m k BT»TT j f— P r imors F&mna plačana v gotovini /a mi-* o m ■Kž&sb? itevmk istnina plačana v gotovini /:n 1* Abb. postale I gruppo - L0D3 OU 11T ;Battipaglia TRST, nedelja, 13. aprila 1969 Leto XXV. - St. 86 (7280) ;i: Rudeš, adlal' milj4 zio obl Po Avoli, Battipaglia. frage-/av8f*ia se ponavlja, -*■ Kot na Siciliji, tako tudi v tpanii: policija je streljana množico, ki je zahtevala 0 to, kar ji že dvajset let 1 republiška ustava. Hotele samo delati in si z delom Sotoviti takšne življenjske X ®°S0je, ki bi ne bili v nasprot-l S*! človeškim dostojanstvom. j demokratična javnost je že j * ®,ežla svojo sodbo o novem 1 %uhu policijskega nasilja. X 1 pa si je tudi postaviti 1 basanje: zakaj je do tega a l X bišlo, zakaj je lahko do tega 1 Milo? Dve mladi trupli v še svežih "°bovih skromnega pokopali-'v Battipaglii na tragičen na-opozarjata na probleme, ki y v Italiji že dvajset let re- 2 XW|0 le z besedami, lepimi in X 1 * * * uS°kodonečimi, a neučinkoviti-1 Xin z nesmotrnimi, nepove-X "timi posegi. I i problemi so v bistvu dvojne-X 1. enačaja. Prvi izhajajo iz iz- 1 %o bednih razmer, iz tisoč- 2...revščine, v kateri je pri-l J ^enih živeti na milijone ljudi x * 1 jugu in v drugih nerazvitih ....Jbročjih Italije. Nekaj je bilo Njenega: v povojnih letih je gpjr državne blagajne romalo ž°U jugu na tisoče milijard , I V Campanii, Apuliji, na I IS Pbji so zrasle z državno pod-" no in brez nje nove industri- J pOovi viri bogastva. Blagajna J P lUg (Cassa del Mezzogiorno) Ponaša z obračuni, ki gredo ' ilijarde. Ali je to dovolj? ®ejmo učinke te politike. ®ojav izseljevanja se je v jih letih še razširil, med-ko se je zmanjšalo število Pvnih mest. Skupna zapo-iv na jugu je padla od 6.5 lovanj* * 6 milijonov ljudi, od kari, VJ j®i je dober del samo delno II ."'dt slenih 111 temu primerno )pčin^ ltn0 nepopolno plačanih. Od ,sfl’ j sredstev, ki so bila inve-ompa*' h na na teh Področjih, ni nem' “*el delavec z juga v bistvu iecial*1 ®°Pene koristi. in Battipaglie Je v tem J0Sedu zgleden ter jasno priča ctnetf Kk’,ni 5 dosedanje meridionalistične obViJteke. veda#- ^Ca v Campanii je v gospo-sesta^tskem pogledu nad vse ugod- *». mag»J t>0 iP r v neracionalnosti in kaotično Geografska lega me- Sredi širokega področja z m prometom, blizu avto »nih s 'tliki; lc eS >!ste in z dobrimi cestnimi zve-,nlb i( to11 z Neapljem in Salernom ‘n “ »■ dalie Proti Kalabriji in Ba' a^več b.^ti, važno železniško vozil pr0* fo56, ima Battipaglia vse po-trajn0 tf)e’ da se razvije v palj ®°vine in industrije središče prvih '^itiP J^ijah je res kazalo, industrijskih inve-da bo tega prišlo: o tem pričajo nir -;5iž ia cilj J. Zaposlitev v (rito*1" Ječati n’ sjj^jih vasi in dolin, ki so na- številni «priseljenci» iz ’0# T&_______________ J: zaposlitev v raznih na novo štva- Janovi jenih tovarnah in mo-!ef j, rhih poljedelskih podjetjih. ^ y*rne konserv ter mlečnih 9elkov, žarišče gospodarstva ■ ■ * ■ ostuflr vodsb | • v il evali ■ vsega področja okrog Battipaglie, so nekaj časa uspevale, vendar je bilo začasnega »preporoda« kmalu konec. Tovarne konserv so druga za drugo prenehale obratovati, nezaposlenost se je širila, kriza je dosegla svoj višek in spravila na stotine družin v najhujšo revščino, ki so se je po tolikih letih začenjali otresati. Grožnja z zaprtjem sladkorne tovarne in z množičnimi odpusti iz tobačne tovarne, ki je dala povod za splošno stavko, je bila torej samo zadnja epizoda v dramatičnih razmerah. Povsem razumljivo je, da je množica šla na cesto. Od države je zahtevala takojšnje in u-činkovite ukrepe, ki naj bi za-vrli nevaren gospodarski propad celotnega področja. Kako so oblasti odgovorile na to zahtevo, je vsem znano. Tu pa prehajamo že na drugo vrsto problema, ki jih tragični dogodki krvavo poudarjajo: problem odnosov oblasti do upravičenih zahtev delavskih množic, problem policijskega nasilja. In tudi problem odgovornosti. Tragedija v Avoli se je zaključila z odpustitvijo kvestor-ja iz Siracuse. Javnemu mnenju, ki je zahtevalo jasen odgovor, kdo je odgovoren za dramatične dogodke v sicilskem mestecu, so odgovorili z enostavnim administrativnim u-krepom, kot da bi šlo za enostaven prekršek nekega birokrata, ne pa za znak globlje krize, ki se ji je treba zopr-staviti z odločnimi ukrepi ter z jasno in daljnovidno politiko prenovitve. Po prvih reakcijah thadmh krogov na dogodke preteklega tedna se vsiljuje prepričanje — in bojazen, da tudi tokrat ne bo drugače, da tudi tokrat ne bo ogorčeno javno mnenje dobilo pričakovanega odgovora. Ne gre tu samo za razorožitev policije, ko nastopa v socialnih in političnih sporih, gre za mnogo več. Gre za premostitev tistega vedno večjega prepada, ki se ustvarja med ob lastjo in narodom. Gre za vprašanje zaupanja, ki naj ga vo deni imajo v voditelje, držav ljani v vlado. Vprašanje, ali je v vladni večini politična volja za to premostitev, je še odpr to: v prvih izjavah notranjega ministra na seji vlade ni nobenih znakov o obstoju te volje Vlada pa ima še eno priložnost, da da jasen odgovor razburje nemu javnemu mnenju Poju trišnjem bo v poslanski zbornici, v torek pa v senatu, razprava o tragičnih dogodkih v Battipaglii. Tedaj se bo izkazalo, če je sedanja vlada res sposobna na zadovoljiv način odgovoriti na pereča vprašanja, ki se porajajo v tem trenutku. Gre za priložnost, ki jo je treba izkoristiti. Drugič bo mogoče prepozno. T. M. 13. OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU 114.1969 Poročilo tajnika prof. Franca Škerlja o vlogi in pomenu sindikata kot enotne, svobodne in suverene organizacije Takoj na začetku obračuna pretekle poslovne dobe, ki nas loči od lanskega občnega zbora (4.2. 1968), naj povem s posebnim poudarkom, da je bilo delo našega odbora, katerega mandat se prav kar zaključuje, živahno in pestro. Nekateri so si morda mislili, da bo naš odbor ob svojem nastopu potegnil iz zaprašenega arhiva stare resolucije, preživela načela in oguljena stališča ter korakal po poti kompromisov za vsako ceno, da se le kdo ne bi užalil. Toda večkratne neizpolnjene po dotedanjih neuspelih prizadevanjih preokret v našem nadaljnjem sindikalnem delu. Vsaka sindikalna organizacija, če hoče biti vredna svojega imena in upravičiti sploh svoj obstoj, mora voditi dosleden in brezkompromisen boj za dosego pravic in za uresničitev zahtev svojih članov. Saj je znano, da po toliko letih čakanja in namernega zavlačevanja, še niso šolske oblasti dokončno uredile pravnega položaja slovenske šole in da ni v italijanski demokratični republiki, razen slovenskih šolnikov, nobene druge zahteve sindikata ter še posebej J kategorije, ki bi toliko let za-neizpolnjene svečane obljube šolskih oblasti so bistveno vplivale na delo našega odbora ter terjale Z občnega zbora sindikata slovenske šole, ki je bil v petek v Kulturnem domu ...........................................................imiiiiimi/Mmmiimmiimmmimiiin.nmni..................iiiiiiiitiiimiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOV SOVJETSKI PRITISK NA ČEŠKOSLOVAŠKO VODSTVO man čakala na ureditev svojega pravnega in materialnega položaja. Nezadovoljiv odgovor NATO | na «budimpeštanski poziv» V zaključnem poročilu ni sploh omenjen predlog za vseevropsko konferenco - Komentar «TASS» WASHINGTON, 12. — V Wa-shingtonu se je zaključilo dvodnevno zasedanje ministrskega sveta NATO, ki so se ga udeležili ministri za zunanje zadeve petnajstih držav članic organizacije Bilo je tudi odobreno poročilo, ki ga je bila pripravila posebna komisija na zelo dolgi seji, na kateri je prišlo tudi do zelo ostrih nesoglasij glede nekaterih problemov, v prvi vrsti o' odgovoru, ki naj ga članice NATO dajo «budimpeštanskermi pozivu« držav varšavskega pakta za vseevropsko konferenco za varnost. Ravno zaradi teh nasprotij pa je ostal «budimpeštanski poziv« v Distvu brez odgovora, ki so ga mnogi pričakovali od zasedanja. Stališče, ki je izraženo v odobrenem poročilu, je znatno različno od tistega, ki ga je izrekel italijanski minister Nenni na prvem dnevu zasedanja Kot je znano, je Nenni predlagal neposredna pogajanja med Vzhodom in Zahodom, katerih naj bi se udeležile poleg držav varšavskega pakta in NATO tudi evropske nevtralne države. Očitno je bil sklep za nekatere članice organizacije preveč drzen, saj govori končno poročilo samo o ((posvetovanjih med zavezniki v ugotavljanju, skupaj s SZ in drugimi državami Vzhodne Evrope o katerih konkretnih vprašanjih bi se bilo mogoče koristno pogajati in v doglednem času rešiti«. Poročilo pravi dalje, da bo svet pripravil seznam teh vprašanj ter proučil, kako bo v primernem trenutku mogoče začeti pogajanja, v čim. boljših pogojih. Gre v bistvu, kot je jasno, za odložitev problema na poznejšo dobo. Končno poročilo je precej ob- sežno in zajema tudi druge probleme mednarodnega položaja. V uvodu je poudarjena dvojna naloga NATO: po eni strani obramba Zahoda, po drugi pa iskanje trajnega miru z Vzhodom. V tej zvezi se omenja sovjetska intervencija na Češkoslovaškem, kljub kateri pa ostaja cilj zaveznikov iskanje varnih, mirnih in koristnih odnosov med Vzhodom i-v Zahodom. Poročilo poudarja tudi, v očitni polemiki s SZ, nekatera načela, brez spoštovanja katerih je nemogoče izboljšati mednarodne odnose: gre za načela neodvisnosti in teritorialne celovitosti držav ter nevmešavanja v njih notranje zadeve, za pravico vsakega naroda, da sam odloča o lastni usodi ter za prepoved uporabe sile ali groženj Precejšen del poročila je posvečen berlinskemu vprašanju, za katerega je treba najti pravično rešitev, ki naj »temelji na svobodni odločitvi nemškega naroda in na interesih evropske varnosti« Sovjetska agencija Tass objavlja dolg komentar o zasedanju NATO ter obžaluje dejstvo, da ni bil v končnem poročilu sploh omenjen poziv držav varšavskega pakta za vseevropsko konferenco. To naj bi pomenilo, da ministri NATO nočejo tovrstne konference, ampak da so za ((postopno zbliževanje«. Tass meni dalje, da je zasedanje ((spregledalo tako važen problem našega časa, kot je utrditev evropske varnosti«. .Komentar se zaključuje z trditvijo, da si v nekaterih krogih tega vojaško-političnega bloka želijo, da bi bila NATO orodje za razkol Evrope«. Čudne vesti o novih sovjetskih četah v ČSSR Uradna agencija je najprej vladno vest objavila, nato pa zanikala MaršaI Grečko ponovno v Pragi - Zanimivo stališče albanske partije PRAGA, 12. — Agencija CTK je objavila vest, da bodo prispele v cSSR nove sovjetske čete, ki pa so jo čez dve uri zanikali. V prvi vesti, ki jo je takoj objavil tudi praški radio, je rečeno da vlada sporoča, da bodo prispele po železnici nove čete in drugi vojaški material v cSSR na osnovi pogodbe o začasni nastanitvi sovjetskih čet, katero je podpisala vlada 6. oktobra in kasneje ratificirala skupščina. Dve uri kasneje je ista agen- cija zanikala prvo vest «na zahtevo zvezne vlade«. Uro kasneje pa je prišlo krajše pojasnilo, da so uradni krogi sporočili, da se preklicuje vladna vest glede povečanja kontin- genta sovjetskih čet v CSSR ker je ta vest neutemeljena «zaradi spremenjenega položaja«. V Pragi se sedaj sprašujejo, če gre za bojazen vlade, da bi se ponovno preveč razburilo javno mnenje, ali pa so sovjetski voditelji zadnji trenutek spremenili svoj sklep in so preklica.i pošiljanje novih edinic v češkoslovaško. Na vsak način pa ni dvoma, da gre za odraz sovjetskega pritiska i na češkoslovaško vodstvo pred bližnjim sestankom plenuma CK KPČ. O tem tudi priča uradna vest, ki je bila najprej objavljena v glasilu Rdeče armade «Kras-naja zvezda«, da se je vrnil v Prago maršal Grečko, ki se je sestal s češkoslovaškim obrambnim • ministrom Džurom. Grečko šanja gospodarske integracije in razdelitve dela med državami članicami kot tudi valutna vprašanja in zlasti uvedba konvertibilne valute. Danes se je vrnil iz Moskve bolgarski zunanji minister Ba ščev, ki je bil na večdnevnem prijateljskem obisku. Po nekaterih vesteh se je z Gromikom izgovarjal tudi o makedonskem vprašanju in ga je Gromiko baje pi-epričal, naj sprejmejo manj ostro stališče. Po istih vesteh nista govorila o Kitajski. Iz Tirane poročajo, da je glasilo albanske partije «Zeri i r-o-pulit« napisalo, da bo Albanija z Jugoslavijo in Romunijo, če bi prišlo do sovjetskega napada proti tema dvema državama. Kongres nove KP v Zahodni Nemčiji BONN 12. - Danes se je v Hesssnu začel prvi kongres nove nemške komunistične stranke (D je bil v vzhodnem Berlinu, kjer ^P).^kongresu -deluje^osem- rUtH v Trstu so v petek s triurno splošno stavko počastili spomin padlih v Battipaglii. Z Garibaldijevega trga krenil po mestnih ulicah tih protestni sprevod, ki se ga je udeležila vehka množica. je pregledal sovjetske čete in kjer se je sestal z Ulbrichtom in s tajnikom poljske delavske stranke Gomulko, ko je bil ta na uradnem obisku v Vzhodni Nemčiji. »Krasnaja zvezda« tudi poroča, da se je maršal Grečko sestal s sovjetskimi poveljniki v Vzhodni Nemčiji in da jim je sporočil nova navodila, ne pove pa, za kakšne ukaze gre. Položaj v ČSSR je očitno ponovno zelo zapleten in gre za nov sovjetski pritisk, o čemur verjetno tudi priča nepričakovan o-ster napad tajnika slovaške par tije Husaka na centralni komite I češkoslovaške partije in torej tudi izrecno na Dubčka in njegove najožje sodelavce. Husak je govoril v petek komunističnim veteranom v Nitri in je med drugim dejal, da je prisiljen kritizirati partijo in vlado, ker «sta pustili popolno svobodo protisocialističnim silam, ki so preživele 1948. leto«. Navedel je vrsto napak praškega vodstva, ki ni rešilo nobenega vprašanja s potrebno odločnostjo in «ki je dopustilo, da se povrnejo k življenju protisocialistične sile«. Glasilo KPČ «Rude pravo« objavlja kolektivno avtokritiko urednikov, češ da pogosto niso dovolj podrobno objavili vesti in komentarjev o kršitvi partijske politike in da niso v dovoljni meri upoštevali protipartijskih tendenc. Sindikalni predstavniki pomembnega podjetja ČTK so zavzeli stališče, v katerem ščitijo novinarje in pravijo, da ni mogoče dopustiti, da delavci ne bi smeli v tisku obrazložiti svojih stališč v bojazni, da bo za ta stališča odgovarjal ravnatelj lista. V izjavi je tudi rečeno, da se čutijo globoko užaljeni, češ da niso sami sposobni na primeren način zoperstaviti se protisocialističnim silam. Iz Moskve poročajo, da bo 23. aprila konferenca «na vrhu« držav članic SEV, na kateri bodo menda prisotni tudi jugos'ov;n-ski opazovalci, ki so do sedaj bili vedno na podobnih zasedanjih. Na dnevnem redu bodo vpra- delegatov, ki zastopajo pri bližno 22.000 članov, ter predstavniki komunističnih strank iz šest- najstih držav. Kakor je znano, je bila zahodno-nemška komunistična stranka (KP D) prepovedana pred desetimi leti, nova stranka pa velja za zakonito. Voditelj stranke Kurt Bachmann je v svojem govoru ponovil ponudbo za sodelovanje z vsemi političnimi silami Zahodne Nemčije, ki so za »spremembo v protimo-nopolističnem smislu« in za ((temeljne reforme«. Zlasti se Je obrnil na socialdemokratsko stranko in sihdikale in dejal, da bi komunistična stranka podprla vlado, ki bi jo sestavili sindikalisti, socialisti in tudi malomeščani, ki bi hoteli izvajati res miroljubno in Demokratično politiko. Bachmann je dejal, da je eno temeljnih vprašanj stranke navezati odnose zaupanja in prijateljstva s socialdemokratsko stranko in konstruktivno sodelovati si sidnikati. Dodal je, da se bo stranka udeležila volilne kampanje za obnovo Buridestaga. Zatem je govornik dejal, da nova stranka noče ((revolucionarne politike starega stila«, temveč u-smerja svojo borbo nroti «vedno manjši skupini monopolističnih in reakcionarnih kr-oitalistov zvezne republike«. Zahteval je razpustitev neonacistične stranke in obtožil vlado, da postavlja nesprejemljive pogoje v zvezi s ponudbo držav varšavskega pakta za evropsko konferenco. Na kratko je omenil tudi CSSR m Kitajsko in poudaril, da je njegova stranka na strani češkoslovaških vodite!.ev, ki hočejo u-trditi socializem v državi, ter obsoja sedanje kitajske voditelje. IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllUlllllllllllUlUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllll VOLITVE V JUGOSLAVIJI Nad 12 milijonov volivcev voli danes svoje predstavnike Izvolili bodo 900 poslancev in 20.020 odbornikov občinskih svetov (Od našega dopisnik«) BEOGRAD, 12. - Okrog 12 in pol milijonov volilnih upravičencev Jugoslavije bo jutri na neposrednih volitvah volilo poslance za družbeno politične svete zvezne skupščine, republiških in pokrajinskih skupščin in odbornike občinskih svetov. Na letošnjih volitvah bo izvoljenih 900 poslancev in 20.062 odbornikov. V družbeno politične svete zvez ne skupščine in repub iške skupine Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije bo izvoljenih po 120 poslancev. V sobranje Makedo nije 100, v republiški svet Slovenije in v pokrajinski svet Vojvodine po 90, v republiški svet Čme gore in pokrajinske skupšei ne Kosovo po 70 poslancev. V Srbiji bo izvoljenih 8.470, na Hr vaškem 4.355, v Bosni in Hercegovini 3.594, v Sloveniji 1.861, v Makedoniji 1.411 in v Črni gori 671 odbornikov v občinske svete. Za skoraj vsa poslanska in odborniška mesta je predloženih • več kandidatov, med njimi je večina takih, ki prvič kandidirajo. V Sloveniji prvič kandidira 81 od stotkov kandidatov za poslance zvezne skupščine, 70 odst. kan didatov za republiško in okrog 65 odst. kandidatov za občinske skupščine, c , Predsednik zvezne skupščin? Jugoslavije Milentije Popovič je sprejel danes skupino članov ameriškega kongresa, ki so z zasedanja medparlamentarne unije na Dunaju in obiska v Pragi, prispeli na kratek obisk v Beograd. V enournem pogovoru je Popovič seznanil člane ameriškega kongresa In senata z družbeno političnimi in gospodarskimi razmerami v Jugoslaviji, posebno z znatnimi gospodarskimi reformami in stremljenjem Jugoslavije po gospodarski povezavi s svetovnim gospodarstvom na osnovah popolne neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti. Ameriški poslanci in senatorji so pokazali polno razumevan je za neodvisnost Jugoslavije In njene napore za napredek odnosov z drugimi državami. Člani ameriškega kongresa so ugotovili, da so dobri odnosi med Jugoslavijo in ZDA in izrazili upanje po obojestranskih naporih za nadaljnji raz voj sodelovanja na družbenem in gosjjodarskem področju. Opoldne je preds,. odbora za zunanje zadeve mednarodnih odnosov zvezne skupščine Veljko Mičunovič priredil kosilo v čast članov ameriškega kongresa, ki so nocoj odpotovali iz Jugoslavije. • B. B. Zato ni lahka naloga naše sindikalne organizacije; prizadevati si mora za pravično ureditev položaja slovenske šole, poleg tega pa še posebej skrbeti za uresničitev stanovskih pravic svojega članstva. " živimo v času vsesplošnega opj rekanja in vseh mogočih protestov, v času, ko po rimskih ulicah demonstrirajo v znak protesta za dosego svojih pravic celo sodniki; zato bi bila res velika izjema, če prav naš sindikat ne bi posegel po vseh zakonitih sredstvih za dosego pravic slovenske šole in njenih šolnikov. Analiza takega stanja in smernice, ki jih je dal naš lanski občni zbor, so povzročile nujno pomembnejše premike v dejavnosti naš« organizacije. Toda že po prvih korakih uresničevanja take nove usmerjenosti, smo naleteli na ovire. Vik in krik so dvignili proti našemu brezkompromisnemu delovanju zlasti nekateri nepoklicani «botri» — moč zaslepljenosti je pač taka — ki bi radi, da bi naš sindikat prena šal hlapčevsko vsa poniževanja in se morda za prizadete krivice celo zahvaljeval. S temi vmesnimi pojasnili sem hotel le poudariti, da delo v naši organizaciji ni lahko, saj nudi le malo zadoščenja in kvečjemu mnogo nehvaležnosti. Ta izvajanja o vlogi in o pome nu našega sindikata ter o preteklem načelnem delovanju našega odbora za dosego zastavljenih ciljev, dokazujejo, da je vršil naš odbor organizirano in usmerjeno dejavnost, za kakršno se je že zavzel naš lanski občni zbor. V našem delovanju smo upoštevali stvarne razmere in predvsem resnične potrebe naših členov. Te pripombe dajejo tudi dobre izhodiščne osnove za delo bodočemu odboru. Prva zadeva, s katero se je moral spoprijeti naš odbor, je u-trakvistični pošolski pouk na re-pentabrski osnovni šoli. Zavedali smo se velike nevarnosti, ki jo predstavlja ta perfidna in krivična novotarija za nadaljnji razvoj tamkajšnje slovenske osnovne šole Upali smo, da bo mogoče ure diti zadevo na miren način. Toda zaman so bili naši večkratni obiski pri šolskem skrbniku; zato jo prevzel pobudo šolski odbor in politične stranke, kajti zadeva je razburila vso slovensko javnost O njej je tudi vložil interpelacijo v rimskem parlamentu poslanec Albin Skerk. Vendar se ne bom zadrževal pri stvareh, ki jih že dobro poznate, razen, če bi še kdo želel naknadno o tem kako po jasnilo. Po objavi prvega zakonskega o-snutka za slovensko šolo poslancev Belcija in Bressanija, je povabil naš odbor na posvet zastopnika goriškega sindikata slovenskih šolnikov. Dogovorili smo se, da bo goriški sindikat sporočil svoje pripombe k omenjenemu osnutku poslancu Bressaniju, naš pa poslancu Belciju S poslancem Belcijem so se sestali naši zastopniki kar dvakrat, da bi razpravljali o zakonskem osnutku ter na splošno o nerešenih vprašanjih slovenske šole in šolnikov Devet najstega aprila lanskega leta je sprejel po posredovanju poslanca Belcija zastopnike sindikata tedanji prosvetni minister Gui. s katerim smo proučili razna vprašanja slovenske šole in njenih šolnikov; o tem bosta sicer poročala podrobno načelnika osnovnega :n srednje-šolskega odseka. Pripomnim naj le, da so se prosvetni minister, poslanec Belci in naši zastopniki tedaj sporazumeh, da bo omenjeni poslanec v svoj novi in dopolnjeni zakonski osnutek za slovensko šolo vključil tudi večji del zahtev, kj smo jih bili tedaj izoblikovali v posebni resoluciji in ki bi jih po drugi poti ne bilo mogoče rešiti Ko se je lanskega leta po raznih zapletljajih in odlašanjih začel 25 marca Četrti seminar za slovenske šolnike, je glavni tai niš sindikata v svojem nagovoru poudaril pomen in važnost seminarja, hkrr.ti pa še podčrtal zahtevo šolnikov, da bi bil prihodnji seminar u- ^tau, po pomenu m vsebini p* (ak, kot ga imajo ?e več let Italijanski kolegi na šolah v Jugoslaviji. Sadovi tega prvega odločnega nastopa niso izostali, saj je bil seminar uraden in obvezen za vse šolnike, razen za otroške vrtnarice, ki predavanja zelo potrebu-jejo. Sedmega maja lanskega leta smo obiskali šolskega skrbnika, da bi mu prikazali nujnost uveljavitve nekaterih predpisov za začasno namestitev profesorjev, ki poučujejo že več let na slovenski šoli in so v zadnjih letih postali protizakonito le začetniški su- (Nadaljevanje m 2. strani) Ob razlastitvah v dolinski občini Minila so že več kot tri leta, od-iar so se zaključile razlastitve v zvezi z naftovodom v dolinski občini, vendar še danes zadeva, ki je že takrat tako razburila vso slovensko javnost v zamejstvu, ni zaključena. Ne samo, da se vode niso še pomirile, temveč postajajo od časa do časa tako razburkane, da so potopile že marsikatero ladjo, ki plava po pristanu našega manjšinskega življenja. Ni naš namen, da bi na tem mestu netili novo polemiko, nasprotno bi bili zelo veseli, če nam bi ne bilo treba pisati v našem dnevniku o stvareh, ki mečejo slabo luč na celotno našo manjšino. Vendar pa je prišlo v zadnjem času do nekaterih dogodkov, mimo katerih ne moremo ,ne da bi si jih vsaj bežno ogledali in o njih obvestili naše čitatelje. Očitki so prehudi, da bi šli lahko mimo, in molčati bi pomenilo dajati potuho. Izšla je brošura dr. Branka A-gneletta «Pomoč razlaščencem v Dolini*; nato je «Odbor za pomoč razlaščencem* imel svojo tiskovno konferenco, na kateri je predsednik dr. Tul prečital svoje poročilo in podal obračun. Končno je naše uredništvo prejelo po pošti še razsodbo Odvetniške zbornice v Trstu (v zvezi z dolinsko zadevo, s katero je bil dvema slovenskima odvetnikoma izrečen opomin). Iz treh gornjih dokumentov črpamo sledeče: V okviru Slovenske skupnosti je šele 8. junija leta 1965 nastal »Odbor za pomoč razlaščencem*, ki so ga sestavljali predstavniki raznih političnih skupin v Slovenski skupnosti. Odbor je imel namen «sensibilizirati javno mnenje za problem razlastitev* ter na vse načine, tudi v obliki pravne pomoči, braniti interese razlaščenih kmetov. Ko je Odbor sprevidel, da ne more po politični liniji preprečiti razlastitev zemlje, je nudil pravno pomoč razlaščenim kmetom v pravdah za povišek odškodnine. Ravno od tod izvirajo prvi očitki o delovanju Odbora, ali točneje ne toliko Odbora kot nekaterih ljudi, ki so delovali v okviru Odbora. V razsodbi Odvetniške zbornice je to delovanje tako opisano: «... ne to, da se smatra disciplinsko nepravilno politično delovanje Odbora, temveč to, da se je strumentalizi-ral Odbor v lasten interes, kot vir za pridobivanje strank in se je s tem tudi Odbor odvrnil od svojega pravega namena.* Torej se je Odbor, ki se je v začetku ustanovil s političnimi cilji, dodatno — kot je to ugotovila Odvetniška zbornica — s strani nekaterih ljudi uporabil v čisto druge namene, in sicer tudi kot sredstvo za pridobivanje klientele. (Dokaz za to je — kot meni Odvetniška zbornica — da so nekateri razlaščenci, ki so pripadali Odboru, izjavili, da so izročili razlastitveni dekret predstavniku Odbora g. Ljubu Štoki, ki jim je sporočil, da bo njihove interese zastopal odvetnik škerk. Ta je pozneje od 32 pravd, odstopil stin odv. Floridanu, in prizadeti razlaščenci so to sprejeli kot izvršeno dejstvo). Razlaščenci niso imeli — trdi vedno odločba Odvetniške zbornice _ proste izbire do svojega pravnega zastopnika, temveč jim je bil ta dodeljen preko Odbora. Da je obstajala ta direktna povezava med Odborom in odvetniki — ugo-tavlja vedno Odvetniška zbornica ~ potrjuje tudi dejstvo, da si ie družba SIOT prevzela breme pravdnih stroškov napram Odboru (kot izhaja tudi iz konvencije, na katero se bomo povrnili) in ne napram posameznim razlaščencem. Ustanovitev Odbora odpira vrsto vprašanj, na katera pa dobimo odgovor, če pregledamo nadaljnje de: lovanje Odbora. Odv Škerk naj bi skupno z odv. Berdonom (ki je tudi zastopal določeno število razla ščencev, ki pa si jih m pridobil preko Odbora) začel voditi celotno delovanje Odbora, ki je doseglo svoi cilj s podpisom konvencije s SIOT z dne 6. 12. 1965. Da se )e delovanje vršilo mimo ali vsaj mimo nekaterih članov Odbora, nam pričata pismi dveh članov Odbora, objavi ieni v brošuri dr. Agneletta, kjer izjavljata, da nimata nobene zveze z delovanjem Odbora glede podpisa konvencije z dne 6. 12 1965, o kateri nista bila direktno obveščena ne pred ne po podpisu konvencije. Ne samo, da je šlo v tem primeru mimo članov Odbora, temveč se je šlo mimo samega odv. Floridana, ki je bil pravni zastopnik štirih razlaščencev, ki so spa dali v okvir Odbora samega. Isto tako je dokazano, da niso bili niti sami razlaščenci predhodno obveščeni o podpisu konvencije, saj je dr. Tul, ki je v imenu Odbora za pomoč razlaščencem kot njegov predsednik podpisal konvencijo, na nedavni tiskovni konferenci sam priznal: «Naša organizacija je )-mela že več občnih zborov (3. 2. 66, 18. 6. 66 . . )». Torei pred 6. 12 1965 - dne podoisa konvenci- je - ni bilo še občnega zbora in se zato da sklepati, da so bili razlaščenci nujno obveščeni šele po podpisu konvencije. Kaj je pravzaprav ta konvencija, ki je dvignila toliko prahu v našem zamejskem življenju? Konvencijo smo lahko prvič brali v brošuri dr Agneletta, kjer je tudi razčlenjena v bolj razumljivi obli ki. Ker ni nihče oporekal verodostojnosti objavljene konvencije, jo lahko imamo za avtentično. Obšir no razlago o omenjeni konvenciji smo dobili tudi v razsodbi Odvet niške zbornice v Trstu, kjer so pri šli glede gornje konvencije do sle dečih zaključkov SIOT je želela čimprej zaključiti vse sporne zadeve, ne samo kar se tiče priziva na državni svet ter tožb na tržaškem sodišču, temveč tudi zadevo ugovorov na tržaško prefekturo, ki se tičejo drugega lota. Za umik vseh ugovorov in tožb, je SIOT ponudil Odboru transakcijo. Odbor je to ponudbo sprejel in podpisal s tem v zvezi konvencijo, na podlagi katere je SIOT nakazala za razlastitev še nadaljnjih 35 milijonov lir poleg zneskov, ki so bili že položeni v banki na račun razlaščencev. Omenjenih dodatnih 35 milijonov lir pa. naj bi se razdelilo takole: 15 milijonov naj bi dobili razlaščeni kmetje (10 milijonov za povišek cen zemljišč, ter 5 milijonov v prid tistim, ki so vložili ugovor na prefekturo) 15 milijonov naj bi dobil Odbor, brez navedbe uporabe 5 milijonov pa naj bi vnovčili odvetniki, ki so se za zadevo zanimali, in sicer v višini 130.000 lir za pravdo, in edini tehnik geometer. Ker odv. Skerk in odv. Berdon nista hotela ali mogla povedati pred Odvetniško zbornico, koliko sta še dodatno prejela za ostalo dp’-> v zvezi z razlastitvami, in ker dr. Ari kljub temu, da je to obljubil Odvetniški zbornici, ni prikazal dejanskih stroškov Odbora, temveč je o njih izdal samo meglene izjave, je Odvetniška zbornica prišla do zaključka, da je šlo od 35 milijonov: 15 razlaščencem, pravim o-škodovancem razlastitev, ostalih 20 milijonov, razen manjših zneskov, pa da je šlo v korist odv. Berdona in odv. Skerka. Razsodba Odvetniške zbornice prihaja torej do čisto drugačnih zaključkov o razdelitvi 35 milijonov kot bi sledilo iz obračuna, ki ga je podal dr. Tul in, ki je objavljen v Novem listu od 21.3.1969 ter v Katoliškem glasu od 27.3. 1969. Ravno tako je še vedno odprto vprašanje, ki ga je postavil dr. Agneletto v znani brošuri, in sicer, če je sploh bilo razdeljenih pravilno in v celoti vsaj tistih 15 milijonov, ki, kot sam dr. Tul priznava, bi morali iti razlaščencem. Na res čudni «tiskovni konferenci«, ki jo je imel predsednik Odbora dr. Tul v soboto, 15.3.1969, je ta prečital poročilo, ga razdelil med novinarje in odšel, ne da bi sploh dovolil novinarjem, da mu zastavijo zaželena vprašanja in pojasnila. V poročilu dr. Tula je omenjeno, da se konvencija z dne 6.12.1965 napačno tolmači, kajti gre za veliko večjo vrednost kot 35 milijonov lir. Upajmo, da jo bo Odbor, če se konvencija napačno tolmači, sam obrazložil slovenski javnosti. Vemo. da je teh 35 milijonov lir, omenjenih v konvenciji, dodatek k prejšnjim zneskom, že položenih v banki pred 6.12.1965 in katerih se torej konvencija ne tiče. Toda kot se da razumeti iz njene vsebine ln kot beremo v razsodbi Odvetniške zbornice, je ta konvencija vendar »dokončni in nepreklicni akt, v katerem je bila razčlenjenost oblike izvrševanja pogodbe pripravljena tako, da bi izvajali s tem tudi moralni pritisk, da bi dosegli tiste posamične odpovedi, v katere ne bi okoliški kmetje (razlaščenci) ob boljšem poznavanju dejstev nikoli privolili, ker je jasno, da si ni mogoče niti misliti ali sprejeti tako transakcijo, v kateri dobi neka skupina pravnikov dvakrat več kot posameznik, upoštevajoč značaj celotnega profesionalnega dela«. Na koncu poročila dr. Tula dobimo obračun tistih 15 milijonov, ki jih je Odbor prejel za režijske stroške. Ob branju tega obračuna se nam vsiljuje misel, zakaj ni Odbor istega obračuna predložil ob zaključku zadeve ali vsaj Odvetniški zbornici, kot je dr. Tul to sicer obljubil, a ni storil. Na vprašanje, kateri so bili stroški Odbora, je tam dr. Tul samo odgovoril: »Razni stroški sedanji in bodoči«, medtem ko je odv. Berdon pred isto Odvetniško zbornico odgovoril da je kot tehnično osebje za Odbor «napravil kako malenkost samo geometer Dalla Torre«. Ko beremo obračun, ki ga podaja po tolikih letih predsednik Odbora za pomoč razlaščencem, moramo priklicati v spomin slovenske javnosti, da je «Konzorcij razlaščencev in oškodovancev« (ki se je ustanovil že januarja 1965. leta na pobudo Kmečke zveze. Zveze malih posestnikov in Slovenskega gospodarskega združenja ln ki ie deloval istočasno z Odborom za pomoč razlaščencem ustanovljenim od Slovenske skupnosti in opravil isto delo) že spomladi 1966 objavil v Primorskem dnevniku od 24. aprila za vso javnost celokupen in razčlenjen obračun svojega delovanja v zvezi z razlastitvami. Iz obračuna je razvidno, da si Konzorcij ni zaračunal nobenih reži iških stroškov, ker so člani Konzorcija delali brezplačno in so celo sami krili iz svojega žepa potne ter sorodne stroške. ko je šlo za vprašanje skupne slovenske koristi Dr. Tul kot predsednik odbora, ter politični krogi, ki so Odbor ustanovili, in odvetnika njegova dejanska voditelja še vedno dolgujejo slovenski javnosti in še zlasti prizadetim razlaščencem jasno pojasnilo, kako je prišlo do tako velikih režijskih stroškov 12 352 000,— lir, pa čeprav so v njih tudi vključeni nekateri odvetniški stroški v zvezi s prizivom na Državni svet ter ugovori na Prefekturo 13. občni zbor sindikata slovenske šole (Nadaljevanje s 1. strani) plenti. Ob tej priliki je šolski skrbnik vendar pristal na našo zahtevo, naj bi se razpisal natečaj za izvirno delo v slovenščini za učbenik zgodovine. Pred lanskoletnim zasedanjem mešane italijansko - jugoslovanske komisije v Rimu, je naše zastopstvo prikazalo jugoslovanskima članoma te komisije najbolj pereča vprašanja naše šole in šolnikov. Med drugim smo jima že pojasnili težave, na katere naletijo naše šole, če hočejo na šolske izlete v bližnje kraje v Sloveniji in Hrvaški: zavzeli smo se tudi za visokošolce, ki gredo študirat na jugoslovanske univerze. Le mimogrede naj omenim, da nam je prav ob koncu lanskega leta sporočil tržaški naborni urad, da imajo pravico do odložitve vojaške službe tudi vi-sokošolci, ki gredo na študij v Jugoslavijo. Ob samem zasedanju mešane komisije smo poslali vlogo, v kateri smo tzrazili svoje nezadovoljstvo nad njenim dosedanjim delom ter še zahtevali, da bi se moral udeleževati omenjenih zasedanj direkten zastopnik naše narodnostne skupnosti. V letošnjem marcu (24. 3. 1969) se je začel peti seminar za slovenske šolnike. Na uradni otvoritvi je v svojem nagovoru tajnik naše organizacije gra'al delo mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ker ni do sedaj rešila niti bistvenih vprašanj slovenske šole in šolnikov, čeprav je za mnoga od teh pristolna. Te odkrite besede so morda prizadele zastopnike šolskih oblasti in člane mešane komisije: toda prepričani smo. da bo sledilo trenutni užaljenosti spoznanje, da imamo prav, ko izražamo svoje nezadovoljstvo, in da je treba po toliko letih vendar kaj napraviti. K temu razmišljanju jih bo ver'etno prisililo glasno odobravanje z burnim aplav- zom, ki je še dolgo odmeval po tajnikovem govoru. Rad bi omemi še kaj o sodelovanju s slovenskimi prosvetnimi in kulturnimi organizacijami, s političnimi strankami in slovenskimi izvoljenimi zastopniki. V tej poslovni dobi je naš odbor navezal koristne stike z vsemi slovenskimi prosvetnimi in kulturnimi organizacijami, še posebej pri srcu pa nam je bilo, da bi si pridobili sodelovanje naših izvoljenih predstavnikov, ker smo bili prepričani, da bodo podprli naša prizadevanja. Na naš sedež smo povabili državnega poslanca Albina Skerka ter deželna svetovalca Dušana Lovriho ter dr. Draga Štoko. Seznanili smo jih z vso našo šolsko problematiko in jim prikazali pereča vprašanja naše šole in šolnikov. Ti stiki in sodelovanje so rodili koristne po-hude. Deželna svetovalca sta se že večkrat zavzela na deželi za naše upravičene zahteve, državni poslanec škerk pa je med drugim predložil v rimskem parlamentu zakonski osnutek za slovenske šole, ki v marsičem zadovoljivo dopolnjuje temeljni zakon za slovenske šole iz leta 1961. Vložil 'e tudi nekatere interpelacije na prosvetnega ministra v katerih zahteva uveljavitev nekaterih č'e-nov londonskega memoranduma, ki se nanašaio na položai slovenskih šolnikov, ter raztezni‘ev zakona Bell;sario na slovenske šole. Dobre stike smo imeli tudi s političnfmi strankami, prosvetnimi in kulturnimi organizaciiami. ki so zastopale v šolskem odboru. šolski odbor se ie na n^šo pobudo vedno sestal, zlasti tedai. ko je bilo treba reševati kako pereče šolsko vora=an;e. To sodelovanje je prišlo do izraza zlasti ob zadevi repentabrskega šolskega patronata. Naj mi bo dovoljeno, da se prav lepo zahvalim poslancu šker-ku. deželnima svetovalcema Lovrih! in dr. Štoki, občinskim sve- miiHminiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimmmuMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiH PO PONOVNEM ENOTNEM SPOROČILU SINDIKATOV Potrjena stavka državnih uslužbencev Sandulli predsednik RAI-TV - Neofašistični napad na študentski dom v Milanu: dva mladeniča resno opečena - Upor v zaporu v Turinu RIM. 12. — Predsednik vlade Ru-mor se je'danes sestal z mmistro- j' mor še je danes sestal z minisiro- - .. , ma Gattom za reformaJavne upra_ I)E1 liOfietSU. » * ve in Colombom za zaklad, s kate- * rima je obravnaval finančno plat WASHINGTON, 12,. reforme državTie uprave in zahtov,‘^zunftojijmnlster Manni, postavile sindikalne or- L“'‘ ki so jih . ganizacije. Vsa ta posvetovanja pa trenutno nimajo resnejših posledic, ker so danes vse tri vsedržavne sindikalne organizacije potrdile, da bo v soboto, 19. aprila splošna stavka državnih uslužbencev in je malo možnosti, da se prej nekaj dogovore. V Battipaglii se je danes položaj pomiril in so že zgodaj zjutraj odprli trgovine, redno se je tudi pričelo delo v tobačni ter v sladkorni tovarni Danes je bil tradicionalni sejem, ko prinesejo kmetje iz okoliških krajev na trg svoje pridelke. Zdravstveno stanje ranjencev, ki so v kliniki Salus se polagoma izboljšuje. Danes se je sestal upravni svet RAI-TV, ki je imenoval za novega predsednika ustanove bivšega predsednika ustavnega sodišča profesorja Alda Sandullija (ki je nekaj časa bil tudi redni profesor na pravni fakulteti v Trstu in ki je strokovnjak za upravno pravo), za podpredsednika so imenovali dr Umberta delle Fave in za opolno-močenega delegata pa dr. Luciana Paolicchija, ki je bil do sedaj podpredsednik. V noči med petkom in soboto je skupina kakih deset oseb vrgla dve vžigalni steklenici proti študentskemu domu v Milanu na osrednjem Trgu Fontana. Goreča tekočina je objela dva mladeniča, ki sta se slučajno nahajala pred vhodom m ki sta oba v bolnišnici zaradi težkih opeklin. Zelo resno je stanje 26 letnega Sergia Bergamimja iz Milana, ki je opečen po vsem telesu in glede katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Njegovo stanje se je danes nekoliko izboljšalo, vendar je še vedno v smrtni nevarnosti. 26 letni Lueiano Treu iz Vidma pa se je opekel po rokah in njegovo zdravstveno stanje ra zaskrbljivo. |e v Washingtanu udeležil ministrskega sveta NATO, se je danes sestal z ameriškim državnim sekretarjem Rogersom. Sestanek je trajal eno uro. Na sedežu italijanskega veleposlaništva se je Nenni sestal tudi z britanskim zunanjim ministrom Stewartom in z posebnim Naserjevim svetovalcem Favzijem, s katerim je razpravljal o krizi na Srednjem vzhodu. «A1 Ahram» o Huseinovih izjavah Primorski dnevnik je v zvezi s citiranjem izdatkov za objave v tisku dolžan jasno pojasnilo. Ko je kazalo, da bo možna skupna, enotna in učinkovitejša zaščita razlaščencev, smo na zahtevo Odbora objavili obvestila in poročila od 8.7.1965 do 29.1.1966. Kot je razvidno iz računa štev. 9943 našega Oglasnega oddelka, je Odbor plačal za 930 mm 1 stolpec po 150 lir 139.500 lir, 550 mm. 1 stolpec po 75 lir 41.250 lir 4»/o IGE 7.230 lir. 4% takse 7230 lir, skupno 195.210 lir Toliko znašajo torej stroški za objave Odbora v Primorskem dnevniku. In končno, nerazumljivo nam je tudi, da neki Odbor. Id se je ustanovil z namenom, da pomaga slovenskemu kmetu pri razlaščenju njegove zemlje, lahko beleži v svojem proračunu aktivo v višini 2.605.556,— Ur. Očitno je šlo za napad desničarske skupine po včerajšnjih demon stracijah v Milanu, proti čemur so hoteli danes protestirati predstavniki študentskega gibanja, je pa vsako manifestacijo policija prepovedala, češ da je položaj že tako preveč napet. Predsednik vlade Rumor je danes sprejel ministra za notranje zadeve Restiva, načelnika policije prefekta Vicaria in poveljnika karabinjerjev gen. Forlenzo. KAIRO, 12. — Kairski list «A1 Ahram* oporeka pristnost Huseinovih izjav in obtožuje nekatere tiskovne agencije, da hočejo izkoriščati izjave, ki se pripisujejo Huseinu. «A1 Ahram* piše, da je namen kampanje v tisku tipati, kakšno je stališče Kaira in drugih arabskih prestolnic glede nekaterih vprašanj, ki so povezana z izraelsko - arabskim sporom. List ugotavlja, da pet od šestih točk mirovnega načrta, ki se pripisuje Huseinu, je vsebovanih v resoluciji varnostnega sveta iz leta 1967. šesta točka, o kateri se je napravil velik hrup, nadaljuje list, se tiče jamstva vsem, za svobodno plovbo po Akabskem zalivu in Sueškem prekopu, ki jo omenja resolucija takole: «Svoboda plovbe po mednarodnih vodnih poteh.* List omenja Naserjeve izjave, da je vprašanje plovbe po Sueškem prekopu povezano z rešitvijo vprašanja palestinskih beguncev in ni povezano z arabsko - izraelsko vojno ali z likvidacijo posledic te vojne. Za ZAR, zaključuje list, pomeni resolucija varnostnega sveta: 1. likvidacijo posledic izraelskega napada in izvajanje drugih določb resolucije: 2. rešitev vprašanja palestinskih beguncev in vrnitev pravic beguncem na podlagi resolucij, ki so bile odobrene v OZN. tovalcem in tajništvom SKGZ, prosvetnih in kulturpih organizacij. Naš odbor je imei še koristne stike s sorodnimi stanovskimi organizacijami. Naše sodelovanje z goričkim sindikatom slovenskih šolnikov sem že omenil, vendar naj poudarim, da je med obema stanovskima slovenskima- sindikalnima organizacijama še vse premalo stikov. Dobro bi bilo, da bi. v bodoči poslovni dobi te stike še poglobili in mogoče celo razmišljali o morebitni združitvi o-beh organizacij. Več plodnih stikov smo imeli tudi z italijansko sindikalno srednješolsko organizacijo SASMI: v zadrrem času pa je prišlo tudi do večkratnih srečanj in do koristne izmenjave izkušenj in mnenj o sindikalnih pobudah s šolskim sindikatom pri CC-IL. Ob zakliučku naj omenim ne-kai številčnih podatkov ki tudi osveMjuiejo problematiko naše sm^okalne organizacij Odbor je imel oreko 50 se1, šolski odbor se ,ie sestal na našo pobudo osemkrat. V tej poslovni dobi smo r>re;eli 59 dopisov in jih odposlali 130. med katerimi več resolu-cij in spomenic Za vse opravljeno delo gre zahvala vsem odbornikom, zlasti pa naši odbornici gospodični Justi Bizjakovi, ki je požrtvovalno in nesebično tudi opravljala v glavnem sama vse administrativno delo. Pred novim odborom je odprtih nešteto vprašanj, ki jih ie načel dosedanji odbor. Bodoči odbor bo moral izpopolniti predloge k zakonskemu osnutku poslanca Belcija in iih sporočiti prosvetnemu ministrstvu; nadaljevati bo moral koristne stike s funkcionarji na prosvetnem ministrstvu za rešitev že postavljenih' zahtev. Zato vabim vse člane, da podprejo odbor v rriegovem delu, da bo naša sindikalna organizacija res enotna, svobodna In suverena, ker le tako bomo dosegli utrditev naše šole In uresničitev naših stanovskih zahtev. Zaslužena zmaga ženske ekipe Bora BOR — CASAGRANDE 3:1 (15:10, 17:15, 13:15, 15:11) BOR- Barej, Bezeljak, Nlbrandt, učinkovitejša mlajša Pernarčičeva. Iva in Sonja Pernarčič, Rauber, Zelo je bila koristna v obrambi ln nevarna v napadu. Presenetila je Silva in Sonja Rogelja. CASAGRANDE: Missinati, Ca- merin, Giacon, De Savi, Cami-lotti. Dal Santo, Bendet, Bot-tecchia, Pascoli. SODNIKI: Setti (MO), Marcon, Ban. V tem srečanju, ki je v veliki meri odločalo o osvojitvi tretjega mesta na končni lestvici, smo pričakovali precej izenačeno borbo, naša pričakovanja pa so bila izpolnjena le delno. Ekipi sta bili sicer na splošno precej izenačeni, toda glavno zaslugo za to ima izključno odlična De Savijeva od Casagrandeja, ki je s svojo izredno koristno in učinkovito igro tvorila sama več kot polovico storilnosti svoje šesterke. Casagran-de je namreč prikazal na splošno precej medlo igro, s katero je kolikor toliko zadovoljil v obrambi (pa še tam je bilo včasih, zlasti proti koncu tekme, čutiti improvizacijo), v napadu pa je pokazal premalo, da bi lahko odločilno o-grozil Tržačanke. Borovke so odigrale vsekakor e-no svojih najboljših tekem. Res so včasih nekoliko »zanihale«, na splošno pa so vse zaigrale požrtvovalno, borbeno in živahno. V o-brambi. sicer še niso dovolj, organizirane (bloki), v napadu pa bi morali vsaj Sonja Pernarčičeva in Bezeljakova tolči z večjo močjo, toda na splošno je bila vsa šesterka precej izenačena in verjetno je prav to največ doprineslo, da je uspela zlomiti odpor Trinajstičeve ekipe. Med posameznicami je bila naj- Rogeljeva, ki je verjetno odigrala najboljšo tekmo v svoji dosedanji odbojkarski karieri. Barejeva je bila koristna s svojo izkušenostjo, toda često ne zna pravilno usmeriti žog. Bezeljakovi sinoči igra ni šla posebno od rok, če izvzamemo šest odličnih zaporednih servisov v tretjem setu. Mnogo je doprinesla k ureieni i-gri šesterke Nibrandtova. zlasti v prvih treh setih. Nastop Silve Pernarčič je bil na splošno zadovoljiv (še vedno pa je počasna!), Rauberjeva je bila konstantna, kot običajno: brez vidnih podvigov, a tudi brez večjih spodrsljajev. V tekmi, v kateri je sodnik puščal precej širokogrudno nošene žoge je bil prvi set vsekakor bolj izenačen, kot kaže izid. — V drugem nizu je Casagrande vodil s 7:1 in 10:6, ko ga je Bor dohitel pri 10:10. nakar se je vnela izredno zagrizena in dramatična bitka za točke, kot nam jjovedo ti vmesni izidi: 11:11, 12:12, 14:12 (za Bor), 14:14, 15:15 in 17:15. — V tretjem setu je Casagrande z odličnimi servisi povsem paraliziral igro «plavih», povedel z 9:5 in 13:7, Bezeljakova je tedaj nanizala 6 izrednih servisov, toda gostje iz Sacileja so končno z dvema »plasiranima« žogama prišle do pet-najstice. — Zadji set je bil morda najlepši. Z izredno igro De Sa-vijeve je Casagrande povedel s 6:1, Tržačanke sq izenačile prj 7:7, povedle in s precej «srečno» zadnjo žogo Rauberjeve končno povsem zasluženo zmagale P. B. , Tistega MEDŠOLSKO PRVENSTVO »oložen. Slovenski dijaki p kP; us, niso uspeli f' ** 'hiskyja, «Volta» je premagala petelU ravkar : »Prešerna« s 36:18 (21:3) 5'skim ODa; «VOLTA«: De Rosa, Di Len) 3|a do 4, Krečič 9, Otti, Ritossa, SW 5 ^ zero, Schillani 14, Sponza, St*^ , 2, Turini 7. h Posl(! »PREŠEREN«: Kocijančič 6, P^sem va tnt A., Pertot L. 2, štokelj, Hh*« tič S„ Starc 8, Škrlj, Zadnik, Kfljrjnese J M.. Danev. Križnič 2. icea : SODNIKA: Giaconi In Sctf0 se|^ mera, ,ka|a KAZENSKI METI: «Volta» 3;l Nasme «Prešeren» 6:27. n 5 OSEBNIH NAPAK: De W*l0 , * in Sbaizero. f 5em IZKLJUČEN: Di Lenardo. ^ prj^ vedati. Slovenski dijaki so v -rni 20 O tej tekmi ni mogoče dosti I Na ra vem polčasu igrali zelo slabo, so pa tudi izredno netočni v jjj s zenskih metih. Tako so mol*. H°r, kloniti pred tehnično bolje pripri/ ,PWn' ljenim nasprotnikom in so si *~nla- d, pravili vstop v finalni turnir. , ere P1 p čle Hellen , He *šen d Jutri zaključek Borovega turnirja MLADINSKI KOŠARKAR' %bj|a 'To s|a k SKI TURNIR BORA v telovadnici šole sv. Cirila in Me fv| toda, pri Sv. Ivanu v Trsta P & se bo nadaljeval jutri z na- ^ q( slednjima srečanjema: Pslovrie 17. Levi - Medvedi (za zavrr mesto) 6 kUp 18.00 Orli - Volkovi (za L fenih mesto) 1~_ 18.45 nagrajevanje. j -- q _______________________________ P m To: consorzio di credito per le opere pubbliche JAVNOPRAVNA USTANOVA S SEDEŽEM V RIMU, UL. QUINTIN0 SELLA. 2 V celoti vplačata glavnica lir 15JOO.OOO.OOO Razne rezerve lir 73.440.718.995 Consorzio di Credito per le Opere Pubbbthe izdaje posojila za izvajanje del, zajamčena z odstopom anuitet na breme države ali z odstopom dajatev, kij izterjujejo s prednostmi neposrednih davkov (dopolnilnega zemljiškega davka trd rine, IACP, družinskega davka, itd.), ki jih izdajajo občine, pokrajine in i kacijski konzorciji. Druge važne operacije konzorcija predstavljajo neposredna flf^ 8rej siranja države, državnih železnic in neodvisne državne ustanove za ceste (ANA5oiver zneski, ki jih posamezne ustanove vplačujejo za amortizacijo posojil in za obrtjel. \. so vpisani, s posebnimi postavkami, v bilancah prizadetih ustanov in so specifiko je , vezani v korist konzorcija. Poleg tega se ustanova ukvarja s finansiranjem krajs^iria ustanov za kritje njihovih ekonomskih bilančnih primanjkljajev in s financirani1«^)^' cedentov državnih prispevkov, ki se nanašajo na vojno škodo. 8 ta|<0 Kot protivrednost za izdana posojila, izdaja konzorcij lastne obveznice v leg,|! NiS( ali tuji valuti, ki se redno odplačujejo vzporedno z amortiziranjem samih posd' Bi$ar^ Krediti konzorcija, ki izhajajo iz podeljenih posojil, so vezani na plačevanje ob(*° 19.569.230.501 L. 4.704.661.308.240 L. 4.017.428.633.494 n 279.265.858.528 M 151.298.699.240 n 256.032.599 » 261.403.547 » 218.370.721.000 n 157.559.337.000 L. 5.202.553.920.367 L. 4.326.548.073.281 L. 15.300.000.000 L. 15.300.000.000 M 9.418.292.114 H 8.448.052.923 M 62.730.000.000 » 47.730.000.000 1» 4.297.103.437.500 1» 3.670.307.520.000 » 10.860.769.790 ■ 12.331.642.744 » 218.959.960.853 » 188.849.367.440 M 346.680.444 m 370.070.859 »» 49.649.551.434 H 41.720.730.358 » 35.852.859.084 ■ 28.994.305.758 » 874.517.297 » 741.351.071 n 619.461.961 » 554.604.723 M 129.350.882 • 111.098.427 L. 4.701.853.881.359 L. 4.015.458.744.303 » 2.807.426.881 te 1.969.889.191 L. 4.704.661.308.240 L 4.017.428.633.494 » 279.265.858.528 • 151.298.699.240 » 256.032.599 • 261.403.547 n 218.370.721.000 » 157.559.337.000 L. 5.202.553.920.367 L. 4.326.548.073.281 * i la 1H nevnik STVO peterk* |'sJega dne sem bil dobro raz-Uspela mi je bila že ena ra kupčija in je bil sedaj moj CUn precej visok. Vedno sem ,°|e usPehe rad proslavljal. Od-k Hermansu na kozarec Via, preden bi odšel domov. ravkar sem se tam pogovarjal s ‘k®) *klni tovarišem Horaceom, ko i Ljnl I 0Pazil, da me skozi okno losa SW-0 ^ ne^° °Pazuje. Ne vem, ka-a,, St«eUu s®m to opazil imel pa sem L k občutek, da zaradi nekate-x c pfr, Naslovnih uspehov nisem po-č 6, r»fceni varen Ij, HP1 _ v ■ ik Kl*lr' ^a| mislih, ali denar lahko !'nes® srečo? — sem vprašal Ho-i Sc*H0Cea 'n 9ledal človeka, čigar sen-^ka?ern zagledal skozi okno ta» ^Nasmehnil se je. Oe B^*._ ® tem nisem razmišljal. Ved- sem si želel mirno življenje, do. ii~"^az mislim, da še nikomur iostl & pr]nesel sreče. Delam zato, ker 10 v '.^l da drugače ne bi mo-abo, Cl' .. Poslovne uspehe nisem 11 V®?01 ra^ur>al, vendar... mo**.. Horaceom sva se ločila pre- i , •'■uv-CUlfl 5V( priprr1 Pozno, potem o sl *°rilA da skupai ko sva se dogo-“ ht — skupaj prevzameva ne-irnlr. Fere Posle. Ko sva šla ven, ti--J človeka nisem več videl, i e^en me je čakala doma. ■ P? Hellen, danes sem imel u- I PSen dan. Jutri bova proslavlja- » «. * II J® .e>To bi mi bil moral povedati kaR- bliiiP ie rekla- — Tako pa sem X . ■iti 1 a 9°spe Beneth, da bom • m* kk niei' m tu b ^ar ne moreš odpoveda- " sem pripomnil. Lj" Odpoveduješ mar ti svoje , Ib l0Vne sestanke? — me je osor-[ ,2avrni|a. — Odkar si spravil (za 1- fenhP nekai denarja, nimaš no-F 1 ^eril več. K T°da Hellen... J^.Oprosti, dragi. Ven bova šla , ne zapustila misel, da me 0 zalezuje. Zdelo se mi je, LSe bo z mano zgodilo nekaj, i abko uniči moje življenje. J gS‘ednji dan sem odšel k bra- F dkar alno Nekaj se godi z mano, Ben. sem dobil ta denar, me nekdo zalezuje. 1 01 prepričan? — me je sme- IP* vPrašal. L Kotovo, prav zares se ne ša- L Herbert, saj veš, da pridejo L nariem tudi skrbi. Biti moraš Idel sbreten, da ga ohraniš. Si L istega človeka? 5 . PJe popolnoma. Videl sem 'lfri01Cer pri Hermansu in danes i-- oVto' k' me le zasledoval, e P°'šči pomoč... •v, ki L, 5®m odšel od Bena, sem ca trfljl |1Cl'>azll moškega, ki mi je ka-1 bo*®p-i. et- Stopil sem v avto in se la fin*! Brelal v Pisarno. 'ANASelvj 0cHašanja sem si kupil re-‘ 0br#el r'wBil° ie bolje, da sem ga jecif^o ; V®ndar sem želel zvedeti, ;raj#vlTxna ta človek. Zvečer bom sam cirani*ledni'-ln 'mel bom možnost, da t ,J'C 'e spoznam človeka, ki lefl'* Nis ° Zanima zame. posoi' pij®®1, imel potrpljenja sedeti • obr**° de|rri'' čeprav sem imel mno-smčefbpi a'.Hekel sem tajnici, da se bt0 ^rr|il šele drugi dan in naj izeii» aPove vse poslovne sestan-issa P Hatn 0bv*,riiateljicfrT se. odPeiial k s,ari ' stv^r,ek|ljlTreSe ~ sem rekel in se /Pol imsi ali veš, da zadnje ča- ovefl^^bii odnosi s Hellen niso več -°PPa v redu? je re- 18 Prvič mi to praviš ^delo se mj ja se bo z l0Ki “^ueni ^ani% ie moi' posli sPl°b lkajeUspek,i vse uredilo. Sedaj da <7maio. J Sl kaj omenil Hellen? Me- brtoj-f9 se pogovarjala o svojih 'Sih| *> •v |y,.' — me je vprašala. P)1 t)JSern imel mnogo časa. Me-Jcaj ' da °na ne misli, da se spremenilo. Je Pa je sedaj? °|tl vrre.?*J^no d°ma, ko pa se etji nil bo že pri gospe Be- C 2Ve'ovala bi ti, da se pogo-NiSe n>° in se ne prenagliš. 6r«si Pričakoval kake utehe pri !l1*u 'jYenctar pa sem si kljub a,l. £ al oekomu vse to poveva st 6 ie bila to samo tre-ha J!ar Morda se Hellen sa-^c>sle ldez ni zanimala za mo- knjige ki || \ NJIH POROČAMO DOBITE V »iiiiiiiiiiiiiin "liiiin! 5*^ ktmattU tel,,. " bi. sv. I ramišču 2U "“P 81-792 ^5ejeli SMO I»x z& mi Dol'udno znanstvena re-i^4 ZGp^*110 stev- 8- letnik 24. Mladinska knjijta. Ljub- ^ človek tn zdrav.ie*. me- ^V., stD“'ludno zdravstvo. Leto **^ba 3 1969, tedaj a Držav- Slovenije, Ljubljana. Ni se mi dalo oditi domov, šel sem spet k Hermansu. Za mizo je sedel Horace. Šel sem k njemu in naročil whisky. — Horace, najin posel morava odložiti za nedoločen čas. Moram najprej rešiti neke probleme. — Oh, saj ni tako nujno — se je nasmehnil Horace. — Dovolj časa imava. Skozi okno lokala sem si ogledoval pločnik. Nikogar nisem o-pazil. To je bilo dovolj, da sem postal boljše volje. Naročil sem še čašo whiskyja. — Če podpiševa te pogodbe, bova imela dvojno korist — sem rekel Horaceu. — Jaz bom jamčil za posle... — Ne skrbi za to. Samo prosil sem te. Ne želim, da se ti kak posel ne bi posrečil — je dodal. Ne morem reči, da sem se dolgo zadržal pri Hermansu. Uro, ko moram oditi, čutim že iz navade. Še enkrat sem pogledal skozi okno. Niti to pot nisem nikogar videl na pločniku. Domov sem šel peš. Ni se mi mudilo. Počutil sem se nenavadno, ker sem skozi srajco čutil hladno kovino revolverja. Ko sem stopil v vežo stavbe, kjer stanujem, ni bilo v vratarjevi loži nikogar. Prižgal sem luč in poklical dvigalo. Pa nisem imel sreče in zato sem odšel peš v stanovanje. Ko sem se približal vratom, sem poiskal ključ in ga vtaknil v ključavnico. Skušal sem ga obrniti, pa mi ni uspelo. Nato sem pritisnil na kljuko. Vrata so bila odklenjena. Pomislil sem, da je morda Hellen pozabila zakleniti, pa sem se takoj spomnil človeka, ki me je opazoval skozi okno Ibkala. V predsobi ni bilo nikogar. Poklical sem Hellen. Nihče se ni odzval. Tedaj sem odprl vrata sobe in prižgal luč. Prizor, ki sem ga zagledal, me je navdal z grozo. No tleh je v mlaki krvi ležala Hellen. Pokleknil sem zraven nje in jo prijel za roko. Bila je mrtva... Nisem imel časa za premišljevanje. Stopil sem k posteljni omarici, kjer je bil telefon. Moral sem poklicati policijo. — Herbert, roke kvišku! — sem zaslišal glas. S pištolo v roki se je izza zavese pojavil moški, ki sem ga bil videl skozi okno lokala. Plačan morilec, sem pomislil. Videl sem, da bo stvar hitro končana. Dvignil sem roke in se zadensko umaknil proti stikalu. — Minute so štete — je dejal neznanec. V istem trenutku sem z glavo udaril po stikalu in luč je ugasnila. V hipu sem bil na tleh in hkrati izvlekel revolver. Streljal sem proti oknu, nato pa sem slišal, kako je telo padlo. Ko sem spet prižgal luč, je ležal neznanec na tleh v mlaki krvi. Preden sem telefoniral policiji, sem mu preiskal žepe. Našel sem vizitko in prebral Ben Filmore... Bil sem prepaden. Moj brat Ben... edini dedič mojega denarja1 Sedaj mi je bilo vse jasno. [ OSREDNJA JUGOSLOVANSKA GLEDALIŠKA HIŠA 3. IN 4. MAJA V KULTURNEM DOMU «Jugoslovensko dramsko pozorište» v Trstu SG pa v Novem Sadu, Beogradu in Sarajevu Deograjski umetniki bodo nastopili z Nušičevo komedijo «Protekcija», Sonca-rovovo dramo «Navadna zgodba in dramo MihajlovičNIihiza «Kraljevič Marko Prizor iz Nušičeve komedije «Protekcija» Razveseljiva vest za ljubitelje gledališke umetnosti: v goste prihaja vodilno jugoslovan. dramsko gledališče «Jugoslovensko dramsko pozorište» iz Beograda, katerega direktor in umetniški vodja je naš znanec in režiser Bojan Stupica. «Jugoslovensko dramsko pozori-šte» prihaja k nam v okviru svoje turneje po Sloveniji, kjer bo nastopilo v ljubljanski Drami, v Mestnem gledališču ljubljanskem, v Ljudskem gledališču v Celju in v Narodnem gledališču v Mariboru. V našem Kulturnem domu se bo prvič po vojni predstavilo 3. in 4. maja s tremi deli (štirimi predstavami) iz svojega bogatega repertoarja: z Nušičevo komedijo «Protekcija», z Ivana Aleksandic-viča Gončareva «Navadno zgodbo* v dramatizaciji Viktorja Rozova ter z dramo Borislava Mihajlovi-ča-Mihiza «Kraljevič Marko*. Do dokončnega dogovora za to gostovanje je prišlo v teh dneh, ko se je v Beogradu mudil ravnatelj našega Slovenskega gledališča Filibert Benedttič. Vodstvo našega gledališča je željo po gostovanju vodilnega jugoslovanskega gledališča gojilo že mnogo let, do konkretnega snovanja tega gostovanja pa je prišlo na začetku sedanje sezone SG, ko se je pri nas mudil Bojan Stupica kot režiser Čehovove drame «Tri sestre*. Podrobnejši program gostovanja cJugoslovenskega dramskega pozo-rišta* v Trstu je naslednji: V soboto, 3. maja popoldne bo beograjsko gledališče uprizorilo Nušičevo komedijo Protekcija* To predstavo prireja zastonj za ai jake slovenskih srednjih šol v Italiji. Istega dne zvečer bo reprezentančni nastop gledališča z dramo Gončarova «Navadna zgodba* v režiji Miroslava Beloviča, >' glavni vlogi pa bo nastopil slovenski tržaški rojak Stevo Žigon. V nedeljo 4. maja bo gledališče nastopilo dvakrat, popoldne in zvečer, z monumentalnim srbskim epskim tekstom v verzih in petjem Borislava Mihajloviča-Mihiza «Kra iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiMiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m min Hlinili i m iiiiiii min lini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiimm um m PRIHODNJO SOBOTO V KULTURNEM DOMU Harmonike na odru od začetnikov do mojstrov najbolj zahtevnih viž Predstavili se bodo solisti, dui, trio, kvarteti, otroški in mladinski orkester ter veliki in pomnoženi orkester «Miramar» Glasbena matica pripravlja za prihodnjo soboto 19. t.m. v Kulturnem domu nastop harmonikarjev, solistov in ansamblov. Predstavili se bodo začetniki, že nekoliko starejši gojenci, pa tudi solisti-gostje, taki, ki znajo iz glasbila izvabiti že skoraj vse, a-li vsaj mnogo tega, kar lahko harmonika nudi. Pobuda je vsekakor zelo na mestu, saj je harmonika pri nas zelo priljubljen inštrument, kar dokazuje že sam podatek, da je v vrstah gojencev GM kar 60 takih, kr se učijo harmoniko in je potemtakem *ft*.-klavirjem in violino po številu učencev tretji učni predmet. Po drugi strani pa je pobuda na mestu tudi zato, ker harmonikarji običajno ne nastopajo v sklopu šolskih produkcij na nekoliko zahtevnejši ravni, čeprav to nikakor ne pomeni, da bi v naših pogojih šola ne dajala pouku harmonike tistega mesta, ki mu pripada v splošni glasbeni vzgoji naše mladine. Dokaz, da temu ni tako, bo ravno sobotni nastop, ki ga GM prireja pod naslovom ((Harmonike na odru» v okviru odgovarjajočega scenskega dekorja, ki bo celotni prireditvi dajal bolj značaj harmonikarske revije kot pa nekakšne šolske produkcije, ki naj bi pokazala zmogljivost harmonikarjev od prvih šolskih začetkov pa do že upoštevanja vrednega obvladanja glasbila. V tem smislu je namreč tudi za- Z raztegnjenim mehom in veselimi zvoki na odru Kulturnega doma snovan celotni spored, ki ga bosta z veznim tekstom prepletala Miro Opelt in Nora Jankovičeva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KNJIGA AVTORJA, KI JE BIL V STALINOVIH TABORIŠČIH France Klopčič: m/KA RAZMEJITEV Študija o nastanku komunistične stranke v Sloveniji aprila 1920 Skoraj neverjetno se nam zdi, da je moralo poteči že pol stoletja od takrat in četrt stoletja od osvoboditve in da je šele petdeseta obletnica Komunistične partije Jugoslavije dala spodbudo za izid knjige Franceta Klopčiča Velika razmejitev, knjige, ki prinaša študijo o nastanku komunistične stranke v Sloveniji aprila 1920 in o njeni dejavnosti od maja do septembra 1920. To knjigo je zdaj izdal Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, založila pa Državna založba Slovenije Njen avtor France Klopčič je znan politični delavec, ki je dolgo let prebil v Sovjetski zvezi, med drugim tudi v Stalinovih taboriščih in se je šele po osvoboditvi vrnil v domovino. Knjigo o nastanku komunistične stranke v Sloveniji — da ne zamenjamo tega z ustanovitvijo Komunistične partije Slovenije, ki je bila ustanovljena precej kasneje na Cebmovem — smo vsekakor pogrešali in je zato treba dati priznanje avtorju, ki se je lotil zbiranja gradiva in obravnavanja tematike, ki gotovo ni bila lahka. Kajti doba po koncu prve svetovne vojne je bila izredno razgibana in bogata. Ni šlo samo za konec ene države in nastanek nove, temveč za velike družbene pretrese, ki so se najbolj izražali v delavskem gibanju, zajeli pa so tudi druge razrede in druge politične stranke ter družbo sploh. V tem nemirnem povojnem času. ko je v Evropi tn tudi pri nas odmevala oktobrska revolucija je prišlo 11. aprila 1920 do ustanovitve komunistične stranke v Sloveniji. Ta dan se je namreč v Ljubljani sestal ustanovni zbor Delavske socialistične stranke za Slovenijo. Kongresni sklepi, pred vsem zedinjenje s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (ko- munistov), so pomenili rojstvo komunistične partije slovenskega naroda. Bil pa je to tudi čas u-sodnih pretresov v socialnodemokratski stranki, ki je bila do tedaj edina predstavnica delavskega razreda, pa so se njeni voditelji prav v času po vojni pridružili buržoaznim strankam in tako izdali interese delavskega razreda. Bil je to tudi čas velikih stavk, ki so pretresale Slovenijo, pa tudi čas drugega kongresa Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov), ki je junija 1920 zasedal v Vukova-ru Za napredno delavsko gibanje je bil torej to usodni čas, kateremu je France Klopčič posvetil svojo študijo in knjigo, ki je zdaj prišla v javnost. Vsebino knjige in obseg svoje študije nakazuje avtor že v predgovoru. Tako zajema Klopčičeva študija ustanovni kongres komunistične stranke 11. aprila 1920, aprilsko stavko železničarjev in splošno stavko, ki je tej sledila, razcep med komunistično in socialnodemokratsko stranko, premagovanje centrumaštva v vrstah komunistične stranke, organizacijsko okrepitev nove stran ke ter njen poseg v politično življenje Slovencev. Študija torej ne zajema vse legalne dobe partije, ki je trajala do konca decembra 1920 in se zaključuje ob seji Pokrajinskega sveta Komunistične stranke Jugoslavije za Slovenijo 5 septembra 1920 in ob sočasnih dogodkih. Omenjena seja je namreč zaključila etapo nastanka in ustalitve komunistične stranke v politično silo delavskega razreda in sploh slovenskega naroda. Notranja strankina učvrstitev je dosegla določeno stopnjo, ki je dovolila, da utrjena krene prihodnjim nalogam nasproti. Ta Klopčičeva študija ima neke posebnosti. Tako se omejuje razprava na ožje področje delavskega gibanja, zlasti na dejavnost komunistične stranke. Omejuje se na jugoslovansko Slovenijo in izpušča delavsko in komunistično gibanje med primorskimi Slovenci v Italiji, kjer je Komunistična stranka Italije nastala šele kasneje, januarja 1921. V tem vsebinskem okviru je avtor svojo študijo razdelil na dva dela, od katerih prvi obravnava nastanek komunistične stranke na Slovenskem, drugi pa prvo dobo dejavnosti komunistične stranke od maja do septembra 1920 Oba deia sta razdeljena na vrsto poglavij, ki jih je skupaj 28 in katerih že število samo kaže, kako temeljito se je avtor lotil svojega dela in kako podrobno je prikazal povojni čas v letu 1920. Klopčičeva knjiga je pisana preprosto, jasno, razumljivo vsakomur, je pa seveda to znanstvena študija, ki se vseskozi sklicuje na vire. Razumljivo je, da bo knjiga morala biti deležna strokovne kritike zgodovinarjev in politologov. Ne da bi se spuščali v oceno knjige pa seveda lahko zapišemo, da je knjiga zapolnila vrzel v slovenski politični zgodovini. Obravnava namreč u-sodni čas, ki ni bil doslej niti podrobno obdelan niti niso bile ugotovitve obdelane v študiji ter z njimi seznanjena javnost. V tem je primarna zasluga avtorja in njegovega dela, pa čeprav bodo morda strokovni kritiki imeli pripombe tako glede avtorjevih ugotovitev kot tudi glede samega obravnavanja in podajanja snovi. Vsekakor pomeni knjiga ((Velika razmejitev)) obogatitev naše sicer skromne političnozgodo-vinske literature in je zato prispevek k njej še toliko večjega pomena. Sl. Ru. V prvem delu se bodo predstavili najmanjši in za začetek kar otroški harmonikarski ansambel, ki ga vodi prof. Elijana Zajec. Izvajal bo venček narodnih motivov v priredbi Tarabocchie. Nato bodo nastopili solisti-šolarji: Sergij Guštin z dvema slovenskima narodnima in Farfisovo ((Pesem«. duo Igor Košuta in Robert Mrvčič z narodno «Tamo dale-ko», Miroslav Ferlat z Arditije-vo ((Poljubu, ponovno otroški ansambel z dvema ruskima narodnima, nato kvartet z Boccosijevo ((Slava«, duo Aleksej Kalc in Ervin Gombač sam s Sartorijevo ((Koračnico«. Z Griegovo ((Jutro,> iz suite »Peer Gynt» v priredbi prof. Zajčeve bomo že pri nekoliko starejših gojencih, ki bodo to skladbo izvajali skupno v sestavi mladinskega harmonikarskega ansambla. Sledil bo duo Luisa Tof-folon in Claudio Peraino z Brahmsovim (prir. prof. Zajec) ((Madžarskim plesom št. 5», nato solista Jadranka Sedmak z Gardo-vim »Scherzo« ter Ivan Klanjšček s Paganini-Prosinijevim «Be-neškim karnevalom«, pa za zaključek prvega dela harmonikarski orkester «Miramar» z Amsti-cijevo «Koročanico». Po odmoru se bomo preselili že v območje zahtevnejšega muziciranja. Spored bo zopet začel orkester «Miramar» z odlomkom «Ježa Walkir» iz Wagnerjeve o-pere «Walkira» v priredbi in pod vodstvom prof Zajčeve. Nadja Kriščak bo nato izvajala v lastni priredbi tržaške narodne (Stu ledi, So se trjesle, Pustna, V celem Trste lučke ni, Kaku sem kunu), Ferrarijevo ((Šaljivo po tipkah« ter EzconfsryJevo ((Neumni prsti«. Za njo se bodo zvrstili Janko Grilanc s Paganinije-vo «Znani valček« in Avsenikovo «Na vrh planin«, Anton Birtič, znani vodja ansambla ((Beneški fantje«, z lastnima skladbama «Polka po Ljubljani* in «Nova mazurka«, Gianni Bogateč z Mon-tijevim ((čardašem« in Rodrigue-zovo «La cumparsita«, ter Bruno Bordon s Paganinijevim ((Beneškim karnevalom« in Deirovo ((Peter se vrača«. Nastop solistov- gostov bo zaključil trio Bordon z Bordonovo ((Veseli trio«. Zaključek sam bo kar monumentalen, saj bo nastopil pomnoženi harmonikarski orkester «Mi-ramar« z vražjim Kolom iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta« v Kuharjevi priredbi ter s Padillovim «E1 relicario«. Izvajali bodo praktično vsi nastopajoči na tem večeru od najmlajših do odraslih pod vodstvom prof. Zajčeve. Večer bo občinstvu prav gotovo nudil del tega, kar je mogoče pokazati na harmoniki kot e-nem najbolj razširjenih inštrumentov, katerega iznajdba sega tja v leto 1821-1822, ko si je Ch. F L. Buschmann skonstruiral prvo harmoniko in jo imenoval «Aura» (sapa). Služila mu je kot pripomoček pri uglaševanju klavirjev. že leto kasneje je svojo iznajdbo razvil v «ročno eolino«, ki je bila že v bistvu današnja harmonika. Kasneje je sledilo i-me imenu, konstrukcija konstrukciji z najbolj zagonetnimi nazivi. Leta 1929 je Dunajčan C. Demian Buschmannovo iznajdbo izpopolnil. Imenoval jo je «akordeon», kar je še danes najpogostejši naziv za harmoniko, ki jo izdelujejo v različnih velikostih in v glavnem v dveh vrstah: diatonični in kromatični. V prevelike podrobnosti bi zašli, če bi hoteli navajati vse različke med posameznimi tipi, zato naj za zaključek velja le ugotovitev, da harmoniki naziv «narodno» ali ((ljudsko« glasbilo prav nič ne pritiče, saj spadajo med taka glasbila le tista, ki so nastala v narodu samem iz potrebe po glasbenem izživljanju. Harmonika pa je kot konstrukcija posameznika v serijski izdelavi preplavila svet tako zaradi lahke priučljivosti in splošne zahtevnosti kakor tudi v interesu industrije. Danes je inštrument, ki je tako rekoč ((ponarodel«, saj si brez njega vsaj na Slovenskem skoraj ni mogoče zamisliti ne slavnostne «ohce-ti», ne vesele izletniške družbe, v partizanskih časih ne partizanske enote in končno tudi ne cele vrste narodnih ansamblov in ansamblov modeme glasbe. Branislav Nušič največji srbski komediograf ljcvič Marko* z Ljubo Tadičem, enim največjih jugoslovanskih gledaliških umetnikov v glavni vlogi. Dramo režira Arsa Jovanovič, glasba pa je od Vasilija Mokranj-ca. To delo že nekaj časa navdušuje beograjsko gledališko občinstvo, v kratkem pa bo «Dramsko pozorište* nastopilo z njim tudi v dunajskem Burgteatru. Celotni gostujoči ansambel bo štel okrog 60 članov in njegov nastop v Trstu predstavlja elitni umetniški dogodek. Druga razveseljiva vest, ki se navezuje na prvo pa je, da 1» naše tržaško Slovensko gledališče konec maja in prve dni junija o-pravilo gostovalno turnejo po Srbiji in Bosni. Tudi to gostovanje je bilo dogovorjeno ob nedavnem obisku ravnatelja SG F. Benedeti-ča v Beogradu. Najprej bo naše gledališče — kot smo že poročali — nastopilo 31. maja v Novem Sadu na Sterijinem pozorju s Tavčarjevo farso «Red mora biti* in s svojim nastopom tudi zaključilo letošnjo tradicionalno novosadsko revijo izvirnih jugoslovanskih gledaliških del. 1. in 2. junija bo gledališče gost «Jugoslovenskega dramskega pozorišta* v Beogradu, kjer bo v dveh dneh uprizorilo tri predstave: Tavčarjevo farso «Red mora biti*, Plautovo antično komedijo «Amfitruo* in čehovovo dramo «Tri sestre*. Turneja se bo zaključila 3. junija z uprizoritvijo Plautovega «Amfitrua* v Sarajevu. Obe gostovanji, gostovanje «Ju-goslovenskega dramskega pozorišta* v Trstu in Slovenskega gledališča v Novem Sadu, Beogradu ter Sarajevu, imata velik pomen v okviru medsebojnega spoznavanja in vrednotenja ustvarjalnih umetniških naporov obeh gledališč. Toda njun pomen je še širši. Gostovanje beograjskih gledaliških umetnikov dokazuje in potrjuje, da se osrednja jugoslovanska gledališka hiša zaveda, da sodi v okvir njenega gostovanja po Sloveniji tudi naše tržaško slovensko gledališče kot kulturna ustanova, ki deluje v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in je zato živ integralni del slovenskega gledališkega in kulturnega življenja sploh. Še posebej pa se tega dobro zaveda njun direktor in umetniški vodja Bojan Stupica, ki je svojo naklonjenost do našega gledališča in razumevanje za naše želje, želje in potrebe Slovencev v Italiji, že večkrat dokazal. Po drugi strani pa pomeni gostovanje našega gledali- škega kolektiva v Srbiji in Bosni koristno vključevanje preko enotnega slovenskega v celotni jugoslovanski kulturni prostor in predstavlja zato v umetniškem smislu manifestacijo bratske povezanosti z gledališko umetnostjo jugoslovanskih narodov. Kot je bilo že na vseh svojih nastopih na Sterijinem pozorju v Novem Sadu deležno največje pozornosti iz različnih jugoslovanskih republik zbranih gledaliških delavcev, tako smo obveščeni, da vlada za bližnji nastop naših gledališčnikov veliko zanimanje še zlasti v Beogradu, kjer je naše SG poslednjič gostovalo v oktobru leta 1952 z dramama «Go-spoda Glembajevi* in «Dedinja». Brez dvoma bo to izmenično gostovanje še ena idealna priložnost za poglobitev medsebojnih stikov in izmenjav, gledalci treh pomembnih jugoslovanskih kulturnih središč kot so Novi Sad, Beograd in Sarajevo pa bodo imeli priložnost spoznati, da deluje v Trstu resno umetniško stovensko gledališče, ki nadaljuje bogate tradicije slovenskega gledališča, ki ima svoje korenine tudi v našem mestu. Jože Koren Nove plošče KOROŠKE NARODNE PESMI, POJE AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ, DIRI GENT MARKO MUNIH, MLADINSKA KNJIGA-GALLUS, EP 45, MONO Na mali plošči se znova srečujemo s posnetki petja akademskega pevskega zbora, ki je prav v poslednjem času zbudil s svojimi koncerti precej zanimanja doma kot tudi v tujini. Za snemanje na ploščo si je zbor Tone Tomšič iz* bral koroške narodne pesmi, ki jih v svojem koncertnem sporedu očitno izvaja s posebno občute-nostjo in ustrezno poglobljeno živahnostjo. Na prvi strani plošče se srečujemo z Maroltovim glasbenim zapisom ziljske ohceti; pesem s svojo plemenitostjo izraža prepričljiva spoznanja o človeku. Druga stran plošče ima tak spored: Pojdem u Rute, Ta drumelca in Puobič sem star šele osemnajst lit. Tudi ta plošča je zvočno jasna. SLOVENSKI OKTET POJE, ZA-LOZILA ISKRA KRANJ, IZDALO PODJETJE GALLUS, LP 33 STEREO Na najnovejši plošči v stereo izvedbi so posnetki Slovenskega okteta v novi zasedbi. Vsebinsko je plošča zasnovana koncertno pestro: že sam naslov Slovenski oktet poje oznanja prerezno vsebino. V tem smislu je izbor posnetkov zelo domiselno sestavljen, kajti na plošči se srečujemo kar s pravim koncertom Slovenskega okteta in spoznavamo njegov koncertni repertoar. Od Gallusovih motetov do črnskih duhovnih slovenskih in ruskih ljudskih pesmi se razpenja vsebina. Plošča ie zanimiva in privlačna že tudi zato, ker gre za prve posnetke prenovljenega Slovenskega okteta. Opazimo lahko, da je ta ansambel o-hranii svojo glasovno podobo in jo do neke mere — z novim basistom — celo obogatil. Različnost svojega repertoarja zmore Slovenski oktet zelo poslušno uresničiti, v interpretacijo pa polaga za ta ansambel značilno vokalno žlahtnost. ............................................ NOVA FILOZOFSKA ŠIIJD1JA 0 CANKARJI! Dušan Pirjevec: Hlapci, heroji, ljudje Kako velik duh je bil Ivan Cankar in kako globoke so njegove literarne stvaritve, dokazujejo najrazličnejše interpretacije Cankarjevih tekstov, tako proznih kot odrskih, kljub temu, da je minilo že toliko let od pisateljeve smrti in da se v teh petdesetih letih že cele generacije literarnih zgodovinarjev, filozofov in publicistov ukvarjajo s Cankarjem, je v njem še polno neznank, polno nusli, ki jih še danes tako ali drugače razlagamo. K proučevanju Cankarja, njegove umetnosti, njegove miselnosti, posebej še dramatike je zdaj novo delo prispeval Dušan Pirjevec. Njega poznamo ne samo kot ostrega kritika in esejista, ki z docela novih aspektov interpretira literarne stvaritve, temveč tudi kot proučevalca Cankarja. Pred dvema letoma je objavil knjigo «Ivan Cankar in evropska literatura« ter osvetlil Cankarjevo pisateljsko osebnost v docela novi luči. Njegova najnovejša knjiga, Hlapci, heroji, ljudje pomeni še en prispevek k proučevanju Cankarja, njegove umetnosti, zlasti dramatike in njenih idejnih osnov. Pomeni pa tudi počastitev Cankarjevega spomina, saj je to knjigo Cankarjeva založba posvetila petdeseti obletnici pisateljeve smrti. Čeprav gre za študijo ki ho dostopna bolj ožjemu krogu literarno izobraženih bralcev in ljudi, ki so sposobni ter voljni, da se miselno poglobe v Pirjevčeva izvajanja, je ta študija vendarle prispevek, ne samo zanimiv temveč tudi tehten prispevek, k proučevanju in umevanju Cankarja. Predvsem zato, ker avtor študije obravnava in tolmači Cankarjevo dramo ((Hlapci« z docela novih aspektov filozofske interpretacije. Dušan Pirjevec v uvodni besedi k svoji študiji poudarja aktualnost Cankarjevih «Hlapcev» in pravi, da je bila neposredna pobuda za njegov spis prav aktualnost, s kakršno je ta drama zaživela v naši zavesti zaradi svojih uprizoritev. 2e same uprizoritve so skušale uveljaviti doslej neznane in premalo poudarjene lastnosti Cankarjevega besedila, njim so sledili kritično poročevalski prispevki, ravno tako pa tudi obsežnejše analitične študije, ki so v tem času nastale. Vsem tem kritičnim interpretacijam se pridružuje še Pirjevčeva študija, ki ima štiri poglavja. V prvem je skušal avtor odgovoriti kaj Hlapci niso. V drugem poglavju obravnava osebnost Jermana, v tretjem pa pojasnjuje, kdo so Hlapci. Zadnje poglavje obravnava «Hlapce» kot literarno umetnino. Avtor študije v teh poglavjih izhaja iz Cankarjevega teksta in svojih filozofskih izhodišč ter seveda drugače kot drugi interpretira Cankarja, obravnava Cankarjevo dramo, njen značaj, pomen, njene idejne in končno tudi estetske vrednote Pri tem pa je njegova interpretacija ne samo filozofsko dognana temveč taka, da presega okvir same drame in prerašča v interpretacijo Cankarjevega dela nasploh. Sega pa mord« še dlje. SI_ Ru. 1 Vreme včeraj: Najvišja temperature 16.9, najnižja 10.9, ob 19. uri 14.6 sto. pinje, zračni tlak 1009,9 pada, veter 4 km jugovzhodnik, vlaga 66 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 10.9 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 13. aprila IDA Sonce vz de ob 5.23 im zaton*! 18.48 — Dolžina dneva 13.25 —J na vzide ob 4j07 in zatone ob " Jutri, PONEDELJEK, 14. apHb VALERIJA TISKOVNA KONFERENCA REŠKEGA ZUPANA UARAMIJE Poudarjena izredna dobra volja za sodelovanje med Trstom in Reko SINOČI V KULTURNEM DOMU Prvi del «Večera slov. zborovske pesmi» Prijateljski odnosi med Italijo in Jugo sla vij o so odraz dobrega sodelovanja med obema mestoma S tiskovno konferenco na župan stvu reškega župana Haramije. katere so se udeležili, poleg ostalih članov reške delegacije, tržaški župan Spaccini in predsednik trgovinske zbornice Caidassi, se je zaključil dvodnevni obisk upravnih in gospodarskih predstavnikov Reke v našem mestu. Na konferenci je prvi spregovo ril nekaj priložnostnih besed trža ški župan Spaccini, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, za obisk re-ških predstavnikov v Trstu, ki izraža resnično in iskreno sodelovan)e med obema mestoma, ne da bi si drug drugemu prikrivali svoje n-žave. Reški župan Haramija se je naj prej zahvalil gostiteljem za prisrčni sprejem in za razgovore s tržaški mi predstavniki, ki so potekali v resnično iskrenem duhu. Izrazil je prepričanje, da bodo razgovori, ki so jih načeli z obiskom župana Spaccinija in predsednika trgovin ske zbornice Caidassija na Reki in ki so se nadaljevali na sedanjem dvodnevnem srečanju, veliko kori stili obema mestoma. Ti razgovori Razgovori na trg. zbornici med obema odposlanstvoma V Rdeči dvorani trgovinske zbornice je bilo včeraj dopoldne napovedano srečanje odposlanstva mest nih in gospodarskih predstavnikov z Reke in zastopnikov tržaških gospodarskih krogov. Srečanja so se poleg gostov udeležili z naše strani župan ing. Spaccini, predsednik zbornice dr. Caidassi, glavni ravnatelj Neodvisne ustanove za trža-*ko pristanišče dr. Colautti, predsednik tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske trgovinske zbor niče dr. Latcovich, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, predsednik Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine dr. Hausbrandt, zastopniki t.uristič nih organizacij, številni gospodar stveniki in zbornični funkcionarji. Srečanje, ki predstavlja nadalje vanje razgovorov, ki so jih strokov n jaki z obeh strani pričeli pred kratkim na Reki, je poteklo v pr: srčnem ozračju. Predseduj k reške občinske skupščine Dragutin Hara mija in predsednik gospodarske zbornice Tomazo Dobrič sta bila odlikovana z zlato medaljo, ostat; člani jugoslovanskega odposlan stva pa s plaketo trgovinske zbornice, in sicer za njihova prizade vanja pri vzpostavljanju tesnejših gospodarskih in poslovnih stikov med obema deželama. število skupnih problemov in njihova raznolikost nista dopustili, da bi reški gostje in domači gospodarstveniki lahko izčrpali dnevrn red zasedanja, zato so bili ob razhodu najavljeni novi strokovn. sestanki, in sicer ločeno po posa meznih pridobitno - gospodarskih panogah. Na včerajšnjem srečanju sta bili temeljiteje obdelani le vprašanje obmejne blagovne izmenjave in vprašanje, industrijsko - tehničnega sodelovanja med obrati, k-posl ujejo v obmejnem pasu. Glede izmenjave po mejnih računih so domači operaterji naglasili, da je v zadnjem času zelo popustila, tako da se je delež mejne trgovine na celotni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo lani skrčil na 3 od sto, medtem ko je se pred kratkim predstavljal tudi desetino vsega prometa. V tej zvezi so strokovnjaki obeh strani omenili vrsto posegov, ki naj bi jih prevzeli za to, da hi mejna trgovina ponovno zaživela z nekdanjim elanom. Konkretnejše predloge o tem vprašanju si bosta stranki izmenjali še pred zasedanjem italijansko - jugoslovanskega odbora o gospodarskem sodelovanju, ki bo 24 t. m. v Rimu. V zvezi z drugim vprašanjem so operaterji prav tako prikazali dejavnike, ki zavirajo industrijsko-t-*hnično sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi o-bratl, predvsem pa med industrijami. ki se nahajajo v mejnem pasu. Naglasili so potrebo po podelitvi primernih izvoznih kreditov in po vzpostavitvi trajnega sodelovanja med prizadetimi industrijami, katerim se tudi v ožjem pasu ob Italijansko - jugoslovanski meji odpirajo zanimive možnosti za sodelovanje. Reški gostje so napovedali, da bo na njihovem področju kmalu ustanovljena širša operativna skupina, v kateri bodo sodelovali zastopniki raznih gospodarskih področij. člani te skupine se bodo sestajali z zastopniki vzporednih gospodarskih panog lz naše dežele. Prvi obisk v tei seriji bo posvečen kovinopredelovalnim dejavnostim, pozneje pa pridejo v poštev zlasti področja cestnih gradenj, turizma, letalskih zvez, pristanišč, ladjedelništva, ribolova, PT zvez, onesnaženja morske vode, in dru go Tudi s tržaške strani so gospodarstveniki naglasili potrebo po ponovni aktivizp.ciji povezovalnega urada za trgovinsko sodelovanje, in posebnega odbora za industrijsko - tehnično sodelovanje. V zvezi z vprašanjem turizma pa sta sc ing. Spaccini in D. Haramija sporazumela, da bosta skušala v okviru obeh občinskih uprav rešiti vprašanje omilitve kaznovanja avtomobilistov za prvi prekršek na sosednem področju, ter vprašanje postavitve tudi slovenskih oziroma hrvatskih krajevnih imen na kažipotih ob cestah iz Trsta proti Jugoslaviji ter vzporedno ob cestah, ki vodijo z reškega področja proti Italiji. Na koncu zasedanja je inž. Spaccini ponovno toplo pozdravil reške goste in naglasil prijateljsko vzdušje zadnjih stikov, nakar je tudi D. Haramija pozdravil tržaške zastopnike in zaželel njim. Trstu in vsej naši deželi veliko sreče in uspeha. Sestanek z zastopniki Zveze slov. organizacij iz Koroške V Trstu so se včeraj sestali predstavniki Zveze slovenskih organizacij iz Koroške, katere je vodil predsednik dr. Zwitter, s predstavniki Slovenske kulturno ■ gospodarske zveze s predsednikom Veselom na čelu. V daljšem in poglobljenem razgovoru so izmenjali informacije o nekaterih pomembnih vprašanjih obeli narodnostnih skupnosti, o delu obeh organizacij za zaščito manjšinskih pravic in o nekaterih konkretnih pobudah za utrditev in poglobitev sodelovanja med dvema sorodnima organizacijama. V tej zvezi so na sestanku sprejeli tudi več sklepov o nadaljnjem so bili za našo delegacijo zelo važni. Nadalje je izrazil zadovoljstvo da si je ogledal naše lepo mesto t« da se je seznanil z napori njenih voditeljev za razvoj industrije, ka-kor tudi za posodobljenje mestne uprave. Stiki, ki smo jih sedaj navezali, je dejal Haramija, so šele začetek tega, kar lahko storimo za čimtes nejše sodelovanje med Reko in Trstom Zato bodo potrebni še nadaljnji stiki in razgovori med pred stavniki obeh mest za utrditev m dustri-jskega, prometnega in turističnega sodelovanja. Vse kar sme govorili na tem srečanju, je dejal Haramija, dokazuje, da obstajaj a velike možnosti za še večje sodelovanje. Pri naših gostiteljih smo našli največje razumevanje za vsa nakazana vprašanja. Ti odkriti raz govori z našimi gostitelji, je poudaril reški župan, so predvsem odraz prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki se v malem izražajo tudi v teh naših srečanjih. Reški župan je nato odgovoril na nekatera vprašanja časnikarjev, ki so se nanašala predvsem na želez niške in cestne zveze, na sodelovanje v ladjedelski industriji in v po morstvu. Dejal je, da so o teh vpra šanjih mnogo govorili zlasti na sre Čanju na trgovinski zbornici. Zato je poudaril, da je naloga občinskih uprav predvsem ta, da posredujejo pri svojih vladah za ureditev vprašanj, ki niso v pristojnosti občin da se izboljša položaj na obeh so sednih področjih, ki imata skupne koristi. Ob zaključku se je ponov no zahvalil županu Spacciniju, predsedniku trgovinske zbornice in njunim sodelavcev za izredno prisrčen i Sinoči je bil v Kulturnem domu ' prvi del «Večera slovenske zborov-| ske pesmi«, ki ga prireja Sloven-' ska jjrosvetna zveza. Predstavilo se ,je prvih devet zborov, preostalih II) na jih ho nastopilo danes popoldne. Pred nastopom zadnjega zbora sta predstavnika republiškega odbora Zveze kulturno prosvetnih or ganizaci.j iz Ljubljane, prof. Rado van Gobec in Doro Hvalica, pode lila za izredne zasluge na amater skem glasbenem področju zlate Gallusove plakete Ubaldu Vrabcu Vladu Svari in dr. Gojmirju Dem šarju, zlato plaketo še zboru «Ja cobus Gallus«, posameznim pevcem sinoči nastopajočih zborov pa skupno 113 zlatih, srebrnih in bronastih Gallusovih odličij za dolgoletno ak tivno udejstvovanje v pevskih zbo rih. Prisotne, med katerimi so bili gostje iz Koroške in nekateri pri morski pevovodje, vse pevce in ob činstvo, ki je do kraia napolnilo dvorano, .je v imenu SPZ pozdravil in se jim zahvalil podpredsednik Miro Kapelj. Zaradi pozne ure bomo podrobne.) e poročilo o obeh delih te lepe manifestacije našega zborovskega petja, objavili v torkovi številki. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI Danes ob 16. uri svečanost na Opčinah Danes, 13. aprila, bo ob 16. uri na openskem strelišču svečanost v spomin 71 talcev, ki so jih umorili nacifašisti. Proslavo prirejajo partizanska zveza ANPI. zveza političnih preganjancev ANPPIA ter A NED. govorili pa bodo Piero Giordani. Mirko Kapelj, Eu-genio Laurenti, sen. Paolo Šema. nakar bo sledil pevski nastop. sprejem. iiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimioiiillliiiiinlMiiiiinitiiiiHiiMiiilHNiiHMiiiiliHmimliiiiiiiinOHiiMiimiiiiiiiinu DO 20. APRILA V PALAČI COSTANZI Odprta razstava načrtov za ureditev Rižarne Prof. Schiffrer orisal tragično zgodovino Rižarne . Arh. Boico utemeljil zamisel svojega načrta V KULTURNEM DOMU NASTOPAJO MLADINSKI, MEŠANI IN MOŠKI ZBORI Z GORIŠKEGA IN S TRŽAŠKEGA DANES, 13. aprila, ob 17. uri KRAŠKI SLAVČEK - mladinski zbor Glasbene matice, Nabrežina SREČKO KOSOVEL - moški zbor, Ronke RDEČA ZVEZDA - mešani zbor, Salež VALENTIN VODNIK - moški zbor, Dolina SLOVAN — mešani zbor, Padriče SREČKO KUMAR - moški zbor, Repen LIPA — moški zbor, Bazovica FANTJE IZPOD GRMADE — moški zbor FRANCE PREŠEREN — mešani zbor, Boljunec VASILIJ MIRK moški zbor, Prosek-Kontovel Vstopnina za koncert: 300 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. GLASBENA MATICA - TRST V soboto, 19. aprila, 1969, ob 21. uri v Kulturnem domu. Ul. Petronio 4 HARMONIKE NA OBRH Sodelujejo: gojenci šole Glasbene matice (solisti, duet, kvartet, otroški in mladinski ansambel) ansambel Miramar trio Bordon solisti: Anton Birtič Gianni Bogateč Bruno Bordon Janko Grilanc Nadja Kriščak Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) od četrtka dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. V občinski umetnostni galeriji v Palači Costanzi je bila včeraj ob 18.30 otvoritev razstave načrtov za UTeditev Rižarne kot nacionalnega spomenika, v kateri naj bi bil tudi muzej odporniškega gibanja. Otvoritve razstave, ki bo odprta do 20. aprila (od 10. do 13. in od 17. do 20 ure), so se udeležili občinski odborniki Hreščak, Mocchi in Fa-raguna, deželni odbornik Stopper, jugoslovanski generalni konzul inž. Marjan Tepina, najvidnejši tržaški slikarji, kiparji in arhitekti ter predstavniki odporniških organizacij. Razstava obsega elaborate, ki so sodelovanju. jih za ureditev Rižarne predložili NA TRŽAŠKI UNIVERZI Akademski senat o pomanjkljivostih reforme visokošolskega študija Na včerajšnji seji je akademski 11/ Trsta in Gorice. Med govorom, senat tržaške univerze izrazil svo- ki ga je imel o aktualnih političnih jo zaskrbljenost spričo dejstva, dal vprašanjih, je Aldo Moro poudaril, je zakonski osnutek o reformi da se bo morala v bližnji prihod-...................... -—.m — nostj klansko demokratska stranka spremeniti v svoji strukturi in sicer v skladu z novimi gospodarskimi, socialnimi in psihološkimi visokošolskega študija v Italiji po več zaporednih spremembah postal skoraj povsem prazen ter se v bistvu odrekel temu. da bi postavil funkcionalen model za bodočo italijansko univerzo. Akademiki nada- lje naglašajo, da se osnutek ome- juje na to, da določa nova pravila za kariero docentov ter zanemarja važnejše probleme, kot so znanstveno raziskovanje, didaktična vloga, odnos med univerzo in srednjo šolo ter odnos med univerzo in družbo. NA OBISKU V GORICI A. Moro o nujni preosnovi KD Bivši predsednik ministrskega sveta Aldo Moro se je včeraj v Gorici srečal z vodilnimi osebnostmi KD momenti, ki se ne ujemajo več s političnimi strukturami, ki so zastarele in v bistvu neizpremenjene v primeri s preteklostjo. Moro je naglasil tudi potrebo, naj bi v Italiji prenovili sedanjo družbo v novo družbo, ki naj bi bila zmožna velikih interesov in veli kih idealov v splošnem demokratičnem ozračju arh. Romano Boico. arh. Costanti-no Dardi in arh. Gianugo Polesello. Najbolj obsežna je seveda razstava načrtov in fotografij arh. Boica, ki je zmagal na natečaju v drugi stopnji. Na razstavi je tudi maketa urejene Rižarne po načrtu arh. Boica in kip «Smrt mladega Žida« Roberta Fowlerja. Po ogledu razstave je v veliki dvorani Kulturnega in umetniškega krožka prof. Carlo Schiffrer, predsednik Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini v kratkih obrisih opisal zgodovino Rižarne, ki je bila najprej tovarna za luščenje riža, v zadnji vojni pa strašno nacistično taborišče, kraj zbiranja nesrečnežev za taborišča v Nemčiji, kraj mučenja in sežiganja nedolžnih žrtev antifašističnih borcev in Židov. Navedel je nekatere nacistične zločince in poudaril velik mednarodni pomen Rižarne, v kateri naj bj uredili muzej evropskega odporniškega gibanja. Arh. Boico je nato obrazložil svoj načrt, oziroma Izpovedal misel, ki ga je vodila pri načrtovanju: Rižarna je sama po sebi spomenik, grozen in veličasten, sveti kraj, ki bi ga vsaka sprememba oskrunila. Zato naj se to okolje ohrani. Obisk razstave toplo priporočamo. Dekliči in fantiči! vsa mladina naša! VRSTNIKI VAŠI PRIPRAVILI SO PRIREDITEV NA DAN ČETRTKA POD NASLOVOM VESE F"TO Vabilo L | /jbH BO i.GAN I «»r za proslavo 80-letnice Ciril Metv vib šol. V počastitev spomina J sina Pavla, borca NOV in možaJj . SPDT priredi v nedeljo, 27. aprila spomladanski izlet na Čaven. Vpisovanje v Ulici Geppa 9. Mali oglasi V VELIKEM REPNU št. 88 prodajam čebele z vso opremo. v . ' i Redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se nadaljuj« v petek, 18. aprila ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Na dnevnem redu: Izvolitev odbora Razno. Predsedstvo delovnega odbora ♦ V ponedeljek ob 20. uri bo v Ricmanjih sestanek vaščanov in u-pokojencev, na katerem bo spregovoril poslanec Albin Škerk. Poslanec, ki ga bo spremljal tudi tajnik pokrajinskega sindikata upokojencev, bo odgovarjal na vprašanja, ki se tičejo pokojninske reforme. Prosvetno društvo Slavec v Ricmanjih čestita svojemu članu in odborniku Vojku Komarju in njegovi soprogi Idi ob rojstvu prvorojenke, kateri želi srečo v življenju. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Dne 12. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 36-letna Nerina Nario, 71.1etni Mario Lanzoni, 61-letrv* Fer-dinendo Desiderati, 72-letna Giovan-na Pughese por. Delise, 72-letnl Giuseppe Comuzzo, 77-letna Anna Tur-cich vd. Cozzl, 69-letna Anna Musco vd. Martinuzzt, 63-letna Rosa Kose-raz por. Valconi, 88-letna Marcella de Franceschi, 76-1 etna Anna Spalni vd. Manzetti. 7-letn' Domeniro Pe-saro. OKLICI: električar Giovanm Vucn tn uradnica Tulita Bianctvi, uradnik G:orgio Miceu in bolničarka Lucia Codia, pomorski kapitan Carlo Ca-valli n gospodinja Licia Gerzeli, u- Včeraj-danes URARNA ZLATARNA LAURENTI TRST - Largo Santurio 4 -Tel 72324H Pestra izbira najboljših ur im carskih znamk in zlatnine za poroke birme, krste, godove rojstne dneve in druge priložnosti - Poseben popust radnik Sergio Petrini in gospodinja Anna Nigrin, natakar Ciaudlo Balan-ziin In h'iSna pomočnica Vanda Mlche. Mn, kapitan dolge plovbe Aldo Prev sel in učiteljica Arella Zanetti, železničar A rman do Tomasi ib bolničarka Piergiulla Falange, barist Tulilo Bulll (ti gospodinja Laura Polani, delavec Antonio Vascotto in trg. pomočnica Gordana Gerta, pomorščak Sandro Vascotto In natakarica Olga Corazza, fotograf Claudio Pozzar in trg. pomočnica Eleonora Sferco, zidar Francesco Anzelc in trg. pomočnica Sofia Kandare. uradnik Fulvio Sa. getli in univ. študentka Maria Man-zoni, podčastnik karabinjerjev Nico-demo Longo 'n gospodinja Anita Luc-chl, uradnik Antonino Scamarda in Anna Spadi, pristaniški delavec Li-vio Ceschia in gospodinja Graziella Hecht, pek Marino Ferro - Casagran. de in trg. pomočnica Cristina Papa-gna urar Nicola M calef in graVer-ka Maddalena Debelli, strojni kapitan Cristiano Chersevani in učiteljica Gabriella Mori, Industrijski izvedenec Fabio Vatua in učiteljica Na-d a De Biagi, upokojenec Giordano Iacsetich in gospodinja Maria Rad man, trgovski pomočnik Vintio De Santls in uradnica Chiara Folla, šo- fer Luciano Gerdol in prodajalka Vladimira Taddeo, voditelj podjetja Norbert Michael Platsch in dr. trgovskih ved Marna Gollani, mestni redar Carlo Calzi in uradnica Maddalena Mahnič, mehanik Giovaonl Mamovec in šivUja Romana Kraljic, publicist Alfonso Miceli ta fiz-otera-plstka Steil na Mocibob, cevar Giuseppe Otstulll ta prodajalka Sonia Vrše, učitelj dr. Mistaro Renzo ta korespondentka Anna Bellini, industrijski izvedenec Gianframco Magl in tajnica Daniela Burba, delavec Vittor o Mezzina in uradnica Astrid Lanza, trg. potnik Stefano PacUiUo in bolničarka Mlrella Granozio, uradnik Gastone Bulgarlni in uradnica Rita Lazzarl, trg. pomočnik Vittorino Sal. vadei >'n prodajalka Maria Polila. delavec Filippo Pltacco In gospodinja Maria Baldas, trg. potnik Luciano Svetina in prodajalka Adriana Pip-pan, šofer Claudio Mosesti m frizer, ka Marisa Mazzalors, skladiščnik Roberto Tam -n gospodinja Gianna Stoc-chi, upokojenec Alessio Degani in gospodinja Giuseppina Bastlanl, uradnik Bruno Fachln in gospodinja Ma-riagrazia De Marco, mehanik Renato Bevidacciua in frizerka Andreana Mer-candel, zdravnik Du llo Chiandussi .n učiteljica Maura Lodatti, uradnik A. drio Caburlotto m uradnica Gtovan-na Kofler, delavec Luciano Vlsentini tn gospodinja Maria Bartollc, trgovski predstavnik Salvatore Sciacca ’.n uradnica Laura Lepore. trgovec Lui- Za vašo poroko EGON Uglasite se pravočasno Telefon 93295 Trst, Ul. Oriani, 2 (Barrlera) gi Nesich in bolničarka Adriana Cra-peri, ladijski strojnik Giuseppe Boz. zo in gospodinja Glorgina Iurisevc, Natale Speciale In Anna Santa Bel-lo, podčastnik karabinjerjev Gian-franco Roma nebi in gospodinja Maria Cantaro, univerzitetni asistent Gian Antonio Sambo 'n socialna a. sistentka Anna Maria Starrantino, upokojenec Giovanni Luciani in upokojenka Adalglsa Varljen, častnik Francesco Ricco in uradnica Annali-sa Castagnedi, težak Roberto Sferza In uradnica Manuela leranko. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto,, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4. Benussl, Ul. Cavana 11 Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 8 30) Vielmettl, Trg detla Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossetti 33. Alta Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanfAnna, Erta di S. Anna 10. Verdi Četrti koncert spomladanske slmfo. nične sezone bo v sredo, 16. t.m. ob 21. uri Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Peter Maag, kot solist pa bo nastopil čelist VVolfgang Boettcher, k' ga tržaško občinstvo pozna še z nastopa na zadnjem koncertu za na. grado mesto Trsta. Spored obsega: Mozart — Simfonija n. 34 K 338; Schumann — Koncert za čelo in orkester op, 129; Ravel — Valses nobles et sentimenta- ] les; Strauss — «Don Gtavannio, simfonična pesnitev op. 20. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabile Komedija «Oglas» Natalie Ginzburg bo na sporedu v Avditoriju še da-pes ob 16.30. Po slovesu Adr ane Astl, Mariange-|c Melalo in Franca lnterlenghija, bo od četrtka, 17. do nedelje, 20 igralska skupina «Serenisslma» nastopala z zabavno komedijo «Dvain. dvajset načinov kako imeti sina« Čila in Mazzucca. Nastopajo Tonino Mlcheluzzi. Andreina Carli in G or-gjo Gusso. Predstava je izven abonmaja, abonenti na sezono Teatro Stabile Imajo običajni popust. Razna obvestila BARI CAGLIARl FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 27 79 26 17 23 72 8 32 35 33 77 38 65 67 59 23 9 59 19 81 13 36 73 49 65 47 86 65 75 4 2 ENALOTTO 111 121 XXX 2X2 Dvanajstice prejmejo po 4.726.000 lir; enajstice po 223.500 lir in desetice po 19.500 lir. Vse člane godbe Rlnaldl prosimo, da se zberejo v torek, 15. aprila ob 20. url v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19, ker se bodo pričele vaje za nastop na prvomajski povorki. Vaje bodo vsak torek ta petek. Ker so vaje v ožjem merilu, toplo priporočamo udeležbo vseh godcev in priporočamo točnost. Odbor godbe »Rinaldi« Nazionale 14.30 «Per un pugno di dollari«. Technicolor, 70 mm. Grattacielo 14.30 «Mettl, una sera a cena«. J. L. Trlntignant, L. Capo-licchio, T. Musante Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 14,30 «La Chamade». Catherine Deneuve, Michel Piccoli. Fenlce 14.30 «G1I intoccabill«. J. Cas. savetes, B. Ekland, G. Ferzettl. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom Excel(ior 14.30, zadnja predstava ob 22.10 «Diario di una schizofrenlca«. Technicolor. Hilz 14/10 «La battaglia del Sinai». Assaf Dayan. Technicolor. Alabarda 14.30 «11 mercenario*. Fran. c o Nero Colorscope Moderno 14.00 «Odia il prossimo tuo». Nicoletta Maechiavelli, George E-astman, Clyde Garner. Technicolor. Filodrammatico 14.30 «Poor cow». Ca-roi VVhite, Terence Stamp. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Aurora 15.00 aSerafinoa. A. Celenta-no. Technicolor. Prepovedano mla. dini pod 14. letom. Cristallo 14,30 «2001: Odissea nello spazio*. Technicolor, 70 mm. Capital 15.00 «L’tacendlo di Mosca*. Ludmila Saveljeva, Sergej Bon-darčuk. Technicolor. Impero 15.00 «Sissignore». Technicolor. Vlttorio Veneta 15,00 «Viva, viva Vlila«. Y. Brynner, R. M/itchum, M. G. Bucella. Technicolor. Prepo. vedano mladini pod 14. letom. Astra 15.30 »Bandoleroa. Technicolor. Ideale 14.30 «Attacco alla costa dl ferro«. Lloyd Brldges, Andrevv Ke ir, Sue Lloyd. Technicolor. Abbazla 14.30 «La corsa del secodo«. Bourvil in Robert Hlrsch. Technicolor MODERNE BARVE ZA STANOVA. NJE, barve, ki se dajo prati, laki, firneži, čopiči in drugo po izredno ugodnih cenah, dobite v Ul. Vespuc-oi 13, vogal Ul. Concordia. PRODAMO takoj vilo v dobrem stanju na Opčinah, 3 minute od tramvaja: dnevna soba, kuhinja, 3 spalne sobe, kopalnica, klet in 400 kv. metrov vrta. Telefonirati 225-386. SLOVENKA, študentka angleščine in italijanščine, išče zaradi konverzacije v Italijanščini zaposlitev pri izobraženi družini v Trstu. Nastop 5. V. 1969. Opis dela ta ostalih pogojev pošljite na upravo lista, Trst, Ulica sv. Frančiška 20. »CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmeyer 4/a. l‘ris(M‘Vfijlo sn DIJAŠKO MA 11(0! la daruje Marija Cunja, Via 51 1500 lic za sklad Sergija TodJ V c r\nn-v' n -I \Aiilo "Z (V f spomenik V počžsftev spomina Mile No' Opčin daruje družina ve z Sosič 2000 lir za partizanom na Opčinah. Za P1"1 80-letnice Ciril Metodovih šol stu darujeta Viktor in Marino 5000 lir. Z A II V A L A Zahvaljujemo se vsem, ki čustvovali z nami ob izgubi i šega očeta in nonota Ivana Žerjala Posebna zahvala darovalce® v ja in vsem, ki so na kateflj 11 način počastili njegov sp‘* Rozina, sin ^ žena in hčerka Lidija z 13. 4. 1969 5 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem ',se^ so z menoj sočustvovali ob moje drage sestre Marije Pangos Zofija Mct(|t Brje pri Gorjanskem, 13. IV- S ZAHVALA Globoko ganjeni po tolikih Izrazih sočutja, ki smo 9* bili deležni ob prerani Izgubi našega ljubljenega In nepO' zabnega ALBERTA PERICA se toplo zahvaljujemo. Prisrčna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, vsem vašč»' nom, pevskemu zboru, nabrežinski godbi, darovalcem cvet)* ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spom111 in ga spremili na zadnji poti ŽALUJOČI DRUŽINI: PERIC in MIL,f Salež, 13. 4 1969 SPDT javlja svojim elanom, da so odborove seje vsako sredo ob 21. uri na društvenem sedežu v Ul Ruggero Manna 29. Razstave V umetnostni galeriji »narisi« v Uiliid Rossetti 8 razstava slikarke Ra-denke Birsa. Razstavlja 25 risb z motlvl rož, drevja In Krasa. Slikarka se j« rodila na Brjah v Vipavski doFni. živi ta dela pa v Trstu. Razstava bo odprta vsak dan do 23. t.m. V umetnostni galeriji «La Lanter- bas v Ul. S. N colO 6 je od 12 aprila do 2. maja razstava del Gia-coma Bali a (1871-1958) ta Enrica prampoltaija (1895-1956), KINO NA OPČINAH danes »b 15. url Schermo panoram barvni dramatični film: LO STRANIERO Igrajo: M. Mastrolanni, A. Karlna, B Bller ln G. Wilsom KINO «IRIS» PROSCK danes ob 16. uri Scope barvni film: BANDITI a MILANO Igrajo: G. M. Volontč, D. Ba cky,T. MiUan ln Margaret Lee ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, kj so z nami sočustvov*'j 11 ob Izgubi naše drage mame ln none IVANE SEDMAK por. SIRK Posebna zahvala pevskemu zboru Vesna, darovalcem ved' cev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ŽALUJOČI: HČERE in BhA| z družinami ter drugi sorodni* Sv. Križ, 13. aprila 1969 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, kj so spremili k večnemu poč11' ku našo drago mater, sestro ln nono MARIJO BOGATEČ -------— ---------- ----------- / - Settimu, dat*1. valcem vencev ln cvetja ter vsem tistim, ki so na k* Posebna zahvala zdravniku (Sedmaku) oem vencev ln cvetja ter vse koli način počastili njen spomin Sv. Križ, 13. aprila 1969 da*'j kat«*1 prila itone1 ‘ob'*) apr® :i. ts\ :u znsfl lakeif na seji Razlastitve in afera okrog njih dolinskega občinskega sveta IVAN MIKELIČ - ČAJO 70-LETNIK Kdo je prodajal slovensko zemljo? - Kam so šli težki milijoni razlaščenih kmetov? Zakaj ni jasnih odgovorov in preciznih demantijev na neko brošuro itditd. ? vo .E t. ® ! iškllj ra® pete* ■go® l 9 0 a neW ob# t. ® ju $ gabi* rneS' po- i-neff tiik1 la i » Ž3 Kakor r-mo, sicer na kratko, zt Poročali, je bila v četrtek v Do-j*i seja občinskega sveta, ki je bila v drugem delu precej zanimiva in napeta. Vse je šlo mimo ® skoraj dolgočasno; vprašanja svetovalcev in odgovori župana, disku sija o resoluciji glede nujnosti u »repov za rešitev krize tržaškega gospodarstva. Svetovalci občinske onotne liste in župan Lovriha sc Ugotavljali, da dolinska občina tema nobenih gospodarskih koristi od naftovoda in da nova tovarna GMT ne bo mogla rešiti tržaškega gospodarstva Tedaj se oglasi svetovalec Slovenske skupnosti Mirko Žerjal ta Boljunca s pikro opazko na r i-nun župana in odbora, češ da ga veseli, ker ugotavlja, da so odborniki in župan, ki so s tako lahkoto podpisali gradbeno dovolje nje in izročali tujcem slovensko aemljo, zdaj vendarle spoznali svoje napako m izjavili, da od vsega tega domačini ne bodo imeli no ~*ne koristi: «Naj vam bo to dobra izkušnja za naprej 1» Da ne b: tega rekel! To je bila iskra. In se Je začelo, vsulo kot plaz. Kakor hi wo je Žerjal končal z nasmeškom, w sliši iz vrst svetovalcev Občin-*ke enotne liste: «Žerjalova sku-Pjna je delala tako gonjo proti občinski upravi in županu, da prodnata slovensko zemljo. Pred kratkim je izšla brošura, ki med dru-B;m omenja vodjo svetovalske skupine Slovenska skupnost dr. Tula «Naj dr. Tul pove svojo besedo in °eeno o tej brošuri)). ..Obrazi svetovalcev se zresnijo, o b' vseh so uprte v dr. Tula. Bese do ima podžupan Marino Bandi, ki pravi: Mislim, da je moja dolžnost, to-da predvsem moja pravica, ker je ?kuPma dr. Tula, oziroma krogi in »Judje, ki se okrog te skupine zbi-tajo, svoj čas, ko so tudi sociali-fi nesebično in požrtvovalno skuten po svojih najboljših močeh Pomagati našim občanom v stiski zaradi razlastitev, izbrala prav Posebej za tarčo socialistično *-,‘an-ko in njene ljudi in se niso pri E>r' . i v j io so1 ,bi' mCI- sp^ c4 dr#* i >eW w t J M M t Poziv vsem prosvetnim društvom Priprave za tisk »Prosvetnega zbornika« se bližajo kraju. Uredništvo zbornika namerava zbornik opremiti tudi s slikovnim gradivom, s katerim pa žal ne razpolaga v zadostni •neri. Zato prosimo in pozivamo vsa društva in tudi posameznike v krajih, kjer je nekoč obstajala prosvetna aktivnost, a sedaj društva ni, da dajo uredništvu na razpolago Kradi vo, ki bi moglo priti v Poštev za ilustracijo knjige. Slike najrazličnejše prosvetne m telesno vzgojne aktivnosti, Programi prireditev, članske Izkaznice, razpustitveni dekreti, 'orej vse, kar ima kakršno koli Zvezo z našim prosvetnim življenjem, bo dobrodošlo. Da bo moglo uredništvo izbirati ilustrativno gradivo z vseh podkožij, prosimo, da se od posameznega društva ne prinese le «na slika, temveč vse, kar je dosegljivo. Gradivo naj bo zbrano iz dobe pred prvo svetovno yojno in med obema vojnama in naj bo predmet točno označen. Gradivo oddajte do konca t-m. na sedežih Prosvetne zve-*e v Trstu in Gorici. Za vse Posojeno gradivo prejmejo društva reverz. Zagotavljamo, da kodo slike po izboru in kliši-kanju nepoškodovane vrnjene '»stnikom. Uredniški odbor »Prosvetnega zbornika« Ni mogoče trditi, da gre za privatno zadevo, ni mogoče enkrat govoriti o «Odboru», drugič o «pri-vatnem združenju«, enkrat o »pisani pogodbi«, drugič o ((Sindikalnem dogovoru«, šlo je za življenjske interese naših ljudi in vsi naši ljudje imajo sveto pravico, da jim tisti, ki so skušali in delno uspeli zasejati med njimi razdor, ko je bila potrebna predvsem enotnost, odgovorijo jasno in brez ovinkov. S svoje strani moram še enkrat potrditi, da pojmujemo socialisti popolnoma drugače odnos z delovnimi ljudmi, še zlasti ko so v težavah. Ni jim mogoče pomagati z demagoškimj frazami, s prikrivanjem resnice, «s frakom in bičem«, kot so se izrazili nekateri gospodje, ampak jim je treba povedati resnico, je treba vedno prej poslušati njihovo mnenje, jim ne prikrivati težav, ker so naši ljudje dovolj zreli, pa čeprav sj nekdo želi, da bi ne bili, da znajo sami odločati o svojih problemih in ocenjevati svoje prave ali lažne prijatelje in pomočnike.« Ko neha Bandi, spregovori občin ski svetovalec Josip Sancin: Lovriha: «Dr. Tul je kot predsednik Odbora kasiral 35 milijonov lir in od tega ni dobil nič.» Tul: «Naj se skliče posebna se ja...» Da bo dr. Tul izročil nekaj natipkanih listov, kot na tiskovni konferenci!« Tul: «Vsaka organizacija je pristojna za svoje zadeve.« Lovriha: «Moram zelo paziti, ko govorim, o Odboru, ker sem bil že tožen. Zdi se mi, da se tudi danes nekaj namigava... Človek, ki se ukvarja s politiko in predstavlja stranko v nekem organu, je organu in zunaj tega organa pon tično vedno in kjerkoli odgovoren. Dr. Tul je predsednik Odbora za pomoč razlaščencem, je vodja svetovalske skupine Slovenske skupnosti in je profesor na slovenski srednji šoli...« Nato Lovriha omeni zapisnik o zasliševanju na odvetniški zbornici, čudi se odgovorom dr. Tula, sprašuje, kam so šli milijoni, o katerih se toliko govori, omeni pri mer kmeta - razlaščenca, ki je moral Skoraj vse, kar je dobil za svojo parcelo, dati za odvetniške stroške, prizna, da je dr. Tul zares malo dobil, toda tisti milijoni, jih razlaščenci niso dobili, kje so? Tul: »Posebno sejo, o vseh teh problemih...)) Mirko Žerjal županu: ((Izvirni greh ste začeli vi. Potem je šlo eno za drugim... Ne, prodali niste, samo dovoljenje za naftovod ste podpisali.« Lovriha: ((Konzorcij ni zaslužil ene -lire. Odbor pa pravi, da ima v blagajni še 2 milijona lir.« Tul: «Prosim, skličimo javno sejo.« Lovriha: »Saj je to javna seja.» v anilini mn...... SMRTNA KOSA V Ljubljani je umrl Franc Cibic proseški rojak in odločen Slovenec V petek, 11. aprila zvečer je umrl v Ljubljani Prane Cibic, uči- »Ker -e načelnik svetovalske sku- telj v p0k0ju star 81 let. Doma je Pine Slovenske skupnosti gospod .J £ .! ’ . rabinov doktor Alojz Tul leta nazaj vztrajno obsipaval v tej dvorani občin-... sko upravo z očitki in vložil nič Valentin se je v letih pred prvo koliko interpelacij in resolucij tr- svetovno vojno zelo aktivno udejst-deč, da je treba bolje braniti ob- voval v narodnem in gospodarskem iz znane slovenske družine Cibicov na Proseku pri Trstu. Njegov oče v čane, prizadete po razlastitvah za naftovod in ker v zadnjih časih slovenski jn tudi italijanski tisk objavlja vznemirljive dokumente o delovanju nekega Odbora pod o-kriljem Slovenske skupnosti, ki mu predseduje prav dr. Tul, mislim, da je dolžnost dr. Tula, da mi življenju tržaških Slovencev. Bil je med ustanovitelji društva «Edinost» pa tudi član upravnega odbora trža. ške hranilnice in posojilnice od njene ustanovitve do požiga Narodnega doma v Trstu. Plemeniti značaj, je vzgojil tudi svojih šest kot kmetu, razlaščencu in pred- gmov za neustrašno borbo za pra r„"£, SSES. Kjisrs 2» lini in ne samo v Dolini postavlja sltem' vsak kmet, vsak razlaščenec in vsak Franc Cibic je dokončal učite!'i-Slovenec. gče v Kopru in služboval eno leto 1. Ali je res, da je dr. Tul. kot v sežanskem okraju, od leta 1909 predsednik tega Odbora prejel na d 1929 na ljudskih šolah v Ro-podlagi pogodbe, sklenjene brez ved- - na oočinah ter v Bazovici, nosti prizadetih na dan Miklav-1 J™' na opeman ter ža leta 1965, 35 milijonov lir? 2. Ali je res, da je od teh 35 milijonov šlo razlaščenim kmetom manj kot polovica, to je samo 15 milijonov? Kaj pa ostalih 20 milijonov? 3. Ali je res, da je to dejstvo bilo in je še razlog razdora v Slovenski skupnosti, od katere se je zato ločila Slovenska demokratska Teh dvajset let je delal tudi v mno gih kulturnih društvih. To je bilo v času ko je v Trstu in okolici kipelo razgibano delo na vseh področjih gospodarstva in prosvete, ko se je prebujal naš narod, in se zavestno dvigal k novemu svobodnemu življenju kot enakopraven m enakovreden član evropskih nar-)- segel, da so uspešno vzgajali otro-1 življenje posvetil šoli in delu ke v sposobne ljudi in zavedne Slo-1 mladino in kjer koli je i 5»*. tj*: (lin * * Bem ustavili niti pred razširjanjem »nonlmnih letakov, nekaj sprego-uriti v zvezi s to žalostno zadevo. i-fja žalost, ponavljam — na 2a-l°8t, - ker bi bil rajši videl, v naših občanov in vse slo-n®Tske manjšine, da bi se lahko Izpričal o nasprotnem, so dose-,*Pjl dogodki več kot potrdili mo-rt,.Askrb, ki sem jo izrazil v tej »t oktobra leta 1965, ko sem ,sotavljal razb|jašk0 vlogo neka-,(,*a °dt*>ra 'n ko sem trdil, da hm0 Je in mora občinska uprava jv,' glede predlogov (ki jih 03avlJal dr Tul) skeptična b,®zna dokler ji ne dokažejo, da zveza, se je razpustila Skupina ne- dov. Slovenske šole so bile pre-odvisnih dr. škerka, krščanski so- polne in slovensko učiteljstvo je cialcl zavzemajo zelo kritično sta- bilo z vso predanostjo zavzeto za lišče, tako da pravzaprav sploh šolsko delo. Med najaktivnejšimi je ni več mogoče govoriti o Slovenski bil „oko1ni prane Cibic V času nškerfiudskem ° kat°' svojega službovanja na' Opčinah, liskem ljudskem gibanju. pa v Bazovici, je s svojim 4. Ali je res, da je sad takega delom in vplivom na učitelje uo delovanja Odbora tudi vrsta sodnih postopkov pred tržaškim sodiščem in tržaško odvetniško zbornico, ki je izrekla opomin odvetnikom Odbora dr. Skerku in dr. Berdonu, ni pa mogla ukrepati straže zaradi amnestije? 5. Ali se mu ne zdi, ker je sam — pravilno — v tej dvorani vedno trdil, da so razlastitve vprašanje življenjske važnosti, kateremu mora posvetiti vsa slovenska manjšina vso skrb in sile, da je_ torej njegova dolžnost, da obrazloži vsej slovenski javnosti sporazum, ki ga je podpisal na dan Miklavža leta 1965 in točno porazdelitev 35 milijonov, ki jih je na tej podlagi kot predsednik Odbora prejel? V primeru, da bi dr. Tul ne ho tel jasno in nedvoumno obrazložiti te žalostne zadeve, ki je vrgla tako grdo senco na naše dogajanje in povzročila in še povzroča toliko polemik, tožb, obtožb in sumov v naši javnosti, kar je prav gotovo škodovalo in škoduje u-gledu vseh Slovencev, bomo pač prisiljeni misliti, da se za frazami o «naši sveti zemlji« in o ((Gosposvetskem polju« skriva povsem nekaj drugega in manj plemenitega.« Svetovalci Slovenske skupnosti dr. Alojz Tul, Mirko Žerjal in Mario Zahar (Niko Kosmač ni prišel na sejo) si nekaj šepetajo. Posvet? Besedo ima dr. Tul. Vsi napeto poslušajo, kaj bo povedal in kako bo odgovoril na huda vprašanja. Dr. Tul začne najprej z očitkom. I bert Peric Iz vence. Po prihodu fašistov na oblast so začeli Cibica stalno preganjati in nadzirati in so ga leta 1928^ odpustili iz službe, toda delal je še vedno, dokler ni leta 1929 zbežal v Jugoslavijo in dobil službo v osnovni šoli na Rakeku. Zaradi diplomatskega pritiska italijanskih oMasti je bil premeščen na Lipo ob Dravi, daleč od italijanske meje. Ko pa je 1. 1931 dobil jugoslovansko državljanstvo, so dovolili tudi družini, da se je izselila v Jugoslavijo. V tem času je postal tudi upravitelj osnovne šole v Polju pri Ljubljani, kjer so ga med drugo svetovno vojno Italijani leta 1942 ponovno odpustili iz službe. Leta 1945 je pokojni Franc Cibic odšel v Trst, kjer je pomagal obnavljati slovensko šolo. Zavezniška vojaška uprava ga je postavila za didaktičnega ravnatelja slovenskih srednjih šol zgornje okolice Trsta. Toda politični nasprotniki so mu skušali onemogočiti delo. Nato je odšel leta 1947 v Koper, kjer je bil upravnik dijaških domov v bivši coni B, kjer je dovršil tudi 40 let učiteljskega službovanja ter odšel v pokoj. Vendar je še tudi kot upokojenec delal skoraj deset let v Ljubljani In še nedolgo je tega, ko je z vso zavzetostjo opravljal posle arhivarja pri republiškem odboru Socialistične zveze. ..Pokojni Franc Cibic je vse svoje z delal, je opravljal svoje delo z vso zavzetostjo. Zato nam bo tudi ostal v spominu kot odličen pedagog in napreden učitelj. Prijatelji se bodo poslovili od njega v ponedeljek ob 16. uri v Ljubljani. žalujočim naše sožalje. VENCESLAV COTIC Med tihimi in skromnimi in naši javnosti nepoznanimi ljudmi, ki so se udejstvovali v preteklosti m družbenem področju pr’ Sv. Ivanu je tudi član našega prosvetnega društva Ivan Miketič — Čajo, ki bo letos 19. t.m praznoval svojo sedemdesetletnico Rodil se je pri Sv. Ivanu l. 1899. Sedemletnega, ga je pripeljal njegov pok. oče za roko v Narodni dom, kjer so vadili Sokoli. Tako je začel telovaditi kot naraščajnik in se postopoma z leti razvil v dobrega telovadca, vaditelja. Ni bilo telovadnega nastopa pri Sv. Ivanu, katerega se ne bi udeležil, bodisi kot naraščajnik, bodisi kot odrasel, pri zahtevnih vajah članov. Z nostalgijo se spominja sotovarišev, s katerimi je dolgo let telovadil. Med temi sla bila celo dva Italijana in vsi so bili bratje. Še ni izpolnil 18. leta, ko je bil vpoklican v prvi svetovni vojni. Toda komaj se je vrnil, je bila njegova prva pot v telovadnico. Ko je učitelj Požar leta 1917 obudil Salonski orkester, je Cajo v tem orkestru igral «corneto». Še na predvečer požiga Narodne- ga doma so v dvoran’ vadile tri vrste članov na krogih, na drogu in na bradlji. Tisti večer niso slutili, da vadijo zadnjikrat v tej dvorani. Po požigu so železno ogrodje odnesli k članu domačinu na dom, kjer so ga popravili in tam nadaljevali s telovadbo Potem se je udeleževal vaj, ki so bile v neki mali dvorani v Ulici Battisti kjer so vadili mestni Sokoli Ko so tudi tu morali prekiniti, ga je želja po telovadbi privedla v krog čeških telovadcev, ki so imeli v najemu majhno dvoranico v Rojanu. Tu se je TOLIKO PRIČAKOVANA KNJIGA Vladimir Dedijer IZGUBLJENI BOJ Johane Serotove iz Križa ni več S A LEI UMRL JE ALBERT PERIC Pobude res koristile ob-g yOltl. np r»o m/^arvAp fMstlO dni- inti INI bilo lahko, nesreča se je vrstila za nesrečo, Berto pa ni obupaval. Nekako pred tremi leti je zbolel, posledice italijanskega m nemškega taborišča so se začele oglaševati. Dobri dve leti se je zdravil v nabrežinskem sanatoriju. Kazalo je, da je okreval, toda nenadoma se mu je zdravje poslabšalo, odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, prestal je operacijo, toda ni bilo več pomoči. Pokojni Berto je imel dosti prijateljev, bil je vedrega značaja, družaben, zelo marljiv, še poln lepih načrtov, naprednega duha in zaveden Slovenec. Zato so ga vsi imeli radi. Res, da so mu bili vsi dnevi po strahotah nacističnega taborišča, kot redkim sotrpinom, ki so jih preživeli, nekako podarjeni, toda prezgodaj ga je smrt iztrgala družini. Hudo prizadeti vdovi, hčerki In sinu izrekamo najgloblje sožalje. Dragemu Bertu naj bo lahka domača kraška zemlja. a. b. V soboto, 6. aprila, je umrl Al-Saleža štev. 27. V RM 61 231,“.«? znancev. Taka udeležba ne pa mogoče čisto dru standardskhn ali osebnim lteresom» ostro re-namlg o oseb- bila Slo- iik * eri % J„akrat je dr. Tul zelo n?i,1, na ta moj namlL Sen, Interesih, čeprav s lem nl-resnici na ljubo, niti mislil anici nar- Pač pa bolj na osebne tgč°*c*Je nekaterih ljudi v okviru tičk raznolike in neenotne poli T»sa. k”‘J' -Toda, dragi kolegi, dogodki, ki lu®e od tedaj zvrstili, so, ponav-ko® tretjič. NA ŽALOST, bolj ta ?°I,rtIlli tedanjo mojo skrb. Prl-brp.iT10 hill, če nismo popolnoma splošne izobrazbe; 16.10 Fran-iščina; 17.45 Risanka; 18.00 O-oška oddaja 18.21 Po sledeh na-edka; 18 40 Novosti iz studia 14; .05 Obiščite z nami Firence; i.30 3—2—1; 20,3o Pingvin — Im; 22.15 Trije dueti in en solo. 20.00, 23.45 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Francoščina, 16.10 O snove splošne izobrazbe; 17.50 O troski film; 18.15 Glasbena odda ja; 19.00 Svet na zaslonu: Azija, 20.30 3—2—1; 20 35 Umor v pari ški četrti — film; 22.15 Veš, vem — quiz. SOBOTA. 19. aprila SREDA, 16. aprila 20.00, 22.35 Poročila; 9.35 TV v 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli. 16.45 Po domače, 17.15 Mladinska igra; 18.15 Partija revolucije -film; 18.45 Pet minut za boljši jezik; 19.00 51 let partije - pre nos zborovanja; 90 30 3—2—1 20.35 šlager sezone 21.55 Rezer virano za smeh; 22 10 Maščevalci - film- 23.00 TV kažipot; 23.25 Šlager sezone — nadalj. PO SKLEPU OBČINSKEGA ODBORA V sredo, 16. t. m., bo seja občinskega sveta v Gorici Odobrena gradnja železnice za industrijsko cono Izraz solidarnosti z žrtvami v Battipaglii V Gorici bodo zgradili kolesarsko progo Kot smo že napovedali v petek je občinski odbor v Gorici na svoji zadnji seji v petek zvečer odobril tudi sklep, da skličejo sejo občinskega sveta za sredo, 16. aprila, ob 21. uri. Dnevni red za to sejo ima samo dve točki: Svetovalci bodo vzeli na znanje odstop župana in nato še odstop občinskih odbornikov. Ta sklep dokazuje, da pogajanja med KD in PSI glede ponovne vzpostavitve uprave levega centra v Gorici še niso privedle do konkretnih rezultatov. Tako bo moral občinski svet vzeti na znanje odstop občinske uprave, če do srede ne bo prišlo do kakšne spremembe. Na začetku seje je župan Martina izrazil solidarnost občinske u- Izlet v Velenje na proslavo ustanovitve OF V nedeljo, 27 aprila, bo v Velenju, novem slovenskem mestu pri Celju na Štajerskem, veličastno zborovanje vsega slovenskega ljudstva v počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je organizirala oboroženi upor proti okupatorju. Goriške Slovence opozarja mo, da bo na prireditev v Velenje prirejen enodnevni avtobusni izlet. ’ Vpisovanje za izlet se bo na Goriškem zaključilo 21. a-prila ter se vrši pri naslednjih poverjenikih: Gorica: Gorica v Ul. Asco-li 1/1.; števerjan: Bruno štekar, I-van Humar in Ferdinand Ko-mjanc; Pevma: Anton Sošol, tudi za Oslavje in šentmaver; Podgora: Vanko Delpin; štandrež: Stanko Marušič In Alojz Tabaj; Sovodnje: Bogomir Kuzmin; Rupa: Salomon Tomšič, tudi za Peč; ■ Gabrje: Stanko Primožič; Dol: Karlo Boneta; Vrh: Marčelino Devetak; Jamlje: Jože Pahor in Karlo Semolič; Poljane: Marij Ferligoj; Doberdob: Stanko Gergolet in Andrej Jarc. Za vožnjo z avtobusom se plača po 1600 lir. prave iz Gorice z žrtvami iz Batti-paglie ter izrazil željo po miru in socialni pravici kakor ob priliki krvavih dogodkov v Avoli na Siciliji. V tem smislu so poslali tudi brzojavko tamkajšnjemu županu Odbor je nato odobril vrsto ukrepov v korist občinskih uslužbencev ki pa jih bo moral naknadno do-briti tudi občinski svet. Na področju javnih del so odobrili vrsto ukrepov in med drugim tudi nakup zemljišča za drugi odsek industrijske cone v Gorici. Odobrili so s-koro tri milijone lir za stroške v bolnišnicah in za zdravila Odbornik Agati je predložil vrsto ukrepov za šport, turizem in šole ter povedal, da je občina prejela državni prispevek za goriško lirično sezono. Govoril je tudi o pripravi mladinskih iger ter s tem v zvezi opozoril na ukrepe za športne naprave, potrebščine za atletiko in za zdravniško pomoč Govoril je tudi o razgovorih s CONI za izgradnjo kolesarske proge v Gorici. Zemljišče v ta namen naj bi dala občina ostale stroške pa naj bi kril CONI. V Tržiču so pristojni organi odobrili gradnjo železniškega odcepa za industrijsko cono. Proga bo dolga 10 km ter bo stala 595 milijonov, od katerih bo prispevala 80 odst. dežela. Proga se bo odcepila v južni postaji v Ronkah ter z emm krakom dosegla tovorno postajo, z drugim pa kanal Branco-lo. Izgraditi bodo morali štiri nadvoze in šest mostov. V NABITO POLNI GREGORČIČEVI DVORANI Fronte Bevk je govoril o življer i S in delu humorista Damin Feigid Ugodnosti za člane AK v Tržiču Avtomobilski klub iz Gorice obvešča, da je tudi pri svoji pod-ruž- Za njegovo vedro pisanje v najbolj temnih letih naše zgodovine mu je primorsko ljudstvo hvaležno Do zadnjega kotička napolnjena predavalnica kluba aSimon Gregorčiča (kljub temu, da je bila v Katoliškem domu ob isti uri druga prireditev: ne razumemo sicer zakaj prihaja do tega, ko imamo v Gorici tako malo slovenskih prire- nici v Tržiču organiziral nekatere! ditev), je dokazala, da je France ugodnosti za avtomobiliste svoje i Bevk vedno dobrodošel in priljub- člane. V delavnici Maccari poleg j Ijen pri starejših in mlajših Gori-svoje podružnice je postavil na raz-1 čanih. Zelo veliko je bilo prisotnih —,— ... —’ " Bevkovih in Feiglovih prijateljev, precej pa je bila zastopana nda- polago po ugodnih pogojih svoja vozila fiat 500 za tiste avtomobiliste, ki začasno ne morejo uporabljati svojega vozila. Poleg tega so sklenili dogovor s podjetjem Bottini, ki bo prakticiralo pri bencinski postaji ESSO dina. Večer je bil posvečen deseti obletnici smrti goričkega pisatelja, humorista in publicista Damir a Fei-gla, ki je dolgo vrsto let delal sku- posebne pogoje in cene za pranje | paj z Bevkom v uredništvu založ- i nišk Vodstvo kluba je priredilo tudi razstavo številnih Feiglovih knjig, ki jih je moč dobit na posodo v Ljudski knjižnici v Ulici Pascoli. France Bevk je podrobno orisal življenje in delo Damira Feigla. Njegova dijaška in študentska leta, delo pri Gabrščku in pri županski zvezi, sodelovanje pri listih, revijah in pri humorističnih časopisih. Feigel je bil nekaj let gorički urednik tržaškega dnevnika «Edinost», sodeloval je pri Goriški straži. Ko je fašizem uničil slovensko časopisje, sta Bevk in Feigel urejevala in vodila Goriško matico, založbo, ki je razpošiljala med primorske Slovence bogato literaturo, s katero je še danes založena vsaka slovenska hiša na Primorskem. «Naloga takratnega primorskega pwi n: satelja,» je dejal Bevk, «je Umri je Emilio Calligaro Pretekli četrtek je v goriški bolnišnici umrl po kratki a mučni bolezni 60-letni Emilio Calligaro; goriški Slovenci so ga dobro poznali, saj je bil celih 30 let uslužben pri I - pekami Viatori (Hojak), kjer razvažal kruh. Poznali so ga cenili predvsem zaradi njegovega prijaznega avtomobilov članov AK. 1 niške hiše «Goriška maticam. NEKAJ VESTI IZ DOBERDOBA Izgradnja igrišč in telovadnice z deželnim in državnim prispevkom v pisati o vsem mogočem, ne sflt#U K< leposlovja. Naši ljudje so želeli vensko tiskano besedo. Zaradi je tudi Feiglovo delo bilo usp kajti s svojim pisanjem je dvigal iz vsakdanjega grenw&n življenja.» jfej, Potem ko je prikazal bogato F^Udes glovo knjižno žetev, je France BeA IJtal svoja izvajanja zaključil z MN® i dami: «Ko govorimo o tistih, ki ^liiihe se ^ borili za obstoj slovenkega l,#Pogan roda v Primorju, imenujemo s6*JVoje nekatere, na marsikaterega poN^ddaj, Ijamo. Damira Feigla ne smetit Tej[' pozabiti. S svojim vedrim hurt®0vze] jem je nesebično služil narodu ^%de < vsakdo drug. Za njegovo delo ^tpo] je primorsko ljudstvo vredno -'rtako hvale, postaviti mu bo moralo spfte je menik.» §tai Po burnem aplavzu je iprolbirat , Gledališča iz Nove Gorice. Metfftlnik Ferrari, prebrala črtico boginj in kraljičen», ki je vzeta Tuhtal Feiglove knjige «Ob obratu stolffitzen ja*. Tudi njo so prisotni /iagraWXXi s ploskanjem. o V kratkem začetek del za okrepitev javne razsvetljave V četrtek občni zbor prosvetnega društva «Jezero» sebno pa je bil poznan v Doberdobu, kjer se je leta 1938 poročil s Marijo Lavrenčič in kamor je hodil po dvakrat tedensko na «parli-jo briškole« s prijatelji. Veselega Miljota bodo pogrešali v Gonci in Doberdobu, zlasti njegovi številni znanci in prijatelji, ki izrekajo j njegovi ženi in svojcem tem potom še enkrat globoko sožalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiuuniiuiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitaiiuilliilill NA POBUDO POKRAJINSKE UPRAVE Strokovnjak za vino Veronelli danes in jutri na Goriškem ERSA pripravlja študijsko zborovanje na Goriškem gradu za strokovno usposabljanje kmečke mladine V preteklem mesecu je dober-dobski občinski odbor sprejel vrsto sklepov, katere je pozneje odobril tudi občinski svet. Eden izmed teh sklepov zadeva preureditev sedanje občinske dvorane v telovadnico. Za to delo je doberdob-ska občina že prejela deželno posojilo s 50 odst. prispevkom. V tem mesecu pa je ministrstvo za javna dela podelilo doberdobski občini 4 in pol milijona lir prispevka za preureditev športne dvorane. Zaradi tega sta doberdobski občinski odbor in svet sklenila, da vsoto, ki jo je dežela nakazala za telovadnico namenita za gradnjo otroškega igrišča, na katerem bo tudi kotalkališče in igrišče za košarko. To delo bo v celoti stalo :aterih bo polovico prispevala dežela. Tudi gradnja športnega igrišča se je premaknila z mrtve točke. Preteklo soboto popoldne je bila na županstvu v Doberdobu javna dražba za prvi del te gradnje. Za delo je namenjenih 5 in pol milijona lir. Gradnjo je sprejelo podjetje »Dieudonne« iz Tržiča, ki je na dražbi ponudilo najboljše konkurenčne pogoje. Z deli bo začelo v kratkem in upamo, da bodo doberdobski športniki nastopali na lastnem igrišču že prihodnjo jesen, i V kratkem bodo začeli z ojače-njem javne razsvetljave v vasi in po vseh zaselkih občine. Za to delo je namenjenih 10,7 milijona lir. Podjetje Calcisonzo iz Zagraja pa bo začelo z urejevanjem občinskih cest. Prošnje v Štandrežu za sečnjo v Jugoslaviji Odbor Kmečkega društva v Stan-drežu obvešča vse prizadete, da bodo v nedeljo 20. aprila od 11 ure dalje delali v gostilni Lutman na trgu v štandrežu prošnje za dvolastnike za sečnjo drv v Jugoslaviji. Vsak naj prinese s seboj tudi posestno polo. Aretacija nasilnega zaljubljenca Tržiška policija je včeraj aretirala 21-letnega Riccarda Ramaglioneja lz Tržiča, ki je pred kakimi 10 dnevi napadel učitelja Vincenza Miro-lita, ko je spremljal svojo 16-letno hčerko. Slednjo je namreč Riccar-do nadlegoval s svojo ljubeznijo. Ko so se srečali na cesti, je oče opozoril Ramaglioneja, naj pusti dekle pri miru. Ta pa je stopil do njega, ga zgrabil za glavo ter butal z njo ob zid, da se je moral oče zateči v bolnišnico. Ramaglio- ’ njič. ne je nato pobegnil in šele včeraj ga je policija našla, aretirala in ga spravila v sodne zapore v Gorici. Pismo svetovalcev SDZ goriškemu županu Trije občinski svetovalci SDZ v Gorici, Sfiligoj, Bratina in Bratuž so poslali goriškemu županu Martini pismo, v katerem ga opozarjajo na neugoden položaj slovenske narodne manjšine na Goriškem, ki ni enaka pred zakonom, in ker se ne izpolnjujejo zakonske in ustavne določbe za njeno zaščito in popolno enakopravnost. Pismo navaja dosedanje obljube, zakonska in ustavna določila, ki se ne izvajajo ali se izvajajo le delno. Na koncu postavljajo svetovalci konkretne zahteve v sedmih točkah ter predlagajo, naj bi župan postavil to pismo na dnevni red seje občinskega sveta, kjer naj bi podrobno razpravljali o navedenih problemih. O vsebini pisma bomo obširneje poročali prihod- iiiiimiiiiiiimiimiiiimiiimiiiiiiiiiinmiiiiHi iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiniHiii SINDIKALNE VESTI Danes in jutri je gost pokrajinske uprave v Gorici znani časnikar in pisatelj Luigi Veronelli, o katerem smo pred kratkim že pisali v zvezi z njegovimi knjigami «Ti-soč najboljših vin na svetu* in pa »Prijeten kažipot po Italiji*, ki jih je sestavil in v katerih navaja najboljša vina na svetu in v Italiji. V teh dveh seznamih je tudi več vin iz naše dežele in med njimi vina slovenskih vinogradnikov iz Brd. Obisk Veronellija so organizirali ob sodelovanju Konzorcijev za briška in posoška vina, Agriturista in turistične ustanove iz Gradiške. Z njim bodo temu priznanemu vinske-ku strokovnjaku nudili možnost, da se pobliže seznani z našimi domačimi vini, ki so sicer bila že večkrat odlikovana, vendar še nimajo tistega mesta, ki jim jo njihovi kvaliteti pritiče. Današnji in jutrišnji obisk na Goriškem predvideva obisk na Go-škem gradu, vojaških spomenikov na Krasu in obisk vinskih področij, zlasti v Brdih. Veronelli si bo o-gledal tudi več vinskih kleti pri treh kosilih oziroma večerjah mu bodo gostitelji nudili s primernim menujem tudi možnost, da bo v primernem okolju lahko ocenil izbrana lokalna vina, kakor ta zaslužijo. Med tem pa tudi deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) vrši priprave za zborovanje na katerem bodo proučili možnosti za primerno strokovno izobrazbo kmečke mladine. Kot smo že pisali, bo tako zborovanje v dvorani deželnih stanov na Goriškem gradu v ponedeljek, 21. aprila. Zborovanje bo vodil državni podtajnik za delo poslanec Mario To-ros; poročili bosta podala prof. Da-rio Dini s kmetijskega ministrstva in pa prof. Andre Duffaure iz Francije. Poleg teh dveh pa bosta govorila še prof. Giuseppe Leone, predsednik kmetijskega strokovnega zavoda iz Rima in prof. Fran-cesco Benciolini, ravnatelj kmetijske strokovne šole iz Gargagnana ori Veroni. Na zborovanju bodo med drugim začrtali smernice o dejanskih potrebah v kmetijstvu kar se tiče strokovne izobrazbe. Stalno se u-gotavlja staranje kmečkega prebivalstva, ker ni dovolj mladih sil, ki bi ostale v kmetijstvu. Prav tako narašča na tem področju število žensk. Tudi povečanje kmetijske mehanizacije lahko le deloma odpomore temu. ERSA hoče zato poiskati primerno rešitev tem problemom in ustaviti beg z zemlje ali celo usmeriti mladino nazaj k njej. V tem smislu je nad vse važna strokovna izobrazba mladine od 14. leta dalje, po končani enotni srednji šoli s posebnimi zavodi, ki naj bi posredovali kmetijski mladini potrebno teorijo in prakso, kar bi jim nudilo primerne pogoje za delo in življenje na kmetiji. Kmečka mladina mora razumeti, da je za uspešno kmetovanje potrebna strokovna priprava in prav to bo predmet študija na sestanku v Gorici. V petek tudi na Goriškem stavka v tovarnah likerjev V imenu vseh prisotnih se predsednik kluba Marko Waltri\ zahvalil Francetu Bevku za ter izrazil željo, da bi ga še imeli v naši sredi. Napovedal tudi prihodnje klubske prirediti od katerih naj za sedaj om~~:' predavanje, ki bo prihodnji Predaval bo znani publicist Ude, in sicer o vojaških uporih j avstro-ogrski armadi. Govor bo i' o znanem uporu slovenskega po!^j v Codroipu, v katerem je bil V* častnik. Odložen občni zbor zveze živinorejcev Pokrajinska zveza živinoreji (APA) v Gorici sporoča, da so radi tehničnih ovir morali odlo svoj redni letni občni zbor, ki bil prvotno določen za četrtek, aprila. Vršil se bo v četrtek, aprila, z začetkom ob 9.30 uri; nosno ob 10.30 uri. Zbor bo v prostorih trgovin^ {Jo zbornice v Gorici. Dnevni red p»^®lcu videva: poročilo predsednika, o«pry britev obračuna za 1968 ter P1® ^ računa za 1969 in končno slučf nosti. j fctiij sp »®r; S*b CORSO. 15.15: «La monaca di tliA za», A. Heywood in A. Saba*] Barvni film. Mladini pod 18. >' Jji: tom prepovedan žmL, VERDI. 14.30: «Base artica ** hega bra», R. Hudson in E. BorgnJi1* Ameriški kinemaskope v barv*5 «C’e A tQ r' MODERNISSIMO. 15.15: uomo nel letto di raamitj Per-p D Day in B. Kelt; ameriški * nemaskopski film v barvah, j je u V11TORIA. 15.00: «11 diario se#1 ®ern to di una minorenne«, M. BiS^ Parni Prihodnji teden, datum še ni do- Nepopustljivost gospodarjev pri pogajanjih s sindikati ločen, pa bo seja občinskega sveta,! na kateri bodo razpravljali o le- v u t m so lmell pre(j. tošnjem občinskem proračunu in o računskem zaključku (obračunu) za leto 1968 PROSVETNO DRUŠTVO »JEZERO* vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 17. aprila ob 20. url v prosvetni dvorani v Doberdobu. Na dnevnem redu Je poročilo predsednika, tajnika in načelnikov pevskega zbora, godbe na pihala, športa in mladine. Sledila bo diskusija, volitve Izvršnega in nadzornega odbora ter predstavnikov društva za občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Ob koncu se bodo pogovorili še o vseh drugih prosvetnih zadevah, ki niso na dnevnem redu. Odbor vabi vse člane, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora In pri diskusiji s primernimi predlogi in nasveti pripomorejo k nadaljnji poživitvi prosvetnega življenja v Doberdobu. PROSVETNO DRUŠTVO , . . „ Hunter in M. Kolopka. Kinst^ 5)^ skop v barvah. le i. EXGELSIOR. 14.00: «Rosemary ^ by», M Farrou in J. Cassav«1* t>oini Barvni film , DrjJ PRINCIPE. 14.00: «La notte ^ ^°lik glorno dopo», M. Brando in ' &aj . Boone Barvm film. , L S. MICHELE. 14.00: «11 favol^ V ^ dr Dolittle», R. Harrison. ma^kope v barvah. A um tčoriea Soča (Nova Gorica): nNajvečji r°' j^kl stoletja«, ameriški barvni film 1 f6 ji ob 16. - 18. _ 20.15. T1 d: Svoboda (Šempeter): «Golorokl 7 rif». amari&lrt — 0 *^0r rif«, ameriški barvni film - 1 16. - 18. - 20.30. h®t] Deskle: «Bebec v Hollywoodu«, .. .^6: meriškl barvni film — ob Po 20. >la Renče: «Pod zelenimi z astavami’ italijanski barvni film . f 5’ Prvačina: «Umazano delo«, aiH«p ^el i ški film — ob 16. . ?.a t Šempas: «Trije neusmiljeni«, ^ riški barvni film - ob 16. tf ’ Ur Kanal: «Revo!veraš z rdeče ameriški barvni film — in 20. uri. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan ln ponoči je prta lekarna Alesani, Ul. CardP* št 38, tel 22 68 TR2I0 Danes ves dan tn _ „ — ponoči Tržiču odprta lekarna Al RedeFj re, dr Ennery m De Nordis- 1 Rosselli 23 _ tel 72340 dežurna cvetličarna Danes je v Gorici odprta e.v'( čarna Bandelj Jožef, Travnik, 54-42. Darovi in prispevki Podpornemu društvu v Got> 5*5, H* obletnici smrti moža Milana Bogataja daruje žena rija 5000 lir. W i n ]Pred 25 leti so partizani zažgali skladišče bencina v Postojnski jami a OJ n„^,omJaci se je prebujala v ” P^ianoških gozdovih, ko je °JKova brigada prišla dne 18. Phla 1944 iz Zadloga pri črti::;?1 vrhu preko Vodic in Podreš v smrekov gozd nad šmi-eiom. Takratni brigadni kro-Tone Pervanje, kasneje je bapadih na železniško pro "T?, Jf Baški grapi padel na vr-?aiw ^ojce, je v kroniko zapisal: i\fli*Me širina med tračnicama th “tla le 60 cm; temu pri-isc«f pJn° so bili zgrajeni tudi an8* kak 1 str°ji in vagoni, kot ne-pč jj.,Ka igrača, zgrajena iz samo-s3a tedanje istrske italijan-nif J gospode. Prometa ni bilo 0 su/Pgo, saj se je ta odvijal Kipf tj tai edinole po morski po- ki je bjia Seveda mnogo Zilj Jša. Po tej progi so vo-H0 le mešani vlaki 4-8 vago- 1 žeV’ de je bilo kaj več, so haV bint-?ra'i priklopiti dve loko- leuhvi. Vse skupaj je sluzilo , W s ‘kalnemu prometu. Vozil .vet* w .se večkrat po tej progi, , Dfij*1 ostrih ovinkov in sedaj d* koiivam’ da sem se vedno ne-n 1 &aj° bal, da se bo vse sku- to Prevrnilo. jo-1 v »?koč sem stal na postaji id(f °Pru- Privozil je vlak z lW?J vagoni od Poreča proti Ijaii ’ 2 lokomotivo so pripe-gojj 2 drugega tira še en va-fol Dni, opazil sem, da ga niso ^ ne .‘opili k vlaku!). Iz pisariti ie Prišel postajni načelnik i jt stnUa' znamenje za odhod. I-«* kotinbaPravi tudi zavirač na Stcu vlaka. » fioJ0-1 veselo zapiska — se 7 s z vso močjo ii in zbeži v{?®‘aje z enim vagonom — delni,. Pa stoji. Postajni na- in ^ Sp in nrui cnfll je 8e je prvi znašel: snel „ef čei rdečo čepico ter pri-Pa t, obati in vpiti, za njim ^6 Srefi, j ostali uslužbenci. Na ' i . Je strojevodja še pred v Jlrn ovinkom vse to opa- zil, ustavil lokomotivo iri lepo počasi spet privozil na postajo, kjer so priklopili še o-stale vagone V veliko zadoščenje, norčevanje in smeh vseh navzočih. In še nekaj zanimivih s te «mini» železnice. Postaja škofije je bila na gričku. Težko je prisopihal vlak od Milj do tam. Nekoliko je postal, kot da bi se odpočil, potem pa je ubral pot proti Bertokom. Padec proge je bil znaten, nekoliko so bile tudi tračnice mokre, zavore niso dovolj držale — vlak je začel brzeti navzdol. Strojevodja je pričel sunkoma piskati, vagoni so se pričeli nekam pozibavati — potnikov S3 je polastil strah. Vse je sicer trajalo le nekaj minut, na srečo smo kmalu privozili na ravnico in se oddahnili. Bivši znani vinski trgovec iz Brega se je zelo pogosto-ma vozil v bližnjo in tudi bolj oddaljeno Istro nakupovat v jeseni grozdje, v ostalih letnih časih pa vino, ki ga je pri istrskih kmetih nakupil po smešno nizki ceni, potem pa preprodajal gostilničarjem v Bregu in po Krasu. Poznali so ga vsi uslužbenci te male železnice. Tako se je večkrat pripetilo, da je bi’ še mnogo oddaljen od postajališča pri «Dacji» (Monte Castiglione) v bližini bivše Skrinjarjeve gostilne, ko je vlak že vozil mimo. S suknjo v eni roki, s klobukom v drugi je pričel mahati in vpiti za bežečim vlakom. Sprevod niki so ga opazili in s piščalkami opozorili strojevodjo, da je vlak ustavil in počakal za-kasnelca, ki je ves poten in zasopihan vstopil v vlak. «Stre-la božja, samo malo je manjkalo pa bi bil zamudil,)) se je opravičil potnikom in osebju vlaka. Ni bil pa skopuški, pri povratni vožnji je marsikatero steklenico vina «pozabil» na vlaku v dobro železničarjem. m. m. b. vilu udeležencev. V Jamo je odšlo le devet, deseti je bil vodič Sajevic. Pred Jamo sta ostali za stražo dve desetini. S seboj so nesli 60 kg močnega eksploziva, (plastika «808»), več vžigalnikov, krampe, lopate, dva železna drogova, vži-galno vrvico in strojček za vrtanje sodov. Prav tisto noč sem odpeljal brigadno kulturniško skupino, (takrat sem bil vodja brigadne kulturniške skupine) v Hru-ševje pri Postojni, kjer je skupina priredila lepo uspel miting. Ko smo se okrog tretje ure po polnoči vračali kar čez njive in senožeti proti Šmihelu, smo iz smeri Postojne zaslišali zamolklo eksplozijo. Tla pod nogami — vsaj občutek smo imeli tak — so se nalahno zamajala. Vsi naenkrat smo vzkliknili: «Akcija je uspela! Bencin gori!« RUDI BAŠELJ OSTANE V JAMI 48 UR... V življenju človeka pridejo trenutki, ko ga moč nasprotne sile skuša potlačiti in uničiti. Tudi Rudi Bašelj iz Baške grape je bil pred tako si- , lo. Vendar... Kolikokrat so partizani stali na pragu življenja in smrti — in vendar niso pdnehali. France Šušteršič je v knjižici «V objemu podzemlja«, ki jo je leta 1960 izdala Založba Borec v Ljubljani zapisal tele pomenljive besede: «Moč ideje se meri s pripravljenostjo tvegati življenje zanjo. Tudi Rudi Bašelj, preprost delavec iz Baške grape, je vedel, za kaj se bori. Zato se ni nikdar ustavil na pol poti.« Okrog 700 sodov bencina je zloženih v dveh vrstah pred njim. Po štirje sodi drug vrh drugega. V teh sedemsto sodih je tista svetla tekočina, ki poganja sovražnikov motorizirani vojni stroj proti partizanom. In v Rudiju kljuje odločna misel da bo to ogromno skladišče zažgal in uničil. V zgodovini bi le težko našli podoben primer malega in zatiranega naroda, ki ima take sinove, kot so bili diverzanti v Postojnski jami. V stopetdesetih letih obstoja Postojnske jame, je videla veliko število obiskovalcev -z visokimi, zvenečimi naslovi: V spomin na obisk so se vpisali v knjigo spominov. Vseh’: teh devet diverzantov pa nima nobenega častnega in plemenitega naslova. Preprosti ljudje so, ljudje iz naroda, ki se bori za obstoj in svobodo. Med njimi je Poljak iz dežele dveh kulturnih velikanov: Sienkievicza in Vladislava Stanislava Reymon-ta. Še v kasnih stoletjih bodo ljudje govorili o borcih — partizanih, ki so se borili za cilj: Vsak dan naj se vzpne kot silni let bele ptice in naj se poleže kot igra vode v zlatih odsevih sreče! Kako preprosto je Rudi zažgal bencin. Vzel je iz žepa robec, vanj zavezal kamen in nato namočil v bencinu. Umaknil se je nazaj, kolikor je dopuščal prostor, z vžigalico prižgal v bencinu namočeni robec in ga zagnal v bencin. Takrat je iz teme buknil plamen, kot ga Postojnska jama še ni videla. Zdelo se je Rudiju, da vse gori: zidovi, kapniki, tla... Gorel je tudi sam... Obleka na njem se je bila vžgala. Tone Svetina je Rudijevo borbo s plameni takole opisal v II. delu «Ukane»: «Rudi se je z zverinsko voljo izvlekel iz ognja v zavetje zakrivljenega rova, kamor niso segali plameni. Z zadnjimi močmi je strgal s sebe vrhnjo obleko, ki je na njem gorela, zablodil je naprej, zadel z glavo ob kamen in padel... V o-genj in dim je bruhnila nova eksplozija, skalovje se je streslo, kot bi se odpiral ognjenik. V Rudiju se je življenje zganilo do zadnjega vlakna.« Rudi je bil sam... Tovariši so ga prišli iskat, toda ga niso našli. Mislili so„ da ga je zadela sovražna krogla, ali pa da je zgorel... Pa ni bilo tako. Rudi ne bi bil «škulerjev» iz Baške grape, če bi se bil pustil premagati od malodušja. Dokler je živ, je še vedno mogoče, da pri- de iz Jame. In je res prišel, čeprav še le po oseminštiridesetih urah. Bil je do kraja izmučen, lačen in ves ožgan. Dva drvarja sta se ga zelo prestrašila. Saj ni podoben človeku. Še bolj čudno so ga gledali tovariši na Otlici, ko se jim je po dvanajstih dneh zdravljenja v bolnišnici Dolomitskega odreda pridružil. Vsi presenečeni so ga vprašali: «Kaj nisi zgorel?« Zgorel... Ta je pa lepa. Rudi jim je po domače odgovoril: «Sakrabolska puša, saj vidite, da sem živ!» RUDI — PROGOVNI ČUVAJ V BAŠKI GRAPI Rudi je kasneje hudo zbolel za pljučnico. Odpovedali so mu bili tudi živci. Zdravil se je na Bukovskem vrhu, kasneje pri posestniku «Hvalču» pod vasjo Bukovo. Na prizadevanje člana VOS in komandirja relejne Staniče P-23 tov. Brešana Franca — Orla, ga je obiskal partizanski zdravnik Aleksander Gala — Peter. Dal mu je edino injekcijo, ki jo je še imel. Rudi je bil tako izčrpan, da je na vsa zdravnikova I vprašanja nejasno in zmedeno 1 odgovarjal. Živci so občutili hudi napor v Jami šele po daljšem času. Imel je tudi smolo, da so ga tako izčrpanega sredi decembra 1944 ujeli Nemci in domobranci. Sreča zanj, da niso vedeli, koga imajo v rokah... Bil je nekaj časa zaprt na Grahovem, potem pa so ga odpeljali v Gorico. Osvobodili so ga partizani zadnji dan aprila 1945. Nekaj časa je Rudi počival, konec marca 1946 pa se je progovni delavec zaposlil pri ŽTP. Vsa leta potem je vsak dan prehodil in pregledal dvanajst km proge od Grahovega do Podbrda. Na tej progi je šest predorov in šest mostov. Rudi je z lučjo v rokah skrbno pregledoval tir, ali je vse v redu. Leta 1961 se je v Sežani zdravil za TBC devet mesecev. V letih 1967—68 pa ponovno nad osem mesecev. Leta so prinesla svoje tudi Rudiju. Šole na Grahovem, v Podbrdu, na Bukovem in v Nemškem Rutu so ga zaprosile, da je pripovedoval svoje partizanske doživljaje. Ni odrekel, kot ni odrekel mladini ljubljanske gimnazije, čeprav ga je skrbelo, kako bo dijakom govoril. Bil je zadovoljen on sam in prav tako dijaška mladina. Kot starega borca, so se ga spomnili pri upravi Postojnske jame, občinski skupščini in u- , pravi I sta m ŽTP Postojna. Prvi dve sta mu pomagali šolati dva o-troka, ŽTP pa mu je lani v priznanje za njegov doprinos med borbo, dalo v dosmrtno uživanje, brez plačevanja najemnine, železniško čuvajnico pri Bukovskem predoru. Rudiju je njegova Baška grapa vse. Ne bi je zapustil za noben denar. Prirasel se je na tiste samote kot bršljan na drevo. Lepo mu je pod strminami Kojce, Porezna, Cme prsti in Koritniške gore. Ob mojem obisku sva si prisrčno stisnila roki. Rudi je presenečen dejal: «Sakrabolska puša, ali je res minilo že petindvajset let od takrat, ko sem zažgal bencin v Postojnski jami?« Lani je prestopil Abrahamov življenjski prag. Pol stoletja. Vsakokrat ko se spomni akcije v Postojnski jami, je tega dejanja vesel. Vesel je življenja, ki ga je preživel v teh petindvajsetih letih po osvoboditvi. Rad opazuje prvo pomladno cvetje: žafran, plavi je-trnik, trobentice, zvončke in teloh. Rad posluša bobnenje razdivjane Bače, rad se ozira v modrino neba in vrhove Peči, ki jih zlatijo prvi jutranji sončni žarki. A. Pagon - Ogarev Mladi rod iz Zarakovca v Baški grapi, kjer živi tovariš Rudi Bašel|, ki je pred 25 leti zažgal bencin v Postojnski jami. ■iniMiiiiiiiiiuiiiiiniliiiiilliiimiliiiillliilfiiiillltliliiiiiiilliililillilliiiiiiiiiimuiiiiiiiiiifiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiullIliilliiliiiuiliniiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiKiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiilltllM KRIŽANKA J 1 2 3 L 5 1 6 7 8 r* L J m - Ll 11 ■ 12 L 14 T5H i6~ 17 18 ■ 19 20~ 21 22 23 24 ' 2Š 26 27 28 29 30 1 31 32 33 c— 35 36 T~ 38 39 d 41 “ _rmn xr S5~ 47 48 49 51 52 53 54 h n 56 r 1 57 - —— - 58 . - r i NARAVNI NAGONI V ŽIVALSKEM SVETU ZIMSKO SPANJE ŽIVALI V tropskem pasu pa spijo nekatere živali poleti Aligatorji se zarijejo v blato, ko se reke posušijo Predjama pri Postojni, kjer je bil zasnovan nažrt za vdor v Postojnsko jamo. VODORAVNO: 1. žuželka, ki zamolklo brenči, 6. mesto v Romuniji, tO. črta, ki deli krog v dva enaka dela, diameter, 11. del roke, 13. črna ptica, ki dočaka visoko starost, 14. imetnik, 16. e-naka soglasnika, 17. strupena tekočina za barve, zdravila in u-metne snovi, 19. vzdevek, naziv, 20. oče, 22. velik nogometni stadion v Budimpešti, 23. veliko industrijsko središče v Porurju, 25. glavna reka v Siamu, 28. širna ravnina v Rusiji, porasla s travo, 30. avtomobilska oznaka Splita, 31. voznik traktorja, 34. začetnici sodobnega slovenskega pesnika, 36. melodija, refren, 37. poulična hišica za prodajo časopisov, 40. del elektromotorja, 42. ameriško moško ime, 44. kraljevič v indijskem epu «Mahabha-rata«, 45. moško ime, 46. polmilijonsko pristanišče v brazilski zvezni državi Pemambuco, 49. samo, zgolj, 50. prvo knjižno delo, 53. glavno mesto starodavne Asirije, 55. majhen čop, 56. pojedina ob slovesu, slavnostna odhodnica, 57 žensko ime, 58. opravilo pre-dic. NAVPIČNO: 1. drobna žival, 2. merska enota, 3. zdravilna travniška rastlina, 4. ustanovitelj sovjetske države, 5. okrajšava za «junior», 6. ime dveh sedel v Velebitu, 7. mlada jugoslovanska filmska igralka (Eva, ((Ljubezenski primer«), 8. kip ali slika golega telesa, 9. ime francoskega pisatelja Diderota, 10. osmrtnica, 12. vodilni angleški dnevnik, 13. majhna utežna enota, 14. vrsta sira, ki se imenuje po mestu Liptov v ČSSR, 15. grofija v južni Angliji, 18. luster, 21. pripadnik staroslovanskega rodu, 23. pripovedni pesnik, 24. starodaven germanski narod, 26. reka v Toskani, 27. z vodo napolnjeno žrelo ugaslega vulkana, 29. kemični znak za erbij, 32. avtomobilska oznaka Kopra, 33. glas, zvok, 34. krdelo psov ali volkov, 35. sodobni slovenski pisatelj (Ivan). 38. pozdrav s sočasnim streljanjem iz pušk ali topov, 39. znani nemški slikar ekspresionist (Paul), 41. breme, 43. jugoslovanska denarna enota, 46. največje jugoslovansko pristanišče, 47. ledvični kos ali pečenka pri klavnih živalih ali divjačini, 48. trojanski kraljevič, ki je po razrušitvi Troje zbežal in ustanovil Rim, 51. pripovedne pesmi, 52. reka v južni Angliji, 54. del u-metniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanje, 56. kratica za «voJno pošto«. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ustava, 7. solist, 13. satelit, 14. semafor, 15. Taras, lb. Botev, 17. Na, 18. I-ran, 19. salon, 20. sak, 21. Nin, 22. koren, 23. šota, 24. on, 25. kanja, 26. biser, 27. varanje, 29. Dore, 30. Apia, 31. Borodin, 34. Osman, 36. Faruk, 37. bo, 38. spor, 39. manit, 40. lev, 41. San, 42. garda, 43. lori, 44. Ir, 45. Morse, 46. Papin, 47. Atlanta, 49. Damask, 50. naloga, 51. kvarta. Pomlad prihaja v deželo. Zimski zaspanci se bodo prebudili. Mesec april pa je še od muh m zna vreči kak dan, ki ne bo ustrezal zaspanetom. Zato bodo še nekaj dni na toplem v zimskem prezimovališču, da počakajo, da bo sonce gorkeje obsijalo zemljo. Zimsko letargično špafije živali,.je,skrivnost^. ki..je narava noče izdati. Milijoni sesalcev, kuščarjev, hroščev in krkonov prebijejo vso ' zimo, pogreznjeni v globoko spanje. Spijo tako otrpli, da se funkcije nekaterih organov popolnoma zaustavijo, druge pa delujejo .z zelo minimalnim pospeškom. Gon, ta neustavljiva naravna sila, se v jeseni tako močno oglaša v živalih, da se hočeš nočeš odpravijo na zimski dremež. Medvedje se v jeseni odebelijo, da z lahkoto prenesejo spanje. Ce bi jim pod kožo zmanjkalo masti, bi v snu poginili. Telesna temperatura soeče živali je pod normalo. Srce se polagoma umiri in v utripanju zakasni, prehrana preneha in s tem tudi izločanje, dihanje pa je komaj zaznavno. Prirodopisci so delali s spečimi živalmi poskuse. Na pr. zaprli so spečo mar-motico ali svizca za štiri ure v čisti ogljikov dvokis, ne da bi ji kaj škodilo. Spečega netopirja so potopili za eno uro v vodo. Ko so ga dvignili, je bil popolnoma normalen. Tudi jež je prestal enako preizkušnjo, le čas so mu zmanjšali. Spečega polha so kotalili po tleh, ne da bi se prebudil. Spečemu svizcu so odvzeli možgane in mozeg — srce pa mu je dalje utripalo še deset ur. Zimsko spanje je varstveno delo narave do ((svojih otrok«. Ptice se v jeseni, da se izognejo zimskim viharjem, selijo, krti gredo globlje v zemljo pod črto zmrzali, veverica si nanosi v gnezdo prehrane za najhujše zimske dneve. Tudi čebele, čeprav ne spijo, se stisnejo gosto v roj v panju in se hranijo z nanošenim medom, pripravljenim v poletnih mesecih. Tudi mravlje ostanejo Veljaven od 13. do 19. aprila 1969 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ker boste preveč občutljivi in zamerljivi, bo to le kvarilo odnose z o-sebo, s katero bi sioer radi bili v prijateljskih stikih V zvezi z delom boste prejeli neko pismo, ki vas bo rešilo skrbi. Koristna srečanja. Boste živčno utrujeni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezen-f skih zadevah bovla- dala popolna vedrina. Upi se vam bodo polagoma izpolnjevali in zato je vsaka črnogledost neupravičena. Na delu boste imeli neke težave, ki pa jih boste kmalu odstranili. Ravnajte se po zdravnikovih nasvetih. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ker i-mate neko osebo le •j preveč radi, bo prišlo do manjših sporov z njo. Boste tudi ljubosumni, ker ne bo prišla na neki zmenek. Na delu vam bodo predlagali nekaj novega, kar boste lahko sprejeli s popolnim zaupanjem. Priporočamo vam počitek. RAK (od 22. 6. do /^TZ\ 22- 7-> V 'jub®2«11' f skih odnosih se bo I J pojasnil neki skriv- X.1 * ' J nostni položaj. I-V-*' meli boste pred seboj prosto pot za uveljavljenje svojih idealov. Na delu se bo vse poravnalo in boste lahko ugodno rešili svoja vprašanja. Zdravje bo izvrstno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V odnosu do f \ osebe drugega spo- ^ V J la kažite več razumevanja. Na ta način si boste pridobili njeno naklonjenost in s časom tudi ljubezen. Na delu boste imeli neki koristen sestanek. Od nekod bo namreč prišla neka oseba, ki vam bo rada pomagala. Zdravje ne bo zadovoljivo DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Prišla bo f Alt \ od nekod nenado-y yy/ J ma neka oseba in 4 J v njeni družbi se ^ - boste počutili tako prijetno, da boste mislili, da ste v devetih nebesih. V poslovnih zadevah boste utrpeli neprijetno zgubo, toda si boste kmalu gmotno opomogli. Bolehali boste za revmatizmom. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) V družini bo vladalo soglasje in zaupanje. Zaradi tega bi bili neutemeljeni vsi dvomi in vsaka negotovost. Na delu bo dober začetek, ki vam bo zagotovil napredovanje in gotovost glede prihodnosti. Ne držite se prestroge diete, da ne boste oslabeli. ŠKORPIJON (od 24. nw/.\ 10’ d0 21’ U,) V fSv' \ zvezi s čustvenimi zadevami boste imeli živahen, a učinkovit razgovor. Temne točke boste končno razjasnili in jih s tem odstranili. Na delu vam bodo pomagali in s tem boste premagali vse ovire. Z zdravjem boste v glav- nem zadovoljni. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) V čustvenih zadevah boste doživeli odločilen preobrat. Ce boste potrpežljivi in optimistično razpoloženi, boste dosegli veliko vedrino. Na delu se ne smete preveč izpostav- ljati in se skušajte samo braniti. Vzemite okrepčila za srce. KOZOROG (od 21. /“X 12. do 20. 1.) V lju-f bezenskih zadevah I ni naglica nikoli do-V" ~\y bra Oseba, ki jo i- ^-----^ mate radi, vam bo vračala enaka čustva. Utegnete prejeti prijetno pismo. Na delu vztrajajte pri svojih načr- tih. Ne dopuščajte drugim, da bi negativno vplivali na vas. Bodite vzdržni pri hrani. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Imeli boste možnost, da navežete zanimive prijateljske stike, toda biti morate pri tem zelo previdni. Prejeli boste zanimivo brzojavko. Na delu vas bo ščitil neld predstojnik, tako da se vam ne bo moglo zgoditi nič hudega. Boste nekoliko živčni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ce ne boste preveč občutljivi, se bosta povrnila v vaše odnose mir in skladnost. Ne čudite se, če se neka oseba naveliča vašega gnjavljenja in vam bo vrnila milo za drago. Na delu boste doživeli lepo zadoščenje. Priporočamo vam, da vzamete poživila. globoko v mravljišču in tam nadaljujejo svoje živahno življenje. Medvedje, dihurji in jazbeci prespe pri nas naj hujše zimske viharje in meteže. Nekateri pa se med spanjem prebude in ponovno zaspe. Med bedenjem se tudi nahranijo. Spanje pa se ne pojavlja pri eni in isti vrsti enako. Rjavi medved spi v severnih krajih, v južnih krajih pa ne gre spat. Samice krenejo prej na spanje kot samci. Samica severnega medveda si zelo zgodaj najde brlog. Je pa to samo delen sen, ker, ko zima divja nad brlogom, samica skoti in mladiči imajo že dva meseca in so izven nevarnosti, da bi zmrznili. Tudi plazilci otrpnejo in zaspe. Spijo pa radi v družbah tudi pod koreninami in v skalovju ter gnojnih jamah. Večkrat pa se plazilci zbude. Morda se bo kdo vprašal zakaj? Zdi se, da se tedaj zbudijo, ko pričenja že tako rahlo delujočim pljučam in srcu primanjkovati hrane — maščob. Speča žival že tako zgubi na temperaturi, ko pa ta doseže nizko stopnjo, se žival zbudi, ker bi v nasprotnem primeru poginila. Poišče si nekaj hrane in zopet krene spat. V vročem pasu je zimsko spanje v presledkih. V hudi vročini teče življenje normalno, tako da se slišijo ' aligatorji rjoveti s hreščečim glasom, ko dvorijo svoji izvoljenki. če pa se temperatura le nekoliko zniža, nastopi spanec. Le vode, ki se pojavijo v deževni dobi, zbudijo te zaspance in jih preženejo iz brlogov, mnogo jih tudi utone. So pa tedaj živali nevarne, ker od spanja niso prisebne in se čutijo nadlegova-ne. Vodne živali se spravijo v letargično spanje, zarite in otrple ždijo v blatu. Želve pre-z!mujejo v pesku, kjer je že polno rakov in rakcev. Želve imajo komaj zaznavno življenje, ker jim srce le rahlo u-tripa. Rekorderji v spanju so polhi in ježi, ker čakajo zelo toplega sonca, da se prebudijo prav tako kot kače in ostaii plazilci. Nekateri zapadejo spancu tudi zato, ker njih žrtve, ki jih rabijo kot hrano, spe, ker če ne bi spali, bi stradali. T° bi bili netopirji. Ko ni več letečega mrčesa, netopir spi. In še, ko speče živali ne skrito, se netopir obesi z glavo navzdol na vidnem mestu in nekaj mesecev spi. Pajki ne spijo, le ždijo v listju in brez hrane živijo, kar pa jih ne moti, čeprav traja to precej časa. Nekatere živali v tropskem pasu zapadejo spanju ob hudi vročini in suši. Aligatorji sc zarijejo v blato, ko se fctruge posušijo. Tudi kače velikanke se suši umaknejo. Žabe in želve in celo ribe so zarite v blatu in čakajo boljšega letnega časa. Najbolj čuden primer spanja pa so o-pazili pri nekem egiptovskem polžu, katerega «hišico» so prinesli v prirodopisni muzej v London, misleč da je prazna. Potopili so jo v vodo. Po štirih letih letargičnega spanja je iz hišice prilezel polžek. M. P. Primoran "novink mm OD 5. DO 7. APRILA NA VOJSKEM Velikonočno zimovanje SPDT lepo doživetje za udeležence V zaključnem smučarskem tekmovanju so zmagali Igor Piščanc, Sergej Šuman in Lučka Faletič Vsakdo izmed 40 izletnikov, ki so praznovali letošnjo veliko noč na Vojskem, je prizna , da je bilo zadnjih 5 km vožnje na poti do tega kraja najlepša in najduhovitejša točka počitniškega sporeda. «Jeep*. ki jih je peljal po precej «zračni» poti se je gugal, nihal, škripal in premetaval sem ier tja, kot bi jezdili na hrbtu divje živali. Vzpenjal se je po nesplu-ženi cesti, na katero je zapadala polmetrska odeja svežega snega. Človek je imel vtis, da potuje po kakšni čudni napravi, ki jo sicer lahko dobiš le v «Luna parku*. April Jo je našim izletnikom zagodel. Toliko snega res ni bilo mogoče pričakovati. Sicer pa to smučarjev ni nič motilo. Veter je kmalu pregnal meglo, ki je prvega dne trdnovratno ležala na planoti. Kmalu je posijalo sonce in smučanje je bilo prav do zadnjega dne počitnic izreden užitek. «Kinoklub Idrija* je vsak večer poskrbel za predvajanje francoskih barvnih filmov vrhunskega smučanja. Filmi so bili izredno nazorni in so bili prava lekcija dobrega smučanja. V nedeljo je bilo napovedano tekmovanje in sicer krajši veleslalom (280 metrov, 12 vratič), ki so ga postavili idrijski smu- čarji. Izurjeni smučarji so star-1 pri tako velikem številu udeležen- tali najvišje, začetniki pa nekoliko nižje. Večjo pozornost je zbudil spust dečkov naraščajnikov, ki že bolje obvladajo smučarsko veščino in imajo že za seboj «mini-tekmo-vaino* kariero. Rezultati tekmovanja so bili na slednji: TEKMOVALCI: 1. Igor PIŠČANC 30”8 2. Adrijan Obersnel 36'’8 3. Davor Pečenko 41 ”8 4. Borut Deško 5. Stojan Kuret 6. Robert Novel 7. Igor Kuret ZAČETNIKI: 1. 2. 3. 4. Sergej ŠUMAN 17”3 Marko Mesesnel 23” Darij Cupin 25”6 Marij Devetak 39” ZAČETNICE: DOMAČI ŠPORT 1. 2. 3. 4. 5. 6. Lučka FALETIČ 20”2 Erika Mesesnel 25”8 Frida Kralj 36" Aleksandra Pertot Gracijela Belič Zdenka Trampuž 7. Tamara Cupin D A IN K S Nedelja. 13, apriia 1969 NOGOMET 2. amaterska liga 15.30 v Standrežu Juventina — Aurisina * * * 3. amaterska liga 11.00 v Nabrežini Primorje — Inter SS • • * 14.00 v Trstu, stadion «1. maj» Zarja — Vesna * * * 11.45 v Trstu, Sv. Sergij Don Bosco — Breg Mladinsko prvenstvo 10.00 v Miljah Breg — Cremcaffč 08.45 v Trstu, Dfev Sanzio S. Giovanni — Gaja 10.00 v Gorici, Ul. Baiamonti Pro Gorizia — Juventina Naraščajniško prvenstvo 12.15 v Trstu, stadion rt. maj» Roianese — Union ODBOJKA Ženska B liga 15.00 v Nabrežini Sokol — Zarja * * • 10.30 v Gorici AGI — Breg Moška D liga 10.00 9 Gorici, Ul. Gasilci GO - Bor P. Diacono KOŠARKA Moška promocijska liga 09.30 v Miljah. Ul. D’Annunzlo Tricolore — Bor Prvenstvo «1. divisione* 12.30 v Trstu, Ul della Valle Bor — Italsider Skupno so bili diskvalificirani 3 tekmovalci, izven konkurence pa je nastopilo 6 članov. Zmagovalci so prejeli za nagrado lepe knjige, prvi trije v vsaki skupini pa diplome. H koncu dodamo še to, da so se zlasti najmlajši udeleženci tega zimovanja SPDT, posebno dečki in deklice, ves čas odlikovali z res vzornim vedenjem ter velikim športnim navdušenjem. To je cev že prava redkost in smo na to dejstvo lahko le ponosni. SELMA MICHELUZZI OBVESTILA SZ BOR obvešča, da so vsak torek in petek oh 16. uri na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7, treningi za košarkarske naraščajnike. SZ BOR javlja, da bodo ob torkih od 18.30 do 20. ure redni treningi druge ženske odbojkarske e-kipe. ob četrtkih pa moških ekip. * * * Atletski odsek SZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni treningi na občinskem stadionu «P. Urezani vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje. 1. Športno društvo Polet priredi v nedeljo, 20. aprila 1669, «Pla-vatai dan* - tekmovanje v plavanju, namenjeno članom vseh slovenskih športnih in prosvetnih društev na Tržaškem in Goriškem. Tekmovanja se lahko udeležijo tudi posamezniki, ki niso člani društev. V organizaciji openskega športnega društva Polet 20. APRILA »PLAVALNI DAN Sprejemanje prijav podaljšano do srede, 16. t. m. Di rojeni le- 2. Tekmovanje bo v občinskem pokritem bazenu «B. Bianchi» — Nabrežje Gulli 4, in sicer od 8.30 do predvidoma 13.15. 3. Tekmovalci so razdeljeni na naslednje kategorije: a) Člani in članice ta 1954 ali prej. b) Mladinci in mladinke — rojeni med leti 1955 do vključno 1958. c) dečki in deklice — rojeni leta 1959 ali kasneje. Tekmovalci lahko nastopajo izključno le v svoji kategoriji, vendar tudi v več panogah. 4. Vsako društvo lahko prijavi v posameznih panogah po tri tekmovalce in eno ekipo za štafeto, kjer je ta predvidena. 5. Vpisnina za vsakega tekmovalca znaša 500 lir za panogo, ki jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru, da se prijavljeni tekmovalec ne javi na startu, se vpisnina ne vrne. Prijava brez vpla- čane vpisnine je neveljavna. _ 6. Prijave se bodo sprejemale še v sredo, 16. aprila 1969 od 20. ure do 21.30 v Gregorčičevi dvorani, v Trstu, Ul. Geppa 9/1. Vsako aruštvo mora ob vpisu predložiti sezname tekmovalcev, in sicer za vsako posamezno kategorijo na posebni poli ter z navedbo sodelovanja v posameznih panogah. Ob priimku in imenu tekmovalca mora biti tudi navedeno leto rojstva, ki ga je treba pred tekmovanjem na zahtevo komisije tudi dokazati z veljavnim dokumentom. Vsak prijavljeni tekmovalec lahko nastopa le za eno društvo. 7. športno društvo Polet bo podelilo posameznim tekmovalcem in štafetam zlato medaljo za prvo mesto, srebrno medaljo za drugo mesto in bronasto medaljo za tretje mesto. Društvo, ki bo osvojilo največ točk, prejme prehodni pokal ŠD POLET. Pokale diplome in praktična darila lahko nudijo tudi druga društva in ustanove. lred ' »str; Pu®; tdrav * je PRIPOROČA LETOVANJE Lepi tereni za športno dejavnost Vabljive izletniške točke v bližnjo okolico NOVA GORICI TELEF. 2102* LOKVAH - S ?USI ^ a 4 ^ Usim HOTEL POLDANOVEC - Tel. 21313, 21314 PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 '8‘m Jo pn Jušiti iaraea fe,* 4laac f* Pa .Nici : fne ,, ?>■ da & in bi PL, fcaSl 5»]en: 2*tev Sfmb upin s s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna «Pri hrastu 'b gostilna «lveida» telefon 21-23 tli ZA VAS IN VAŠEGA GOSTA priporočamo ^ O ^ S S lu * ec OO , 3C BUDJOLO ODLIČNO KRAŠKO MESNO SPECIALITETO Mika32' ARETTA ULTRA T H 1N med elegantnimi in preciznim.i urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo /u>T Velika izbira zlatnine po lovarniškdi cenah! C/W (//r# Izraden popust — Garancija — 's C p** pred 2. MAKS ZADNIK J Med Snežnikom m morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri Prav novoustanovljenemu odredu je glavni štab NOV In PO Slovenije zaupal poslanstvo vojaškega organizatorja in nosilca nadaljnjega narodnoosvobodilnega boja na južnem Primorskem. Z isto odredbo, s katero je bil ustanovljen 5. 10. 1943 Istrski odred, je glavni štab NOV Slovenije ukazal štabu XIV. divizije, naj umakne vse svoje brigade, ki operirajo zahodno od železniške proge Reka-Pivka v Brkinih na Notranjsko Tedaj so bili v Brkinih še deli (bataljona) Tržaške in cela brigada Ljube Šercerja. Te so se v noči od 6. na 7. oktobra po hudih bojih na Artvižah tudi umaknile. POHOD ŠTABA ODREDA IN BATALJONA Z MASUNA V BRKINE Na Mašunu sta bila 7. 10. 1943 ustanovljena nepopolni štab odreda in bataljon v številčni moči 80 borcev, štab odreda je že isti ali naslednji dan odšel v Brkine, kamor je prispel dan ali dva po nemški ofenzivi, t.j. 8. ali 9 oktobra 1943. Bataljon, ki je bil formiran isti dan na Mašunu, je odšel v Brkine 11. 10. 1943 (Dnevnik Toneta Vidmarja — Luke, Zbornik dok. o NOB — VI. del, 7. knjiga in spomini pisca M. Z.) V prvem odredovem štabu so bili: Jožef Iskra, komandant; Anton Dolgan — Branko, politkomisar (ob ustanovitvi je bil v Brkinih); Anton Pišot, namestnik politkomisarja; Stanko Zadel — Vojko, štabni ekonom; Jože Butinar, France Tomažič — Vinko in Maks Zadnik, kurirji. Prvi sestanek štaba je bil na Rjavčah v «Klančarjevi» hiši že 8. ali 9. 10. 1943. Z odredbo o ustanovitvi odreda ni bilo določeno Ime novoustanovljeni enoti, pač pa je bilo v 2. točki odrejeno: kV Brkinih in v Istri formirajte odred (to naj stori štab XIV. div. op. p.), ki naj ostane na terenu, in sicer: v Brkinih Komandant in komisar Istrskega en bataljon 150 ljudi in V Istri odreda Jože Iskra, padel 10. 12. en bataljon 150 ljudi». (Zbor-1943 na Pregarju nik dok. O NOB — VI. del, 7. knjiga, dok. 205, stran 357.) Že v naslednjih dneh — prvi dokument je ohranjen z dne 21. 10. 1943 — (IZDG-SRS fascikel 335J pa je štab dal enoti ime «Istrski odied». NALOGE ISTRSKEGA ODREDA Glede nalog je ustanovna odredba doiočala, naj odredove enote: a) nadaljujejo izvajanje mobilizacije, b) zbirajo orožje, municijo, opremo, motorna vozila in dr. in vse to odpremljajo čez progo Pivka — Reka enotam XIV. divizije In glavnemu štabu, c) preprečujejo okupatorju, da bi izvajal maščevalne akcije proti civilnemu prebivalstvu in d) rušijo prometne zveze in napadajo sovražne vojaške kolone. V odredbi je glavni štab tudi določil, da je odred podrejen štabu XIV. divizije (to je bilo le do 26. 12. 1943, potem pa je bil do 28. 1. 1945 podrejen neposredno štabu VII. korpusa, po tem datumu pa štabu IX. korpusa), ki mora organizirati z njim dobre kurirske zveze in, če bo le mogoče, tudi medsebojno radijsko zvezo. Odred naj operira tako, da bo vse operativno območje pretkano z njegovimi manjšimi enotami in za sovražnika nevarno. Na koncu je ustanovitelj še ugotovil, da so naloge odreda zelo pomembne in precej težke, zato naj bodo njegove enote dobro organizirane in oborožene, vodi pa naj jih sposoben štab. Štab odreda je takoj po svojem prihodu v Brkine vzpostavil kurirsko zvezo s štabom XIV. divizije, medtem ko mu je radijsko zvezo uspelo organizirati šele v začetku 1944.*) leta, zato je že isti ali naslednji dan, ko je prispel v Brkine, poslal dva kurirja z obširnim poročilom o razmerah v Brkinih na Mašun. Kurirska zveza je potem stalno in zanesljivo delovala navzlic mnogim težavam do konca vojne. Ko je 12. 10. 1943 prispel z Mašuna v Brkine tudi bataljon 80 mož, ki ga je vodil komandant Stane Žbogar, je štab odreda organiziral dva maloštevilna bataljona. V njirovo sestavo je vključil tudi neko zaledno četo, ki sta jo v Brkinih vodila komandir France Tomažič in komisar Stanko Margan — Istok, imela je približno 30 borcev in je bila ob odhodu brigade ostala v Brkinih, da zbere in zavaruje orožje in vojaško opremo, ki je bila tam ostala od italijanske vojske. Prvi bataljon je ostal v Brkinih do srede marca 1944, drugi pa je odšel čez cesto Reka — Trst v zgornjo Istro in na Mali Kras. Štaba odreda in bataljona sta se postopno organizacijsko uredila. Novembra je bila organizirana odredna obveščevalna služba, nekoliko pozneje pa je bil ustanovljen tudi ob*ff£& .»w«.j„‘„uakSrj^J brigade na Tatrah 14. 11. 1943 sta štab odreda in okr^vT A komite organizirala tudi partizansko bolnišnico. < Poročito ba odreda jo prvič omenja 21. 11. 1943 ustanovljena P®liceji , . ...... ---- ,-orocuo o številčnem in oborožitvi odreda vsebuje podatke, da je bilo 21 U odredu 126 borcev, oboroženih z 12 lahkimi stroinicamL n 61 brzostrelkami, 90 puškami in 52 pištolami. 30. 11 1943 hS i b°rC®v “o na 176, dan pozneje pa na 185. 11- '! Sl n 1943 je štab odreda vzpostavil zvezo s skupino tržaških ki istrskih borcev, ki so se organizirali v Slov. Istri _ bilo f ln J0 vklj_učil v sestavo odreda kot svoi 3. batalJn ft*ke >ev porodilo o štoSr^j Največ borcev - ^06 - feZl1 °£ 8^4 < Nadalievanje sledil & 1 i*8? ®j V S *) Marijan Horn in Jože Murn JZDS v Ljubljani. spomini, gradivo za zgod. JO, ()<* d<;s»c proti levi: 1. Marcel Pohlen, 2. Lazar Kocijančič, 3. ^ Kocijančič, 10. Silvo Lu*a (stoji od zadaj v sredini) 11. Marše*** UREDNIŠTVO: rasi - UL MONTEOCH1 b, II., TELEFON 03 808 Ul 04-638 - Poit ni predal 55» - POIIKIiZNIGA: (iOKICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV S 8'* . ____ _ ______________ ______ FRANČIŠKA Št. 20 — TcIgIud 37*338 95*823 —. NAKO^nima ut vnaprej, četrtletne 2.250 lir, poUet.na 4.«uo Ur, celoletna K100 Ur, SFRJ posamezna i te vtika v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 stanb dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni teko« račun- '/oi„4 : me*eftn° MO U| j m s Za SFRJ: ADIT. DZS Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravn) 250 osmrtnice’ isn Mr'rUStV°H tria^e88 . |i' bi^1 beseda - Oglasi za tržaško ln gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societk PubUcitk Italianan - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo ’ tržaškega tiska Trst Trst 11 5374