacijo prijateljske večerje, folklorni skupini Maribor iz Carapachaja, Andreju Golobu za okrasitev prostora, in vsem, ki so sodelovali na ta ali oni način pri slavnos-ti. Pozdrav je zaključil z besedami: ,,Navzočim želim, da bi preživeli lep
večer v prijetnem vzdušu. Hvala Vam za prisotnost. Bog nam ohrani Slovenijo!"
Takoj za tem je prisotne rojake nagovoril veleposlanik Republike Slovenije v Buenos Airesu, magister Bojan Grobovšek. Njegove globoke in iskrene besede prinašamo posebej na 3. strani.
Sledil je slavnostni govor. Letos je svoje misli gostom sporočil prof. Vinko Rode. Govor je objavljen na uvodnem mestu.
Zborovanju ob dnevu državnosti je poslal svoj pozdrav tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Priobčen je na častnem mestu na prvi strani.
PLESNI NASTOP
Zatem je napovedovalec naznanil kulturni del prireditve. „Slovenski duh je vesel duh. Rad se druži, ljubi glasbo, in se tudi rad zavrti. Sledi kulturni odmor v katerem bomo lahko uživali ob nastopu folklorne skupine Maribor iz Cara-pachaja."
Skupina je odplesala lep venček prekmurskih plesov. Uprizoritev je povezovala nekatere značilne plese te slovenske pokrajine. Naj-zanimivejš od njih je bil gotovo ,,tkalčeka", pri katerem fantje tekmujejo v pre-tikanju robcev pod dvignjenimi koleni, s čemer posnemajo tkanje. „Mariborčani" so med nami že priznana plesna skupina, ki nastopa tako pred slovensko kot pred argentinsko publiko. Zakaj se širi njihov sloves smo dobro razumeli, ko smo z zanimanjem sledili njihovemu izvajanju. Navdušenje gledalcev se je izrazilo ob končnem aplavzu, ki je trajal še potem, ko so člani skupine že zapustili oder.
PRIZNANJE ROJAKOMA
Sledila je podelitev od-ličij društva Zedinjena Slovenija, za leto 2005. Ta priznanja vsako leto nameni naše osrednje društvo, v soglasju z Medorganizacij-
(Nad. na 3. strani)
Uspelo nam je uresničiti sen
Spoštovani rojaki, dragi prijatelji!
Ob praznovanju dneva slovenske državnosti čutim dolžnost, da se spomnim vseh Slovenk in Slovencev po svetu, ki so neločljiva vez s sonarodnjaki v matici. Slovenstvo po svetu je bilo vedno opora pri vzdrževanju in plemenitenju vrednot državotvornosti, ki so predpogoj obstoja in razvoja slovenske države v okviru demokratične Evrope in sveta.
Proces demokratizacije, ki je ponovno oživel ob osamosvojitvi slovenske države, bi se ne mogel razvijati brez Vaše nesebične podpore in neomajne ljubezni do domovine, ki ste jo znali pokazati v najtežjih zgodovinskih trenutkih, ko nam je grozilo izničenje težko izbojevane nacionalne suverenosti in neodvisnosti. Kljub neštetim nasprotovanjem mračnih sil preteklosti nam je uspelo uresničiti sen Slovencev po lastni državi
Sloveniji. Ta dan mora ostati živ v zavesti nas vseh in našh potomcev.
Prav Vi, Slovenci v daljni Argentini, daleč od ljubljenega doma, ste zmogli ustvariti pogoje ohranitve narodne zavesti in ponosa pripadnosti slovenskemu narodu. Kar Vas odlikuje, je prav to, da ste znali, kljub težkemu prilagajanju v novi domovini, ustvariti vašo slovensko domovino v malem in tako ohraniti vse tiste vrednote duhovno-jezikovnega in kulturno-gospodar-skega značaja, ki ste jih ponesli s seboj, ko ste po sili razmer s težkim srcem zapuščali domača ognjišča.
V prepričanju, da bomo v duhu skupaj, čeprav geografsko oddaljeni, praznovali ta dan, ki pomeni za Slovence najsvetlejšo zgodovinsko prelomnico vseh časov, Vam izražam spoštovanje in želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu v dobrobit slovenstva.
Vse dobro
Janez Jan ša Predsednik slovenske vlade
Začetek volitev pri NSKS
Pri Narodnem svetu koropkih Slovencev (NSKS) so se začele volitve predsednika in članov Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), najvipega telesa odločanja pri NSKS.
Za 48 sedežev v ZNP se poteguje 97 kandidatov, za predsednipko mesto pa kandidirata	izku pena manjninska politika Karel Smolle in Matevž Grilc. V volilnem seznamu NSKS je vpisanih okoli 6000 upravičencev.
Volitve, ki potekajo po popti, bodo trajale do 15. julija.
Matevž Grilc, rojen leta 1956, je predsedoval NSKS že med letoma 1 976 in 1 995. Grilc je lastnik samostojne odvetninke pisarne in velja za izkupenega manjpinskega politika.
Karel Smolle, rojen leta 1944, vodi na Dunaju samostojno prevajalsko pisarno. Leta 1979 in 1984 je bil na koropkih deželnozborskih volitvah glavni kandidat Koropke enotne liste (KEL), predhodnice danapnje Enotne liste (EL), edine slovenske stranke na avstrijskem Koropkem. Med letoma 1986 in 1990 je bil Smolle poslanec Zelenih v avstrijskem državnem zboru, med letoma 1997 in 1999 pa poslancev Liberalnega foruma.
Mapa za domovino
iz življenja v argentini
V stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani je bila v soboto, 25. junija 2005, osrednja cerkvena slovesnost ob Dnevu državnosti. Evharis-tično bogoslužje je vodil nadnkof in metropolit msgr. Alojz Uran. Z njim je somansvalo 18 duhovnikov, med njimi pet vojankih duhovnikov, več vipjih redovnih predstojnikov, dekan Teolopke fakultete in nekaj kanonikov.
K bogoslužju so bili povabljeni tudi predstavniki diplomatskega zbora in družbeno političnega življenja. Med predstavniki diplomatov je bil tudi dekan diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Sloveniji nadnkof Santos Abril y Castello. Navzoči so bili tudi predstavniki pravoslavne in evangeličanske Cerkve ter muslimanov, člani Maltepkega vitepkega reda in Vitezi Božjega groba, pa tudi ptevilni verniki. V začetku je kvartet pi-
hal orkestra Slovenske policije zaigral slovensko himno, kateri je sledila evropska himna v izvedbi kvinteta pihal orkestra Slovenske vojske. Kvartet pihal slovenske policije je pred evangelijem zaigral tudi Haend-lovo Alelujo. Pri map je prepeval mepani pevski zbor s solisti iz Vavte vasi.
Z branjem beril in pronenj za vse potrebe so sodelovali predstavniki vojske.
Vse zbrane v stolnici je po evangeliju nagovoril gospod nadnkof.
Ob koncu evharističnega bogoslužja se je navzočim zahvalil ne vojanki vikar dr. Jože Plut.
Vse želje so na pot pospremili pevci s pesmijo Povsod Boga. Obrazi navzočih so izražali ne samo odobravanje, ampak tudi veselje. Naj ga bo v nan domovini veliko in dovolj za vse!
TONE MIZERIT
Zakona o RTVS in istospolnih skupnostih
Državni zbor (DZ) je s 43 glasovi proti 3 (navzočih 47), ob obstrukciji opozicijskih LDS in SD, sprejel zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je predlagala vlada in ki bo ponudil podlago za izvedbo novega razpisa za generalnega direktorja tega javnega zavoda ter celovito organizacijsko in kadrovsko prenovo nacionalne radiotelevizije.
Vlada z novim zakonom nadomepča starega iz leta 1994. Zakon bistveno krepi vlogo državnega zbora pri oblikovanju novega programskega sveta. Ta bo po novem imel le programske in nekatere kadrovske
pristojnosti, ne pa več drugih bistvenih upravljavskih nalog, saj bodo te z novim zakonom prenesli na nov nadzorni svet, ki bo sprejemal tudi statut ter finančni načrt zavoda, kar je do sedaj počel svet RTVS.
Poslanke in poslanci pa so ne s 44 glasovi za in tremi proti, ob obstrukciji poslancev LDS in SD, sprejeli zakon o registraciji is-tospolne partnerske skupnosti in tako zaključili redno junijsko zasedanje. Zakon se bo začel uporabljati eno leto po uveljavitvi, saj mora minister za delo, družino in socialne zadeve pripraviti ne vrsto podza-
konskih predpisov, ki bodo omogočali pravno regulacijo istospolne skupnosti.
Pravice, ki izhajajo iz predloga zakona, so pravica do preživljanja in do preživnine, pravica do pridobivanja premoženja in urejanja premoženjskih razmerij, pravica do stanovanjskega varstva, pravica do dedovanja skupnega premoženja in pravica do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah.
Istospolna partnerja bosta skupnost registrirala pred uradno osebo, kjer bosta podala najprej ustno in nato ne pisno soglasje, da želita registrirati skupnost. Skupnost bo veljavno registrirana s podpisom izjave.
Ah, tudi Slovenija je na poti Sodome.
VTISI IZ SLOVENIJE
Povezovalna pot treh sveti nč
(5)
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Veliko je bilo govora, malo pa napisanega o poti sami. Le to, da se je večinoma spunčala. Kljub temu, da je bil dan sončen in topel, nismo čutili velike vročine, saj smo hodili po gozdni senci. In tudi ura ni bila več tako zgodnja, da bi sonce pripekalo.
Kmalu (morda pa mi je zaradi klepetanja čas hitreje mineval) smo na cesti zagledali pripete bele trakove in pentlje; znak, da je blizu kraj poroke. Res, razgled na poti se odpre in prikaže se kapelica, kjer je bila pred nekaj urami sklenjena zakonska zveza. Komu je posvečena kapelica? Svetemu Antonu, seveda!
Tu smo se malo ustavili, bolj zato, da se spet strnemo v kompaktno skupino, pa da ne bi koga izgubili. Na nekaterih točkah ne lahko vidimo nad seboj Staro goro, kar nas razveseli, saj pomeni, da smo res že nekaj prehodili. A treba bo narediti ne marsikateri korak.
Po gozdu prihajamo do zaselka, iz katerega se dviga običajni cerkveni zvonik. Na tablah pine Codromaz, na zemljevidu pa tudi Kodermaci. A predno pridemo do prve hine, nas ustavi numenje vode. Pa ne tekoče, ampak padajoče: slap! Kar poiskati ga je treba, saj voda prihaja iz skale, nana pot se pa vije skozi gozd po cesti, ki je nad slapom.
Ura teče, nič ne reče. Voditelji začnejo malo priganjati, saj mejni prehod zaprejo ob nestih popoldne. Zdaj se pot kar po bližnjicah spunča v dolino Idrije; numenje reke oznanja, da ni več veliko do nje. A spunčanje ima lahko tudi neljubo stran: kolena morajo sprejeti nekaj več telesne teži in — ker niso več rosno mlada — hoče v njih nekaj vnčipniti, kar seveda ni nič prijetno. Da ne bi pripo do popolne onesposobljenosti, se nogi premikata počasi, previdno, kot bi hoteli preizkusiti, če je vsak kamen, vsaka korenina trdna. Pa ni to, je le preizkunanje, če bo koleno zdržalo težo.
A ni bilo hujnega kot počasno napredovanje. In ko smo v dolini, se blizu peste ure približamo obmejnemu mejnemu prehodu Molino Vecchio/Podrob. Na italijanski strani je mlad karabinjer pregledoval osebne izkaznice in potne liste, občasno tudi nahrbtnike (kar nas je skoraj spravilo ob dobro voljo). Ko smo mu najavili, da bo kako minuto čez
nest pripa ne zadnja skupinica romarjev, se je nasmehnil in rekel (po italijansko, seveda): Toliko ljudi kot danes nisem videl v celem mesecu!
Po mostu smo prečkali Idrijo in z njo mejo, ter spet bili v Sloveniji, v Britofu. Tu nas ni sprejel noben policaj: obmejna postaja je bila zaklenjena ...
Zato pa ni bila zaklenjena bližnja cerkvica, v kateri so teden kasneje praznovali njenih prvih petsto let, kot je razbrati iz vklesanih ntevilk na portalu in na vogalnem kamnu prezbiterija. Prvotno je cerkvica sv. Kancijana imela gotski oltar krilnega tipa, ki pa danes stoji ob stranski steni. Leta 1973 so ga popolnoma restavrirali. Oblikovan je kot dvokrilna omara, ki se zapira. Strokovnjaki so njegov nastanek postavili tja v leto 1520. Ohranja poznogotsko tradicijo z dodatkom nekaterih renesančnih prvin, zlasti v oblikovanju kipov. Glavni oltar je tudi zanimiv: izdelan je z lesa z mavčno obdelavo, barvanjem in pozlato. Izdelali so ga v kobarinki delavnici leta 1690; po^vsej verjetnosti ga je zasnoval nkofjelonki mojster Luka Šarf, dokončal pa Jernej Vrtav. Bil je pa že restavriran leta 1928. Kot toliko cerkvic po Sloveniji ima tudi ta ne precej dobro ohranjene freske (iz XVI. stoletja) in druge zanimivosti, vredne ogleda.
GB
Argentinsko javno življenje mnogokrat zaide v slepo ulico. Lahko bi kdo skunal to opravičiti čep da politiki ,,ne vedo kaj delajo". Ta izgovor ni na mestu, saj jim Cerkev jasno govori, kje je prava in kje zgrenena pot.
Politični internizem. Dolga leta so nkofovske konference v različnih sestavah opozarjale, da argentinska kriza ni toliko gospodarskega značaja, kot moralnega. Lahko bi rekli da teh besed v raznih vladah nihče ni poslunal, a ne bolj bi prijal ppanski pregovor, da ni hujnega gluhca od tistega, ki noče slinati. Tako smo zapadli najhujpm krizam iz katerih se ne nismo izkopali. In tudi ta vlada, čeprav si je postavila kot enega velikih ciljev boj proti korupciji, ne more kazati večjih uspehov na tem področju. Tragičen primer je požar v plesinču Republica Cromagnon, kjer je veriga korupcije zahtevala 194 življenj. Te dni je buenosairenki nadnkof in metropolit, kardinal Bergoglio znova jasno opozoril: ,,Internizem je velika bolezen dežele". Ga bo kdo poslunal?
Notranji boji. Kaj je to, kar argentinski politični slovar imenuje ,,internizem". Nič drugega kot notranji boji v strankah in skupinah, v katerih se izživlja večina tukajnnjega političnega telesa. Dejansko ni stranke, pa naj bo množična ali malontevilna, ki ne bi predpostavljala svojih notranjih prepirov na nkodo javnega blagra. To seveda najbolj prizadene stranke, ki so na vladi. V teku polpretekle in bližnje zgodovine lahko vidimo, kako ostajajo ob strani veliki narodni problemi, ki bi jih morali renti, a ki jih je mogoče renti le z združenimi močmi, medtem ko se vse sile polagajo v spopade za razna vladna ali kandidatska mesta. Zadnji in najbolj zaskrbljujoči primer je gotovo razkol v peronizmu province Buenos Aires, ki ogroža možnost vladanja in postavlja na kocko uspennost vlade v prihodnjih dveh letih. Pa niti ni umestno vprananje, kdo je borbo začel; eni in drugi so podobno krivi, ker vsem gre le za lastna mesta brez pogleda na nkodo, ki jo ob tem povzročajo.
Čas hiti, odločitve se bližajo. Ko je pretekli teden volilni sodnik postavil četrtek 30. junija kot zadnji rok za vpis kandidatov posameznih strank, je pospepl razvoj v tem notranjem boju. V teh dneh bo torej že znano, ali je med Duhaldejem in Kirch-nerjem pripo do sporazumna, ali je bojna napoved že izrečena. Znano je, da je predsednik pripravljen na sporazum, a ne mara nobenih pogojev. V Duhaldeje-vem taboru pa večina ni pripravljena sprejeti brezpogojnega poraza. Res je,
da ne ni vse končano. Po sedanjem datumu je ne mesec časa, da se vpinejo volilne povezave. Torej tudi če ta četrtek peroni-zem predstavi dve kandidatni listi, ne vedno lahko enotno nastopi na volitvah. Eni in drugi vrv nategujejo do konca v upanju, da se ne bo pretrgala. Zagotovila pa nima nihče.
Tudi v desni sredini. Navidezen mir, ki je nastal po sklepu sporazuma med Macrijem in Lopez Murp-hyjem, pa se je pretekli teden porupl. Ob svojem obisku države, ko se je moral predstaviti pred sodinčem, je bivp gospodarski minister Domingo Cavallo nakazal možnost, da bi s svojo stranko nastopil kot kandidat za poslanca. Jasno je, da ne bo žel glasov na levici, pač pa bo odjedal življenjsko važne glasove v sredini in na desni. Zanimivo je, da so ob navdunenju vlade to možnost pozdravili menemisti, poleg njih pa je priznanje Cavallu izrazil tudi bivp predsednik De la Rua, za katerega se človek vedno bolj zaskrbljeno spranuje, če je sploh kdaj vedel, kje stoji in kam hoče. Precej pa skrbi vdor piketerov v volilno kampanjo. Že nekajkrat so hrupno motili zborovanja kjer nastopa Lopez Murphy. Ta je naravnost obtožil vlado, da podpihuje te motnje. Vlada zanika, a nič ne stori, da bi se podobni izgredi ne ponavljali.
Dva pojava. Večkrat smo že poudarili, da je prva skrb predsednika, kako bi si zagotovil čim bolj poslunen parlament. V vladi sicer zadnje dni manj govorijo o ,,plebiscitu", in kvečjemu ne o „priznanju vladnemu delovanju", a toliko bolj vplivajo na razvoj v posameznih provincah, da bi si zagotovili večino glasov in večino poslancev. V tem pogledu imamo dva zelo nasprotna primera v dveh važnih provincah. V Cordobi je predsedniku uspelo, da si je zagotovil podporo tako vladnega pe-ronizma guvernerja De la Sote, kot opozicijske povezave Nove stranke in radikalov, ki jim načeluje župan mesta Luis Juez. Temu uspehu pa se zoperstavlja položaj v provinci Santa Fe, kjer vse kaže na zmago opozicijskega socialista Bi-nerja, medtem ko peroni-zem ne ni nanel pravega kandidata, ki bi Kirchnerju zagotovil vsaj dostojen poraz, če že ne zmage.
Krivičen model. Vrnimo se k besedam kardinala Ber-goglija. Ob zaključku Socialnega tedna je tudi obsodil ,,model države, zgrajen ob določenih gospodarskih interesih, ki izključuje večino, povzroča revnčino in dovoljuje vse načine korupcije ter ustvarja privilegije in krivice". Je treba ne bolj jasne besede?
Hvala Vam za vapo ljubezen do Slovenije
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
(Nad. s 1. strani)
(Gi^^ior v^ll^ip^:^^»!^^ mag- Bojana dn^^^ državnosti v Slovenki hi pi)_
pka na
Spontovane rojakinje in rojaki.
Zahvaljujem se vam, da ste me povabili na danaranjo lepo proslavo dneva državnosti. Čestitam vsem tistim, ki so sodelovali pri njeni pripravi in so vanjo vložili ogromno truda. Hvala Vam za vano ljubezen do S ovenije.
Kot vsako leto doslej ste me povabili, da spregovorim pozdravne besede. V preteklih letih sem ob takih prilikah tudi kaj povedal o dosežkih Slovenije v letu, ki se je obrnilo in o rezultatih sodelovanja med slovensko skupnostjo ter Slovenijo, oziroma o sodelovanju med slovensko skupnostjo in veleposlaništvom.
Toda tokrat so pozdravne besede, ki jih izrekam, pozdravne tudi v nekoliko drugačnem pomenu. Po ntirih letih se od Vas poslavljam, ker se po natančno ptirih letih zaključuje moj mandat.
Predvčerajšnjim, na sprejemu veleposlaništva ob Dnevu državnosti so me globoko ganile besede zahvale, ki so mi jih izrekli številne rojakinje in številni rojaki. Zahvale za delo, ki sem ga opravil, kot mi je bilo rečeno, za Slovence v Argentini. Zasluga gre v največji meri seveda vladi republike Slovenije, zunanjemu ministrstvu, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in seveda vsem sodelavcem veleposlaništva. Osebno pa mi izrečene zahvale potrjujejo, da so zelo mnogi razumeli, da sem hotel delovati in da sem deloval v prid slovenski skupnosti.
Slovenska skupnost v Argentini ni zgolj Zedinjena Slovenija. Gotovo pa se ne dela nikomur krivice in je jasno, da je zdaleč največji del pri ohranjanju slovenske identitete v Argentini v zadnjih desetletjih opravljala Zedinjena Slovenija in slovenska duhovščina. Tako je pač.
Zaradi ohranjanja slovenske identitete v Argentini, čemur gre zasluga slovenskim organizacijam, največji delež zasluge pa Zedinjeni Sloveniji, se danes ponekod soočamo z oživitvijo slovenstva. Na primer v mestu Parana. In ravno pred dvema dnevoma smo prejeli od argentinskega ministrstva za zunanje zadeve dovoljenje za odprtje konzulata Republike Slovenije v Parana, ki ga bo vodil častni konzul. No, tozadevno se po Argentini kar šrimo. Imamo konzulat v provinci Buenos Aires, v Barilochah, v Mendozi, v Parana. Prepričan sem, da se bo s prakso odpiranja konzulatov tam v Argentini, kjer živi slovenska skupnost, nadaljevalo.
Zaradi delovanja slovenskih organizacij, predvsem pa kot rečeno Zedin-jene Slovenije, se govori o slovenskem čudežu v Argentini. Tisti, ki v Sloveniji govore o slovenskem čudežu v Argentini, to govore z iskrenim in globokim spoštovanjem do Vas in do Vašega dela. Pa vendar. Verjemite, veliko sem razmišjal o Vas, Vaš usodi in o Vašem delu. Zdi se mi, da sem doumel, da nekatere od Vas prevečkratno ponavljanje besed o slovenskem čudežu v Argentini nekoliko vznemiri. Sliš se nekako antropološko, turistično, kot nekaj, kar naj bi se hodilo gledat od zunaj kot fenomen. Po ogledu tega fenomena pa ponovno odpotuješ in pozabiš nanj.
Ozadje je veliko bolj zapleteno, predvsem pa izhaja iz najbolj tragičnih strani slovenske zgodovine. V zadnjih dneh druge svetovne vojne in tik po koncu vojne, se je na slovenskih tleh zgodil strahovit zločin. Bratomoren zločin. Vi in Vaš predniki so tudi potem doživeli veliko krivic. Med drugimi se je godila in se še občasno godi strahovita krivica, in sicer ko nekateri govorijo, da Vi in Vaš očetje slovenskega naroda niste imeli radi. To izražam na tak način in s takimi besedami, ker ne želim ponavljati besed in izrazov, ki so za Slovence, ki nam je ljubezen do slovenstva tako zelo velika in temeljna vrednota, tako grozljivo žaljivi.
V in pri Zedinjeni Sloveniji se vsak Slovenec lahko uči o tem, kaj je ljubezen do slovenskega naroda. Ljubezen na temelju predanosti, požrtvovalnega, nesebičnega, gmotno neplačanega truda.
Ko se vrnem v Slovenijo bom rad povedal v čem je resnični argentinski slovenski čudež. Rad bom povedal o vaš predanosti, požrtvovalnosti, idealizmu in predvsem domoljubju. Obljubljam, da bom po svojih skromnih močeh in možnostih in če se bo le dalo, pomagal, da se Vam vsaj delno poplačajo storjene krivice. Toliko, kolikor se največ da. Kolesa zgodovine se žal ne da zavrteti nazaj. Naj bo pa moja zaobljuba, danes in tukaj, da bom vsakomur, ki še vedno tudi vsaj malo govori ali misli o tem, da so v Argentino po drugi svetovni vojni odši tisti, ki svojega slovenskega naroda niso imeli radi, povedal, da je v globoki zmoti, in da se gre slovenskega patriotizma lahko učiti v Argentino in k Zedinjeni Sloveniji. Za tiste, hvala Bogu vse bolj redke, ki pa še vedno zavestno šrijo neresnico o tem, da Vi in Vaš očetje niste imeli radi svojega naroda, pa velja, da sramota o kateri govorijo zadeva njih same, ker zavestno šrijo laž in krivico.
Ob koncu mi dovolite, da se Vam še enkrat zahvalim. Dovolite mi tudi, da se Vam ponovno zahvalim v imenu svoje soproge Vesne, s katero sva prebila veliko ur v razgovoru, zato da bi doumela Vašo zgodovino, usodo in občutke. Soproga, ki je že odpotovala v Slovenijo, me je prosila, naj vsem izročim njene najlepše pozdrave.
Na koncu pa naj ostane še Zbogom in Nasvidenje. Po možnosti v naš ljubljeni Sloveniji.
Veleposlanik Bojan Grobovšek (desno)
prejema knjigo v spomin iz rok
predsednika Lojzeta Rezlja.
skim svetom, ki povezuje vse krajevne domove ter druge organizacije in ustanove, tistim, ki so posebej zaslužni za gradnjo, obstoj in napredek naše skupnosti in tudi za slovensko prisotnost v argentinskem svetu. Priznanje sta nagrajencema izročila predsednik Lojze Rezelj in podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc. Prejela sta jih g. Anton Kastelic in arh. Jure Vom-bergar. Oba sta prejela navdušeno ploskanje navzočih. Utemeljitve pa so bile sledeče: ,,Anton Kastelic je iz vrst generacije našh mož in žena, ki so priši v svet z že v domovini zgrajeno osebnostjo, obogateno z vrlinami našega naroda. Uspelo mu je, da jih je prenesli na mlade v lastni družini in tudi v razšrjeni družini, ki je naša skupnost. Slovenska hiša, Zadruga Sloga, predvsem pa Slomškov dom so polja njegovega dolgoletnega dela. Zvest odbornik, vedno pripravljen pomagati v svojem krogu in sploh, kjer je potrebno. Po poklicu gradbenik je ne le sodeloval pri
gradnji najlepšh stolpnic našega mesta, ampak je tudi ustvaril mnoge veličastne odre za prireditve na prostem. Najlepše med njimi je bilo gotovo monumentalno prizorišče za slavje, ob proglasitvi Slomška za blaženega, na Slovenski dan v Slomškovem domu. Ta gradi-teljski duh se odraža tudi v njegovi pozitivni in navdu-ševalni vlogi v raznih odborih, ki so bili in so še priče njegove-
ga dela."
,,Arh. Jure Vombergar .
Čeprav je bil rojen še v domovini, dejansko pripada drugi generaciji naše skupnosti. V tem svojstvu je izredno aktivno posegal v družbeno in kulturno življenje. Kot arhitekt je zgradil vrsto objektov, šol in cerkva. Udejstvo-val se je tudi na drugih likovnih področjih kot slikar, grafik in kipar. Ilustriral in opremil je vrsto knjig. Kot javni delavec med Slovenci v Argentini je bil šest predsednik Društva Zedinjena Slovenija, katerega odbornik je še danes. Več let je vodil likovni odsek pri Slovenski Kulturni akciji. Politično je deloval v zgodovinski SLS; bil podnačelnik za Argentino in predsedoval odboru zaupnikov. Vrsto let že poučuje zgodovino na slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. PiTie v naših publikacijah, predava v naših društvih in domovih. Je urednik revije Duhovno življenje. Neprecenljive so njegove raziskave in zapiski o različnih valovih slovenske emigracije v Argentini in njegova arhivska prizadevanja. Zadnje monumentalno delo pa je zbornik petdeset let delovanja Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini."
SLOVO OD VELEPOSLANIKA
Po tem je nastopil še poseben, neobičajen trenutek slavja. Slovo od osebe, ki je štiri leta med nami in pred Argentino zastopala našo mlado državo.
Spoštovani in dragi gospod veleposlanik Bojan Grobovšek!
Napovedovalec ga je na-
govoril s temi besedami:
,,Danes se zadnjikrat uradno nahajate med nami. Vaša poklicna, diplomatska pot, ki Vas je pred štirimi leti pripeljala v Buenos Aires, Vas bo v nekaj dneh odpeljala nazaj, v drago Slovenijo. Naša smer se loči. Nastopil je trenutek slovesa. Ves čas vašega bivanja v Argentini smo vsak po svojih močeh skušali sodelovati in skupno iskali najboljše v prid obeh domovin: Slovenije in Argentine; in smo si skupno prizadevali za ohranjevanje slovenstva na bregovih reke Srebra. Bili so trenutki soglasja, pa tudi kak trenutek malenkostnih nesporazumov. Enih smo se veselili, druge z najboljšo voljo skupno premostili. Danes Vam z iskreno besedo kličemo: Na svidenje!, in Vam iz srca želimo uspeha v vašem delovnem in osebnem življenju. Gospod veleposlanik, Boga vas živi!"
Za tem je predsednik Lojze Rezelj magistru Bojanu Grobovšku izročil v spomin knjigo Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, ki opisuje 50 let življenja in dela slovenske skupnosti v Argentini. Gostje pa so svoja čustva izrazili v bučnem ploskanju.
S tem je bil zaključen uradni del proslave. Sledila je prijateljska večerja, pred katero je delegat dr. Jure Rode blagoslovil jedi. Med njo in po njej so si gostje ogledali v dvorani razstavljene slike, dela našh umetnikov. Še dolgo pa so tudi ostali v prijateljskem razgovoru.
BOG ŽIVI ...
(Nad. s 1. strani)
spoznanja, priznanja krivde in kesanja. Pravim milost, ker po zakonih zgolj človeških nagnenj smo bolj za zamero in maščevanje kot za odpuščanje. To je težka naloga, ki še čaka Slovenijo kot državo in kot civilno družbo. Na vseh nivojih se bomo morali srečati na temelju resnice in strpnosti. A ta resnica ni logična kategorija kot trdi sodobni filozof, do nje ne pridemo po poti logičnega sklepanja. Je bivanjska resnica, je skrivnost ki jo odkrivamo postopoma, ker je kot zakrita. Aletheia.
Temeljni pogoji za to so dani. Slovenija je formalno pristala na demokratično ureditev družbe — in tako se veselimo lanskoletne zamenjave vlade. Smemo upati, da bo šel razvoj v smeri razčiščevanja in demokratizacije še naprej in v globino. Kot člani EU smo temu še naknadno zavezani; naknadno, ker je prvotna zavezanost s slovenskim človekom z njegovim dostojanstvom, torej tudi z njegovo pravico do nepotvorjene zgodovinske podobe o samemu sebi. Zares, le resnica nas bo osvobodila.
Na slovenski knjižni trg prihajajo dela — pričevanja in študije — ki bi morala povzročiti v slovenski zavesti pravi potres in temeljni pretres vsega napisanega. Potresa ni bilo, ugotavlja pisec v Zavezi. Pretres pa bo težavna in počasna zadeva. Le počasi se odkrivajo resnični dejavniki v naši bratomorni vojni, tisti ki so bili za nas vedno jasni:
kdo je sprožil špiralo nasilja in kdo se je branil. V tem je namreč bistvo našega razhajanja.
V tem kontekstu je važno tudi pričevanje SPE, le-ta je nedvomno doprinesla svoj delež, saj je bila vseskozi glasnik demokratične ureditve družbe — in je bila v puščavi enoumja oaza svobodne misli in odprtega dialoga. V naši emigraciji se je že zelo zgodaj porodila zamisel o neodvisni Sloveniji. Zorela je v razmišljanjih in načrtih ter osvajala vedno več ljudi dokler ni končno prevladala. Tudi to je zasluga slovenske diaspore. Žal večina naših javnih delavcev ni dočakala velikega dneva državnosti. S hvaležnostjo in ponosom se jih spominjamo; vemo da so živeli in umirali z neizmerno ljubeznijo do slovenstva. Vemo v čem je naš dolg do njih: v zvestobi istim idealom! Vztrajati v zvestobi tistim vrednotam ki so bile temeljne v genezi in razvoju slovenskega naroda: pravica da si svobodno izbira vero in postave.
Tako ko se ob 60-letnici našega eksodusa veselimo srečnega izida tolikih zgodovinskih vozlov 20. stoletja, ugotavljamo, da smemo gledati z upanjem na prihodnost našega naroda. A pogoj nam spet stavi Prešeren:
Edinost, sreča, sprava k nam naj naizaij se vrnej^o, otrok kar ^^a slcva, vsi naj si v roke sežejo ...
Ž^ive naj vsi narodi!
Bog ž^ivi ves slovenski svet.'
SLOVENSKA VAS
Domobranska proslava 2005
SLOMSKOV DOM
Domobranska proslava
šestdeset let po največji tragediji v zgodovini slovenskega naroda smo se vapčani zbrali v nedeljo19. junija, da se priporočimo napm mučencem, jih počastimo in proslavimo.
Priporočili smo se jim med sv. maPD, ki jo je v cerkvi Marije Kraljice daroval Jaka Barle CM. Med pridigo nas je opozoril na povezavo treh obletnic, ki so nas zaznamovale: pestdeseta od groznega pokola, ki so ga izvrpli komunisti v imenu revolucije in s tem povezanega napega begunstva, petdeseta požiga buenosairepkih cerkva in ptirideseta smrti ustanovitelja Slovenske vasi msgr. Janeza Hladnika.
Počastili smo jih pred spomenikom v Hladnikovem domu, kjer so najprej preživeli domobranci Jože Čampa, Slavko Reven in Zdenko Rot položili venec rož. Janez Petek CM, ki je nato opravil molitve, se je v krajpem nagovoru spominjal, kako so kot mora padale vesti o zvijačni vrnitvi in nato o divjapkih pobojih. Krivdo za ta grozodejstva pa so potrdili in PE stopnjevali s tajitvijo in dolgo dobo zamolčavanja, kar dokazuje njihov strah pred resnico in pravico, kljub absolutni oblasti, ki so jo nad narodom s trdo roko izvajali.
Proslavili smo jih končno v dvorani z govorom Lojzeta Rezlja, odrskim prikazom in petjem Moje domovine.
Predsednik Zedinjene Slovenije se je najprej ponosno predstavil kot sin domobranca. Poudaril je nesmiselnost morije med in zlasti po vojni, ki po svojem obsegu meji na rodo-mor. Sprejetje orožja in odpor sta bila izsiljena z neptetimi uboji politikov, profesorjev, duhovnikov, županov in vplivnih kmetov. Domo-
branstvo je pomenilo braniti nape domove in varovati nape družine. Iz pepela požganih domačij, iz množičnih grobov mučencev Grčaric in Turjaka je zrasla vojska slovenskih domobrancev pod geslom: Bog, Narod, Domovina.
Zvezani, pobiti na tla, izmučeni, žejni, razbičani, po človepko: premagani. Pa vendar prav v poslednjih trenutkih junaki. Zmagovalci!
Ob misli na njihovo žrtev nas vznemirja vprapanje, ali smo tudi mi izpolnili svoje dolžnosti do Slovenije in do njih.
Nočemo mapčevanja, obsodba zločinov in zločincev pa je stvar javne morale. Nap mučenci: darovali ste največ, kar ste imeli. Vapa kri bo seme, iz katerega bodo spet vzklile vrednote, za katere ste umrli: Resnica, Poptenje, Dobrota.
Odrski prikaz so doživeto in jasno podali Kristina Mehle, Veronica Rot, Marjana Urbančič, Andrej Črnak, Marko Kocjančič in Gabriel Urbančič. Skrbno so pripravili tekst Ivane Tekavec s pesmimi Franceta Balantiča, Ivana Kampupa, Srečka Kosovela, Hermana Germa, Andreja Kokota, Valentina Polanpka, Jožeta Blajsa, Maje Haderlap in Toneta Kuntnerja. Zemlja, drevo, veter, voda, beseda, ljubezen in končno čas so peli in jokali ter razodevali grozo in upanje, obsodbo in odpupčanje.
Zaključna pesem Moja domovina je zaokroženo potrdila vrednote, ki so dale smisel tako nekdanjemu boju kot celemu življenju, ki je po njih naravnan. Vsako leto tudi iz njih črpamo razloge za te nape spominske proslave.
V nedeljo 13. junija se je srenja rojakov, ki se zbira v Slompkovem domu poklonila spominu žrtev vojne in revolucije ter že po vojni pobitih domobrancev.
Spominu pokojnih, padlih za domovino, je bila namenjena že nedeljska sveta mapa, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, s petjem pa so sodelovali otroci Slompkove pole pod vodstvom Marcela Bru-la.
Proslavo ob 60-letni-ci slovenskega holokav-sta in begunstva je uvedla s spominsko besedo dr. Tineta Debeljaka prof. Neda Vesel Dolenc: ,,Spomin žrtvam je luč novim rodovom". Počastitev je pripravil kulturni odsek (Marko Selan) in je obsegala izbrano poezijo v glasbi in recitalu na okusno pripravljeni sceni.
Pevske dele (Naj čuje nas presveti Bog, Gozdič je že zelen, Kje so tiste stezice, in Lipa zelenela je) je občuteno izvajal mepani zbor pod vodstvom Pavla Erjavca, recital pa Je umetnipko podal dr. štefan Godec. Obsegal je naslednje poezije: Maj 1945 (Alep Gopar), Mrtvim junakom
(Erik Kovačič), Umrli smo (Janko), Vetrinj (Marjan Jakopič), Ne žaluj (Vinko Žakelj), Zgodovinski spomin (Stanko Janežič), Možu v spomin (Frančipka Reja) in Molitev (dr. Marko Kremžar).
Zadnji verzi so že vabili vse ptevilne navzoče k počastitvi pri spominski plopči na dvoripču Doma. Sprevodu so načelovali otroci s prižganimi svečkami in spominski venec, ki sta ga spremljala zastopnika preživelih domobrancev Tone Kastelic in Ivan Makovec. Molitve pri spominski plopči je vodil župnik Franci Cukjati, počastitev pa je sklenila tradicionalna Oče, mati, bratje in sestre. ^^
Buenosaire pko gledalipče po Sloveniji
(2)
(OD NA pE DOPISNICE)
Ah, Šentjopt, Šentjopt!
Kakpen sprejem in kakpen dan! Lepa sončna nedelja. Čakali so nas Šentjopčani s koparo jabolk in nas pozdravili člani Kavčičeve družine ter nam razkazali podrobnosti Šentjopta: cerkev sv. Jopta, v kateri imajo samo Božji grob in žegnanje jedil, kapelico padlih mučencev, katero smatrajo za najleppo v Sloveniji in cerkev, v kateri darujejo sv. mape.
Šli smo k map, pri kateri nas je tudi župnik pozdravil. Po map so nam pred cerkvijo ob čaju in pipkotih zapeli dve domotožni pesmi, nato smo pi po družinah na kosilo. Povsod prekrasen sprejem — naj na kratko opipem sprejem pri Kavčičevemu Matiju, pri katerem je bila poročevalka. Zbrana družina nas je čakala pred vrati in vsakemu članu pripela na prsi popek, nam dala plček žganja in pe domači cocktail. Potem so nam zapeli dve pesmi, skupna fotografija in kosilo. Lepo kramljanje, saj poznajo kar precej Slovencev iz Argentine in tudi sorodnike imajo. Tako kakor se je zgodilo meni, se je tudi zgodilo vsakemu izmed nas.
Kar hitro je minil čas in smo že morali naprej v Polhov gradec, kjer praznujejo Dan pod Lovrencem. Bila je veselica! Najprej na cesti promenade, motorji, vozovi z nopami, harmonika, traktorji
Tekst
kar
se v
in sploh vse,
Polhovem gradcu dela. Prav pod Lovrencem so nas pa sprejeli pnopčkom ali medico. Imeli so tudi kulturni program (plesi in petje), srečolov, kotiček za otroke in kmečke igre.
Vrnili smo se v Šentjopt in se začeli pripravljati na igro. Točno ob napovedani uri je začela predstava. Nastopali smo res lepo in spontano, ker smo čutili, da je publika
napa. Sledili so igri in jo razumeli. Odziv je bil izreden. Vsi so menili, da so bile vloge realne, jezik čisti iiP glas jasen. Seveda pe končni pozdrav in zahvala. Poleg Šentjopčanov nas je pozdravila tudi poslanka, ki je bila do solz ganjena. Dejala je, da je ta nas igra predstavlja tudi v življenju. Ni manjkalo solza na odru ne med publiko, ko je tudi nap režiser pozdravil in dejal, da ni slučaj, da po 60. letih lahko pe postavimo tako igro na oder in da smo prav takpni Slovenci, kakor tisti, ki sedijo v dvorani. Občinstvo je vstalo in takrat pa res nihče več ni mogel spregovoriti.
Do pozne ure smo se zadržali v tem prelepem
ŠentjoTitu, saj kar nismo in nismo mogli domov. Pa smo le pripi v Ljubljano, zopet po argentinsko v jutranjih urah.
V ponedeljek, 20. junija, smo pi v Velike Lapče, odložili smo vso prtljago in se peljali nazaj do Trubarjeve domačije, kjer so nam odlično razložili ves njegov življenjepis in njegova dela.
Oder je bi zelo lep, ogromno luči, tako da so nap tehniki uživali, ko so ga pripravljali. Zopet uspepna predstava. Ljudje se ne morejo načuditi kakovosti igre in nastopanja. Še bolj se pa čudijo slovenpčini; to ponavljam, ker nam pri vsaki predstavi k temu čestitajo.
Po predstavi smo imeli pe gostijo, kjer smo se srečali tudi z nekaterimi Argentinci, ki so se preselili v Slovenijo (Adamiči, Boptjančiči, itd.).
V torek pa v Podbrezje. Ker smo pi že zjutraj od doma, smo pi najprej na Brezje. Tam smo skupaj zapeli Mariji v zahvalo, da smo lahko ob taki važni obletnici prav pri njej, v njenem svetipču. Potem pa smo pi na Bled. Fantje so
veslali v čolnu, drugi smo se pa kopali v jezeru. Galebi, za katere nismo vedeli, da so tako hudi, so nam skoraj prste pojedli. Tako, kot lahko berete, se vsega učimo v tej lepi Sloveniji.
Okrog petih smo pi v dvorano v Podbrezje, kjer je župnik gospod Rihar. Takoj so nam vapčani prinesli pecivo in pijačo. Čeprav je bil gospod v skrbeh, ker so imeli pe drugo prireditev, je bila dvorana polna in ljudje so pe stali. Odziv igranja je bil odličen, ljudje so sledili igri in pri njej tudi uživali. Po predstavi nas je pozdravil predsednik kulturnega druptva in nam povedal, da takrat, ko so otvorili mariborsko univerzo, pred dvajsetimi leti, mu je eden od takratnih važnih rdečih rekel, da je mariborska tretja slovenska univerza in ne druga, kajti drugo ima slovenska skupnost v Argentini. Zopet so se nam orosile oči, saj žanjemo veliko pohval, takih za katere vemo, da so bile potrebne žrtve. Žrtve starpev, učiteljev, duhovnikov, režiserjev ...
Zopet slovo iz lepe vasi in hajd v Ljubljano. Naslednji dan pa v Domžale. Tam je profesionalno gledalipče in zopet nova izkupnja. Oder je zelo globok, a vse zunaj, pred zaveso. Nekaj novega je bilo, saj nismo bili navajeni menjati sceno in igrati pred zaveso. Z lučmi in glasbo so se pa tehniki igrali kot profesionalci in uživali so pri tem.
Tudi tukaj smo dobili lepo vrsto rojakov priseljenih iz Argentine. Objemi, pozdravi, spomini in zopet odhod v Ljubljano. Kot po stari navadi, noben dan nismo pripi ob isti uri domov, tako da nas v Zavodu že poznajo in vedo, da hodijo Argentinci domov v jutranjih urah. Na srečo pa zjutraj malo poležimo in si tako pridobimo moči za naslednjo predstavo.
Maruča
Tekst
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
NAJVEČJE IN NAJBOLJŠE
Največje slovensko podjetje v letu 2004 je Mercator, najboljša pa Krka, kažeta lestvici 101 največjega in najboljšega slovenskega podjetja, ki ju je objavil časnik Finance. Čeprav Mercator ne ustvari največ dobička niti največ prihodkov od prodaje, je kot celota velikan, ki ima najšrra vpliv na slovensko gospodarstvo. Lanska rast Krke pa daje vtis, da je farmacevtska družba podjetniška gazela, in ne tretja največja družba v državi.
KRKA NI UMAZANA
Reka Krka, dolenjski ribolovni in rekreacijski biser, je na večjem delu svojega 94 kilometrov dolgega toka zadnje dni umazano-rjave barve. Kot je za STA povedal Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, gre za vsakoletno cvetenje reke.
ZGODOVINA ŽIVI V BREŽICAH
Sredi starega mestnega jedra v Brežicah so te dni arheologi naleteli na zanimiva odkritja, med drugim tudi na ostanke srednjeveškega obrambnega stolpa. Po besedah Uroša Bavca iz novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine bi kazalo ostanke stolpa skupaj z deli mestnega obzidja sanirati, ohraniti in vključiti v turistično ponudbo. Posebej še, ker so z nekaj sondami arheologi naleteli še na predzgodovinske jame iz bronaste in železne dobe, kar vse so novi dokazi prve poselitve Brežic.
KRESNIK ALOJZU REBULI
Dobitnik petnajstega kresnika za najboljš slovenski roman preteklega leta je Alojz Rebula, ki je žirijo prepričal z delom Nokturno za Primorsko. Podelitev kresnika na kresni večer je letos ponovno potekala na Cankarjevem vrhu na Rožniku. Potem ko se je žirija vrnila z zadnjega zasedanja v Cankarjevi sobi in je njen predsednik Matevž Kos razglasil nagrajenca, je ček v vrednosti 5000 evrov in spominsko plastiko Jurija Smoleta Rebuli izročil odgovorni urednik Dela Darijan Košr.
RUDA JURČEC: ORMOŽ 1905 - BUENOS AIRES 1975
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani so odprli razstavo ob stoletnici rojstva Rude Jurčca, slovenskega pisatelja, esejista, urednika, časnikarja, politika, kulturnega organizatorja in velikega zbiratelja. Jurčeca je življenjska pot kmalu ponesla v svet, sprva profesionalno, ko je v Parizu študiral na visoki politični šoli, po drugi svetovni vojni pa še na begunsko pot, ki ga je pripeljala v Argentino.
PO SVETU
OVSE PO REFORMI
Skupina uglednih osebnosti za reformo OVSE Organizacije za varnost in sodelovanje Evrope, je predsedujočemu organizacije, slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, predala svoje poročilo o predlogih za povečanje učinkovitosti organizacije. Kot je v izjavi poudaril vodja sedemčlanske skupine, nekdanji norveški zunanji minister Knut Vollebaek, je bilo doseženo soglasje v vseh točkah razen v eni. Poročilo ,,ni revolucija, vendar revolucije niti ne potrebujemo," je dejal. Soglasja niso dosegli pri vprašanju Foruma za varnostno sodelovanje, za katerega Rusija meni, da ga je treba ohraniti, je še pojasnil.
VOJNA V IRAKU BO TRAJALA
Preden bo upor iraških upornikov poražen, lahko pretečejo še leta, je povedal ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Priznal je tudi, da med Američani v Iraku in iraškimi uporniki potekajo pogovori. ,,Upori trajajo tudi po pet, šest, osem, deset, dvanajst let," je dejal ameriški obrambni sekretar. ,,Koalicijske sile, tuje sile, ne bodo zatrle tega upora. Ustvarili bomo okolje v katerem Iračani oz. Iraške varnostne sile lahko zmagajo v boju z uporniki," je dejal ter povedal, da obstaja večja verjetnost, da bodo na koncu upor zatrle iraške sile, kot da bi to uspelo koalicijskim vojaškim silam.
500 TERORISTIČNIH SKUPIN
Na svetu naj bi delovalo več kot 500 terorističnih skupin in organizacij, je v Moskvi izjavil predstavnik ruskega notranjega ministrstva Nikolaj Ovčinikov, ki je pristojen za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Kot je dodal, so te skupine po ocenah strokovnjakov v zadnjih desetih letih zagrešle prek 6000 terorističnih dejanj,^pri tem pa je bilo ubitih ali ranjenih okoli 25.000 ljudi. Še posebej zaskrbljujoče je, da zločinci za tarče svojih napadov izbirajo kraje, kjer se običajno zadržuje veliko ljudi, vključno s šolami, nakupovalnimi središči, železniškimi postajami in javnimi prostori, je še dejal Ovčinikov, ki je kot namestnik vodje oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu na ruskem notranjem ministrstvu spregovoril na mednarodnem seminarju v Moskvi o preprečevanju terorizma.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
PADLIM TRNOVČANOM V SPOMIN. Praznovali smo svetega Janeza Krstnika, patrona vseh, ki spadajo pod žlahtni Trnovski zvon, pa smo se spomnili vas, dragi prijatelji in farani, ki, rojeni pod legendarnim zvonom, čakate pobiti od bratske roke vstajenja bogvekje pa goščavah slovenskih gozdov. Mi smo v tujinah, toda vi hodite z nami. In zdaj ob desetletnici Vetrinja, ko se spominjamo vseh pobitih, ste pred našmi očmi vsi živi — in z vami smo letos še posebej praznovali svoje žegnanje. Mnogo žrtev — 27 — je dala naša fara, ali naj jih imenujem? Pavličevih pet: Jože, Ejmil, Miro, Rado, Pavle. Pirčevi trije: oče in dva fanta. Šest sinov-edincev: Curk Mojde, sin znanega stavbenika, Vagaja Tone, Udovič Slavko, Podreberšek Marjan, Zbašnik Marjan. In po tem drugi: Kačar Tone, brat tukajšnjega zdravnika dr. Kačarja, in njegov mladoletni sin, ki je umrl za posledicami zapora. Barič Franc, Šprajcar Ludvik, Papler Stane, Lipovšček Vinko, brat tukajšnjega pevca in urarja, padel pri četnikih. Mali Franc, Rožanc Matija, Pleško Andrej, Košček Franc, Kralj Tone, Zajc, pa še naš trnovski kaplan Marjan Kremžar, sin pokojnega Franceta Kremžarja, ki je padel v Srbiji, kamor je nosil pomoč našm izseljencem. Ni se sicer rodil pod našm zvonom, toda naš kaplan je bil v času, ko ga je zatekla smrt v daljni Srbiji. Vseh teh smo se spomnili in se spominjamo te dni in spomnili se jih bomo pri sveti maš, ki se bo darovala v imenu vse naše fare zanje. Kdaj bomo še sporočili.
Trnovčani.
Veselo snidenje. V ponedeljek, dne 20. junija sta prispeli z letalom v Buenos Aires iz Severne Amerike gdč. Cvetka in Lučka Martelanc z namenom, da obiščeta svoja brata gg. Marka in Jošta in zlasti še, da se udeležita nove maše g. Jošta. Vsi imenovani so otroci ravnatelja Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani g. dr. Ivana Martelanca in gospe Malči roj. Grintal, ki sta bila v letu 1945 nasilno ugrabljena v Trstu od jugoslovanskih komunistov in odpeljana v Jugoslavijo. V Trstu so tedaj ostali štirje otroci brez staršev. Morali so se ločiti: Marko in Jošt sta odša v italijanska taborišča, Cvetka in Lučka pa sta ostali pri dobrih znancih v Trstu. Ko je prišo do emigracije, sta brata odša v Argentino, kjer je Jošt stopil v slovensko semenišče v San Luisu in nato nadaljeval bogoslovne študije v Adrogueju, Marko pa si je poiskal delo v Buenos Airesu in se vpisal tudi v katoliško visoko šolo. Sestri pa sta nekaj časa pozneje odši v Severno Ameriko, kjer sta s posredovanjem p. B. Ambrožiča naši nov dom v Kaliforniji pri dobri slovenski družini Rupert. Po sedmih letih ločitve so se sedaj vsi štirje združili in se pripravljajo na veliki dogodek — na novo mašo svojega brata g. Jošta. Obema želimo srečno bivanje med slovenskimi rojaki v Argentini.
OSEBNE NOVICE
Poroka.Poročila sta se v soboto 25. junija 1955 v župni cerkvi v San Isidro gdč. Felicita Fabiančič iz Ruperč Vrha pri Novem mestu in g. Janez Golob iz Ljubljane. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
Svobodna Slovenija, 30. junija 1955 - št. 26.
SLOVENCI IN ©PORT
Umrl je: v Ramos Mejiji g. Jože Šeme (78), naj počiva v miru.
Krst. V nedeljo, 26. junija je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščen Nejko Albin Magister, sin Albina Vladimirja in Andreje Viviane Zupanc. Botra sta bila Ciril Oblak in Nevenka Godec Zupanc. Krstil je prelat dr. Jure Rode. Srečnim star šem iskreno čestitamo!
NA TACENSKIH DIVJIH VODAH
Dejan Kralj, Peter Kauzer (foto) in Andrej Nolimal so novi junaki slovenskega divjevodaškega športa. Na evropskem slalomskem prvenstvu v Tacnu so namreč osvojili zlato kolajno v moštveni vožnji kajakašev. Slovenski junak prvenstva je postal Peter Kauzer, ki je na posamični tekmi stopil na drugo najvi^o stopničko. Za 0,86 sekunde je bil boljš le Avstrijec Helmut Oblinger.
ZMAGA DVOJNIH ČETVERCEV
Slovenski veslači Iztok Čop, Luka Špik, Davor Mizerit in Matej Prelog so dobili tekmo dvojnih četvercev na veslaškem svetovnem pokalu v nemškem Muenchnu in zabeležili 11. slovensko zmago na tekmovanju tega ranga.
SEDEMNAJST ZMAG
Ptujčan Dejan Zavec je v sedemnajstem nastopu med poklicnimi boksarji že sedemnajstič zmagal. V puljski Areni je 29-letni slovenski boksar velterske kategorije (do 66,7 kg) v tretji rundi s knockoutom premagal Slovaka Josepha Sovijusa. Zavca, ki je medcelinski prvak združenja NBA in mednarodni nemški prvak, čaka 20. septembra v Pragi dvoboj za medcelinskega prvaka združenja WBO.
JUDOISTKE NABIRAJO KOLAJNE
Judoistka ptujskega kluba Drava Lea Murko je drugi dan evropskega kadetskega prvenstva v Salzburgu osvoji a zlato kolajno v kategoriji do 70 kg. Njene tekmice so bile Grkinja Drosopolou, Britanka Wulcook, Nemka Hopfe in v finalu Rusinja Denisenkova. Lep uspeh je z bronasto kolajno v kategoriji do 70 kg dopolni a judoistka Barbara Ban, že prej pa je kolajno enakega sijaja v kategoriji do 52 kg osvojila Tajda Ketiš.
MED PRVOVRSTNE SODNIKE
Evropska nogometna zveza (UEFA) je Darka Čeferina uvrstila v prvo skupino sodnikov, ki skupaj s člani «topČ skupine lahko sodijo tudi tekme lige prvakov.
KOPICA MEDALJ NA SREDOZEMSKIH IGRAH V ALMERII
Plavalci: Emil Tahirovič je osvojil prvo slovensko medaljo na letošnjih sredozemskih igrah v španski Almerii. Slovenski rekorder na 100 m prsno se je z 1:01,73 na šest stotink približal osebnemu rekordu in zasedel tretje mesto. -Na 200 m mešano si je zlato medaljo z vodstvom od štarta do cilja z izidom 2:16,04 priplavala Anja Klinar, na 400 m mešano pa še srebrno. - Sara Isakovič je na 400 m prosto z novim državnim rekordom 4:12,25 osvojila srebrno medaljo. - Za novi zlati odličji sta poskrbela Blaž Medvešek na 200 m hrbtno in Peter Mankoč na 100 m delfin. - Za pravo presenečenje je poskrbel Jernej Godec, ki je bil z osebnim rekordom 22,71 sekunde tretji na 50 m prosto.
Za novo presenečenje je poskrbel mirnovodaš Jernej Zupančič Regent, ki si je v disciplini K-1 na 1000 m priboril bron in svojemu športu priboril prvo odličje na velikih tekmovanjih za Slovenijo.
Za bron je poskrbela tudi karateistka Teja Šavor v kategoriji do 55 kg.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru štvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Matjaž Čeč, Mara Črnak Sanchez, Maruča Zurc Čeč, Vinko Rode, Franci Sušnik, Jernej Tomazin. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri pošljanju po pošti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
5	FRANQUEO PAGADO	
	Cuenta N° 7211	NAŠ DOM SAN JUSTO -
1 Ic^	R. Nac. de la Propiedad	
<	Intelectual N° 881153	
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljša okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A šič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
PISMO BRALCEV V Tehar-jah — besedo kvari
Ljubljanski župani skozi čas
Gospod urednik:
V	PISMIH BRALCEV na sploh, ne vključujem izrecno zadevne rubrike (stolpca) v Svobodni Sloveniji, pridejo do besede včasih, ali pa celo večkrat, bralci, katerih misli, opozorila, vprašanja, komentarji, lahkotna in morda celo dolgočasna razmišjanja, pa tudi dobro ali zlonamerna kritika nimajo posebne teže in so prav za prav z vidika in v interesu vsakega teh javnih občil malo pomembni. Kljub temu zagledajo luč sveta; urednikovi razlogi za to mi niso znani, verjamem pa, da objavljene vrstice zadostijo dopisnikov ,,ego". Vendar, če mi naključni bralec zdajle verjame ali ne, to zdajle ni moj primer. In ga prosim, da potrpi z dolgim uvodom, ki ^ šele pride:
V	mladih letih sem že kot otrok, sam ali pa v spremstvu bratov, bratrancev in očeta, precej hodil ali pa se vozil po naš h, posebno gorenjskih krajih in tako od blizu spoznaval njih lego, zgodovino in vsakega kraja značilne posebnosti. A Slovenija, seveda, le ni tako majhna, da bi že tedaj vse te meni znane kraje uzrle moje oči in si le tako čvrsto zapomnil
PRILOŽNOST DODATNEGA
zasluZka
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pište na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 2. julija:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiš.
Odrska predstava igre ,,Gugalnik", ob 20. uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 3. julija:
Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju v Slovenski hiš. Ob 16. mana, nato igra „Hudobni graščak". SOBOTA, 9. julija:
Srečanje Zveze mater in žena s Pristave ob 10. uri. Dr.
Alenka Rajer Dolinar nam bo posredovala potrebne zdravniške nasvete. SOBOTA, 9. julija:
Ponovitev igre ,,Gugalnik", ob 20. uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 10 julija:
Tombola v Našem domu v San Justo.
ČETRTEK, 14. julija:
Redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in
žena, ob 1 6.30 v Slovenski hiš. Lic. Emi Urbančič Marušč bo predavala, o vedno dobrodoših nasvetih ,,za duševno in telesno zdravje". NEDELJA, 17 julija: Mladinski dan v San Martinu. NEDELJA, 24. julija:
Občni zbor MUTUALA SLOGE v Slovenski hi ši. SOBOTA, 30. julija: Cafe-koncert na Slovenski Pristavi. NEDELJA, 31 julija:
Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob
15.30 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
njih zvočna imena, ampak osnovna šola pa gimnazija so mi pri zemljepisu, zgodovini in se kje drugod šrile razgled nad obširno pokrajino slovenskih krajevnih imen. Če se v svojih spominih zdajle in prav premišjeno postavim v svoj izhodiščni kraj, bom povedal, de sem bil rojen v Viž-marj-ah. Od tu, samo malo tja čez, čez Savo, smo že v Gameljn-ah, Urajiovem rojstnem kraju. Za Šmarno goro, komaj nekaj metrov vstran, v Vodic-ah je šroki razpored ljudi svoj čas ,,far-bala" vodiška Johanca. Na Vikrč-ah, tostran Šmarne gore, mi je v spominu obstal prepir nanega očeta s predvojnimi komunisti in volks-deutcherji. Tam blizu, v Pir-nič-ah, je bil menda rojen Stane Rozman, španski borec, partizanski komandant (poveljnik). V Medvod-ah, nedaleč od tod, so jez in elektrarno za boljšo bodočnost rdečih samodržcev gradili slovenski duhovniki, sužn-ji-zaporniki v razsvetljenem veku. Samo korak od Vikrč sem, smo že v Stanežič-ah, za katere ne vem, ali so že v Ljubljani ali še ne; prej so bile vas sama zase. V sosednjih Gunclj-ah vižmarskemu ,,čimpežu" pravijo "gare". Če se obrnem proti Ljubljani, se spomnim, da sem v Kleč-ah in Savlj-ah uhajal čez mejo. Od tukaj, na sever navzgor, čez Savo, v Domžal-ah je precej dobrih ljudi V Cerklj-ah, smo sestopali s Krvavca dol. V skrajnem gorenjskem kotu, se spominjam, da smo morali v Rateč-ah dol z vlaka, ko smo hodili v Planico. Na Jesenicah pa v mojih časih še ni bilo priseljencev z juga. V tistih časih sem bil večkrat na Brezj-ah, nikoli pa ne na Brezj-ih. V šoli so nas učili, da je najvišji vrh v Alp-ah Triglav, na drugi strani v Ka-ravank-ah pa Stol. (Zakaj vse to na —ah, ne pa na —ih, se danes sprašujem). Iz šolskih klopi še vem, da so v Mo-ravč-ah in bližnjih Trojan-ah, v tistih davnih ilirsko-franco-skih dneh strašli rokovnjači, predhodniki modernih pike-terjev. Od Trojan, kot zdajle videvam, pa ni daleč do rudnikov v Trbovlj-ah in v Zagorju (ne v Zagorj-ih, da se kdo ne zmami!). Vem tudi, da so imeli v Celju (ne pa v Celj-ih) sedež svoj že celjski grofje. (Zdaj, bralec, si se morda že ovedel, da sem na lovu za krajevnimi imeni, ki imajo ,,množinsko obliko samostalnikov ženskega spola"). Na tem lovu sem stopil skozi ljubeljski predor na Koroško, da sem se tam spodaj, v Borovlj-ah, ponovno začudil domobrancem, ki so pred šestdesetimi leti pometli z oboroženimi partizani. Na
Ravn-ah, oziroma v Ravn-ah na Koroškem, še nisem bil, da bi povprašal, kako se jim na Ravn-ih zdi. Ne vem tudi ne, kako žive ljudje v Halozah, sploh Štajerska mi je premalo znana, a v Brežic-ah sem obiskal sorodnike že svoje žene. Če na Dolenjsko grem, samo v Lašč-ah Velikih dokaz dobim, a tamkaj blizu, že na Blok-ah si nabir-ko zopet pomnožim. Pomota huda, žal mi je: v Toplic-ah na Dolenjskem menda se tudi govori — po naše. Primorska naša v očeh mi ni ostala, a rekel bi, da v Lokvah, Senožeč-ah, morda celo v Šečovlj-ah, Štorj-ah na —ah v tem petem sklonu kraji se glasijo. Enkrat v življenju rad bi tudi bil na stični točki treh rodov, se pravi: na Višarj-ah. Za konec pa še v naše Rovte grem; v Rovt-ah tam, kjer kmet ,,molitve bravš" za fante, ki so v TE-HARJ-AH na drugi svet odši, obenem pravi: in še za zdravo pamet tistega, ki nam besedo v našh krajih kvari."
Zdaj, ko imamo ,,našega", recimo, da še argentinskega Zorka Simčiča v SAZU-ju, pa upam, da bo vendarle že z vrha dol, v moči teh, ki jezik naš ravnajo in ga poznajo, izša prepoved rabe, neprave, površne in nemarne, imena kraja, Slovencem danes svetega: imena Teharje. Svetega, zaradi vsega, kar se je zgodilo v našh dneh v TEHARJ-AH, še malo pa ne v Teharj-ih.
Nevšečnost nepomembna morda je; a meni ne!
21. junija 2005 Bine Magister
Zgodovinski arhiv Ljubljana je izdal knjigo Ljubljanski župani skozi čas 1504-2004 avtorjev Sonje Anžič, Damjana Hančiča in Tatjane Šenk. Povod za pripravo omenjene knjige je bila 500-letnica izvolitve prvega ljubljanskega župana, ki so jo v mestni občini Ljubljana (MOL) praznovali lani. Knjiga, kot je na predstavitvi v Mestni hiš dejala ljubljanska županja Danica Simšč, prinaša „zanimivo in dragoceno branje". Kot je še dejala, tudi ni prepričana, da se še kakšno drugo slovensko mesto lahko pohvali s takšno knjigo, je pa to zagotovo knjiga, ki jo prestolnica potrebuje.
V uvodni besedi avtorji opišejo razvoj županske funkcije skozi preteklih pet stoletij do danes. Sledi predstavitev posameznikov in posameznic, ki so v petstoletnem obdobju v Ljubljani opravljali župansko	službo.	Po kronološkem redu so predstavljeni le tisti, ki so župansko službo uradno opravljali, ne glede na to, kako so bili izvoljeni oziroma imenovani na to funkcijo in ne glede na to, kako so se formalno imenovali. Pri vsakem so poleg biografskih podatkov predstavljene njihove zasluge za razvoj Ljubljane oziroma kaj se je v času njegovega županovanja pomembnega zgradilo ali dogodilo v Ljubljani. Njihovo predstavitev dopolnjujejo pri zgodnejšh županih njihovi grbi, vzeti iz grbovne knjige Janeza Vajkarda Valva-
pri
sorja, ali pečati, kasnejšh njihovi portreti ter, kjer so bili ohranjeni, tudi njihovi lastnoročni podpisi.
Obdobje med leti 1504 in 1820 je obdelal Damjan Hančič. Kot je povedal, je bilo pri županih iz tega obdobja včasih težko ugotoviti natančne letnice njihovega županovanja. Pri svojem raziskovanju se je naslonil na zapise Janeza Vajkarda Valvasorja. Težave je imel tudi z zbiranjem lastnoročnih podpisov pred letom 1580; od tega leta naprej jih je lahko našel v računskih knjigah magistrata.
Sonja Anžič je predstavila župane med leti 1820 in 1945. Po avtoričinih besedah gre za obdobje, v katerem so to funkcijo opravljali župani, ki so šrš javnosti danes najbolj poznani, med njimi Janez Nepomuk Hra-decky, Peter Grasselli, Ivan Hribar in Ivan Tavčar. Podatki iz tega obdobja so veliko lažje dostopni, poleg tega so iz tega obdobja dostopni večinoma tudi portreti županov, se pa sedaj pojavi nova težava, kako v le nekaj vrsticah predstaviti posamezne župane, in pri tem slediti zastavljenemu cilju, da naj bodo predstavitve županov ,,poljudne, jedrnate in privlačne", je še povedala avtorica.
Zadnje obdobje, od leta 1945 do danes, je obdelala Tatjana Šenk. Informacije je zbrala na podlagi ohranjenega arhivskega gradiva, ki ga je po njenih besedah dovolj, težavnejš je bil izbor podatkov.
Nedelja, 3. julija 2005 - Slovenska Hiša
ALOJZIJEVA PROSLAVA
16:00 sv maša v cerkvi Marije Pomagaj
Pred spomenikom: poklon padlim junakom
17:30 igra Alberta Paplerja v izvedbi Jurčičeve šole
HUDOBNI GRAŠČAK
Vstopnina za otroke $ 2,-, odrasli $ 5,-
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
ff^
Novak Novak - Prevod Dušan Tomše
Predprodaja vstopnic pri Karli Malovrh - Tel. 4482-5885 Na razpolago lahka večerja
§f gledališka skupina	Sobota 2. julija ob 20. uri
gj SLOMŠKOVEGA Do^iA	Sobota 9. julija ob 20. uri
Slomškov dom, Castelli 28, Ramos Mej^a - Buenos Aires