Štev. 13. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. marca 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D„ na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1˙50 D., v » Poslanom«2˙50 D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Radičovo delo za narod. Vsi, ki verno sledijo razpravam za potroše v državnoj zbornici so najbole čakali na razpravo potrošov za vojnoga ministra. Ne zato, da bi znali, kak de vojni minister brano svoje velke potroše nego kak se bo zdržao Radič s svojimi poslanci. Znano je, da so listi Radičove stranke leta pa leta pisali proti vojaškoj slüžbi. Radič je včasi na svojih spraviščaj divje napadao vojaštvo i govorio, da je stalna vojska nepotrebna, pač pa naj bi bila vekša Občna narodna stranka. Protestirao je proti previsikim vojnim izdatkom. Tej visiki potroši bi se prej mogli gde indri, za kaj bole hasnovitoga porabiti. Vnogi kmetski dečki so' vzeli Radičove reči za istino j so se branili vojaške slüžbe i vojaške prisege. Posledice so morali sami nositi, sami prestati kaštige. Zato je ves hrvatski narod pa tüdi slovenski čakao, da se Radič s svojimi poslanci v državnoj zbornici zdigne proti prevelkim potrošom vojnoga ministra, proti drügim pomenklivostim v vojaškoj upravi. Nego radičovci so bili tiho kak grob. Poslanci Slovenske ljüdske stranke so povedali očivesno, da neida, ka bi vojno ministerstvo samo melo peti deo vsej državni potrošov. Povedali so tüdi, da je krivica, da so samo srbski generali, da naši dečki morajo slüžiti v nezdravih krajej. Naši poslanci so dokazali, da je Svetovna vojna pokazala, da se more vojake v kratkom časi izvežbati, zato je nepotrebno, da bi vojaki slüžili tak dugo, Slüžbeni rok naj se skrči za 6 mesecov. S tem ne bi olejšali samo vojaške slüžbe, nego bi se potroši za vojsko zmešali, ar bi se sam po sebi zmenšao tüdi broj vojske. Vojni minister je brano svoje potroše i pravo, da ma vojska premalo častnikov i podčastnikov, da se mora postaviti tovarna (fabrika) za orožje, da morajo zidati po Južnoj Srbiji nove kasarne, pa radičovci proti vsemi tomi neso meli niti edne reči. Ešče več, vsi radičovci so goreče ploskali Vojnomi ministri i glasüvali so potroše vojnoga ministra. Či bi konči nekaj Šteli spuniti, ka so prle oblüblali, te bi morali glasüvati za predloge naši poslancov. Ar toga neso včinoli, so soodgo-vorni za to, da morajo naši vojaki slüžiti v Makedoniji, kde si zlehka nakopajo ma-larijo, soodgovorni za krivico, da med 170 generali nega niti ednoga Slovenca i Hrvata, soodgovorni, da morajo naši vojaki tak dugo slüžiti pri vojakih, soodgovorni, da Vlada da za vojsko desetkrat telko kak za polodelstvo. I ta Vlada ešče Vüpa praviti da je „seljačka“, kmetijska! S tem pa je Radič dao pali sramoten pečat na svojo politiko. Pokazao je očivesno, da se njemi je šIo samo za to, da dobi ljüdi za svojo stranko. Kda pa njemi je ljüdstvo dalo zavüpanje, pa je grdo znoro svoje volilce. Ali naj ešče od Radiča kaj Čakamo? Ne. Zdaj je že morao vsaki zasleplenec spreviditi, da je radičovcom samo za mehke stočeke v ministrstvi ne pa narod i njegovo dobro biti, Krščanski listi. Novinarstvo je velesila, ki ne vláda samo ednoga naroda, edne države, nego. preplavla s svojim diihom ves svet, velesil, ki navdihavle svoje misli, svoje navuke ne samo tomi ali onomi stani, nego vsem stanom na sveti. Novinarstvo je velesila, ki preplavla ves svet. S tem, da je novinarstvo velesila. je dosta povedano. Ono je nositelica javnoga mišlenja i če bi celo novinarstvo (vsi časopisi, ki na sveti izhajajo) biIo Obrnjeno v edno smer i bi štelo dosegnoti eden i isti (sküpni) cio, bi vladalo na sveti v glavnom samo edno javno mišlenje ; tisto mišlenje naime, štero bi zastopali vsi časopisi. S tem sam mimoidoči Že povedao, da mamo različne časopise. Različni so, s kakšegašteč stališča jih gledamo. V glavnom pa se deli vse novinarstvo v dva velikanskiva tabora, šteriva bijeta grozovit boj, že skoz stoletja. Dva tabora sta šteriva mata namen : eden braniti vse ka je versko, drügi pa se proti vsemi tomi bojüvati, i tak eden glasi boj za verske svetinje človeštva, drügi pa boj proti tem svetinjam. Preidimo na naše domače razmere. Vzemimo samo naše slovensko novinarstvo, ar smo predvsem i skoro samo s tem v zvezi. — Kakši so naši slovenski listi ? Za kakšim cilom idejo i kak te cil dosegajo ? Jutro, Slovenski narod, Domovina, Tabor, i ništerni drügi listi, šteri se s ponosom imenüjejo, da so napredni liberalni i proti-klerikalni, so zastopniki, glasniki protiverskoga tabora. Se razmi, da toga naravnoč ne povejo, ár znajo, da bi prerano romali iz zavedno katoličanskih hiš. Ne povejo toga vö. Nasprotno, oni celo tajijo, da bi bila to istina. Oni neso proti veri, ne proti katoličanstvi, to jim samo drügi mečejo v oči. Ka pravimo k tomi mi ? Poglejmo te liste i si napravimo sodbo ! Ali neso proti katoličanstvi, proti veri, či pišejo proti verskim istinam, proti papi, ki je vidni poglavari sv. Cerke i proti püšpekom ino dühovnikom, cerkvenim slüžabnikom, če se norčarijo z verskih obredov, če od svetnikov pišejo neistinite svtari, samo da bi jih s tem smešili, z ednim pa tüdi smešni Cerkev, štera jih je proglasila za svetnike i jih časfi kak svetnike ? Proti veri so. V vsakšoj šte- vilki se skriva protiverski düh. Narod toga na prvi pogled ne vidi, a uredniki i izdajateli pa se na tihoma smejejo, ar znajo prle ali sledkar vsakšega dobijo v svoje zanke, što prime v roke njüve časopise. Nasproti tem se bojüjejo časopisi, ki so si postavili za cil, da zastopajo krščanska načela v celotnom javnom živlenji našega naroda : kak v politiki tak v gospodarstvi, šolstvi itd. Tej časopisi vodijo najodločnejšo borbo proti brezverskom! liberalizmi i proti njegovim časopisom. Tej časopisi (politični) so : Slovenec, Domolüb, Slovenski gospodar, Naša Straža, Novine. Edino tej slovenski politični listi stojijo na verskom stališči, vsi drügi pa so glasniki slobodomiselnoga »nap-rednjaštva“ (brezvörstva). Zadnji čas nam vsiljlijejo ,,Domovino“ pa tüdi »Jutro" tü pa tam. Ne sprejeti ne prvoga ne drügo. Če smo pravi katoličani, v naših hišaj ne smeta meti mesta. Nieden liberalen list ne za pošteno krščansko hišo, ar je gift. O farizejaj i pismozoancaj je naš Gospod pravo, da so po-beljení grobov!. Takši so tüdi slobodnomiselni časopisi. Pobeljeni so, pišejo, da se bojüjejo samo proti klerikalcom, v istini pa so smrtni sovražniki katoličanstva, vere v pravoga Boga. O liberalnom tiski velajo reči zdašnjega pape: »Kelko prokletna napravi, kelko düš pogübi i jih odvrne od Lüči iz Betlehema.« Što dozdáj ne vido naj spregleda, što je blodo, naj se povrne na pravo pot. Slobodni časopisi so gift, zato vkraj z njim ! Za krščansko hišo so samo krščanske novine. PR. K. 6. v posti ali Cvetna. Trplenje Gospoda našega Jezuša Kristuša po evangeliji sv. Mataja. Sveti poštni čas je čas pokore nad vžinje-nimi grehi, čas pobogšanja. K tomi nas posebno mzčno nagible premišlavanje trplenja Kristašovo-ga. Posebno je primeren za to zadnji tjeden v posti, kda nam sveto cerkveno opravilo, slüžba boža, prav živo pred oči postavi njegovo trplenje. Motili bi se pa, či bi mislili, da je Kristuš trpo samo zadnjiva dva dni svojega živlenja. Ne, njegovo trplenje se je vleklo od njegovoga rojst- Zmagovalec Jernej. XIII. (iz polščine R. J.) Magda je ešče komaj zdaj v pamet zela, kakšo zarezo ma Jernej na lici. »To je nikaj ne . . . Kirasir me je poglado, jez pa tüdi njega. V špitali sam bio. »Bog moj, Bog moj !" »Ej, to je nikaj ne ! »Sühi si pa kak smrt.« "Ruhig!") se zdere Jernej. Bio je resan sühi, zdelani, skučeni. Pravi Zmagovalec! Poleg toga se je nekak sklepao pa vküp vlekeo. Noge so ga ne držale. »Ka pa, si pijen?« »Slab sam ešče.« Bio je slab, to istina. Nego bio je tüdi pijen. Slab kak je bio, bi njemi edna kupica žganice bila zadosta on je pa na postaji zdigno štiri. Delao se je močnoga, gledao kak pravi Zmagovalec. Prle je ne tak gledao. ,,Ruhig!“ je znova djao. „Dokončali smo Krieg !**) Zdaj sam pa jaz gospodar, razmiš I Pa to vidiš ?“" Tü je pokazao z rokov na križece pa nadalje na prsaj. ,,Ne veš, što sam jaz? He? Links! Rechts! Heu! Stroh !***) Seno! Slama ! Slama! Seno ! Halt !" Zadnji „Halt!" je tak rezko zakričao, ka je žena odskočila par stopajov. »Ja ka, si znoro ?" »Kak se kaj maš, Magda ! Či ti pravim, kak se maš? No, kak? . . . Razmiš francoški, nimača? . . . Musiu, musiu?1) Što je to? Jaz! Razmiš ?" »Človek, ja ka pa je s tebov?" »Ka te briga ? Was ? Done diner ?*) Razmiš?« »Ka je to, ka brbraš? Pa več neveš polski? To ti je Švab! Dobro pravim. Ka so napravili s tebov, joj, joj!« „Daj mi jesti !« „ Hajdi notri idi, naprej !" Tak je bio navčeni na zapovid, ka gda je čüo „naprej !" se je zvednačo, roke vtrgno doli po bedraj, se je zasükno pa šo naprej do praga. Tü “se je opoto i ves začüdeni gledao na Magdo. *) »Pri meri*. •*) vojsko. ***) Levo, desno, seno, slama, 1) Gospod. 2) Ka? Dajte jesti. ,,No, ka si ti, Magda ? Ka si ti ?" "Naprej" Marš!" Gda zdigne nogo, ka bi stopo prek praga, se vtegne ka je dugi. „Vudka" njemi je zdaj komaj začela iti v glavo. Pa se je ne razčemero. Po pijanskom prepevajoč je iskao Pranceka po hiži. Djao je cilo: ,,Morgen, Kerl!"*) čiravno ka je Pranceka nindri ne bilo. Nato se je zarežao, napravo eden velki stopaj za tem pa dva maliva, zakričao: »Hurrá!" i spadno na posteo. Spao je do večera kak banda. To spanje ga je streznilo. Pozdravo je Pranceka, šteri je že prišeo iz šole, spetlao od Mag-de par koronic pa odišeo v krčmo. Slava njegovih činov je že pred njim prišla v Pognebin. j Prinesli so je ništerni domačini, ki so ravno vküp bili z Jernejom v boji pri Graveloti i Sedani. Gda se je razneslo, ka je Zmagovalec v krčmi, so prišli vsi njegovi poznanci, da bi ga vidili. Naš Jernej šegavo sidi pri stoli. Skoro níšče ga ne spoznao. On, ki je nigda bio tak same- ren, tihi, zdaj mlati po stoli, se napinja kak puran, rekoč: „Znate ešče dečki, kak sam te Francoze nažgao? Pa znate, ka mi je stari Steimnetz pravo ?« *) Dobro jütro, tepeš ! »Ka pa, ka nebi znali !" »Gučali so nam od Francozov, nas strašili pred njimi, pa znate, to so malovredni lüdje. Oni jejo šalato kak zavci, zato bižijo kak zavci. Pive ne pijejo, samo vino." „ Istina je, tak je!« .Gda smo edno ves vužgali, so roke na glave zdigavali pa kričali: Pitie! Pitie !**) To venda telko pomeni, ka nam dajo piti, či jim damo mer. Nesmo se brigali za to.« „Tak, te se pa njihov jezik lejko razmi?" pita eden hlapec. „Ti ne razmiš, ka si nori, jaz pa razmim. Doné di pa,***) razmiš ? »Ka pa pravite?« "Ka pa Pariz ste vidili? Tam je bila bitka za bitkov. Mi smo vsikdar zmagali. Oni nemajo dobrih oficerov. Tak so si lüdje gučali. Pravijo, ka je pri njih plot dober liki kolje je božno. Oficeri so za nikoj, generali ravnotak, naši so dobri." Krž Matjaš, stari, moder gospodar iz Pog-nebina, je kimao z glavov. „0, Nemci so dobili strašno vojno, dobili so jo i mi smo njim pomagali, nego ka od toga dobimo, zna sam Bog.« (Dale.) **) Smilenje, smilenje! ***) Prinesi krüh. 2 NOVINE 28. marca 1926. va notri do smrti. Kristuš kak Bog je bio vse znajoči. Vse, ka je bilo i ka bo, je vido pred sebov. Zato je vido tüdi svoje neizmerno trplenje od vekomaj. Kda je pa zdrüžo svoje božanstvo s človečov naturov, te je to trplenje tüdi občüto. Od prvoga megnenja svojega živlenja na zemli je čüto vse telovne i düševne bolečine svojega trplenja. Čüto je kak se njegovo lastno lüstvo, šteromi je skazao telko dobrot, zdigne proti njemi. Lačne je čüdežno nahrano, betežnike odzdravlao, nevednim je glaso bože navuke, mrtve k živlenji obüdo, sploj vse njegovo javno živlenje je bilo edna nepretrgana vrsta dobrih del, a za vse to dobi od svojega lüdstva samo edno, najmre: Križaj ga, križaj ga ! Pred njegovimi očmi je celo živlenje bilo njegovo telovno trplenje. Vido je, kak pridejo nad njega kak nad razbojnika i ga trdo zvežejo. Vido je kak ga bodo vlekli pred sodnike, ki bodo vse drügo prle kak Pravični. Vido je kak postane neveren njegov lastni apoštol Judaš. Kak bodo krivo svedočili proti njemi. Kak do vdarci bičüvanja pekli, kak ostro trnje razrnesari njegovo presvéto glavo, kak strašno do ga ošpotavali, ga bili po obrazi s pesnicami. Vido je tüdi kak se bodo robovje težkoga križa zajedavali v njegove svete rame. V dühi njemi je bila celo njegovo živlenje pred očmi Kalvarija i vse njene grozovitosti. Čüje vdarce, kak zabijajo, čüti kak se bodo robati cveki zajedavali v meso njegovih presveti rok i nog. Potom ga zdignejo z divjim kričanjom. Križ se poškali v jamo, telo Kristušovo se močno strosi rane nategnejo, krv teče, morje bolečin, zasmebovanje, ošpotavanje. O trplenje Kristušovo, o Hüdobija njegovoga lüdstva, ki se ne smilüje niti nad vmirajočim ! Vse to je občüto Kristuš od prvoga trenutka svojega živlenja, zato nikdi v evangeliji ne najdemo, da bi se Kristuš H ednok zasmejao, da bi li ednok bio veseli. Zato za njega valajo reči preroka Izaija: „0 ví vsi, ki idete mimo po poti, Premislite i glejte, či je kakša bolečina kak je bolečina moja!" Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekla. (v zbornici, kda so razpravlali od potrošov za ministra ver.) (Nadaljavanje.) Prle kak se Spüštim v razpravo svojega predmeta (potroši za ministra ver) naj se mi dovoli, da samo mimoidoč pokažem na razmerje, štero bi moralo biti po navuki sv. Cerkvi med njov i državov. Po navuki sv. Cerkvi sta Cerkev i držáva toti drüga od drüge neodvisnivi, popunivi drüžbi, vsaka s svojim posebnim cilom, vendar pa se morata pri zvršávanji svojega pozvenja na- slanjali drüga na drügo. Kde nega tej prijatelski odnošajov med njima, tam to škodi obema, najbole pa občüti škodo držáva sama. Cerkev je ne kralica, pa robinja tüdi ne. Ona je lübeča mati, mora pa držáva z njov kak z lübečov materjov postopati. Od nje je dobila ne samo srčno izobrazbo i izobrazbo razuma, ne samo vero, ki je vzgojitelica državlanov, nego i vse drűžabno človekolübnost. Sv. Cerkev je bila v prvejšnji časaj skozi vnoga stoletja, edina lista naprava, štera je s svojim človekolübjom poskočila na pomoč nevolnim siromakom z bolnišnicami, sirotišnicami, hranilnicami i tak dale. Zato je držáva dužna, da spoštüje to tembole, ar Cerkev s svojim navukom i svojim delom skiti v lepi vküpni venec i vladara i podložnike, ar vtrdjavle jakosti, brez šterih je medsebojno mirno živlenje državlanov nemogoče. Cerkev pa postavla po sv. hižnom zakoni naj-trdnejši steber državi, i zagviša obstanek državi s svojimi molitvami, štere opravla po zapovedi sv. Pavla za mir i pokoj v državi. (1. Tim. 2, 2.) Kak je v Kristuši v najpopunejšoj lübezni i neločlivo zdrüžena dühovniška i kralevska oblast, pravtak morata biti v istoj lübezni zdrüženi-vi Cerkev i držáva, ar je obema Kristuš Vladar. To zaželeno razmerje med Cerkvov i državov v našoj državi, žalostno, ne obstoji v tistoj meri kak bi moralo. To svedočijo predloženi potroši ministrtsva ver i drüge okolščine, ki so z njim v zvezi. Prle kak začnem naštevati nágibe i dokaze za svoje reči, naj mi bo dovoljeno dati pred g. ministrom sledečo izjavo : S tem, da naračunam krivice, Štere se godijo katoličanskoj Cerkvi v našoj državi, ne pravim, da je pravoslavna cerkev ne trpi i da dobi fa vse od države, ka njoj po ustavi ide. Jaz ščem samo pokazati krivice z zahtevov, naj si gosp. minister istinsko prizadevle, da je v najkračišem časi popravi. Člen 12 ustave določa: ..Nakelko so v državnih potrošaj previden! izdatki za verske namene, se morajo razdeliti med poedine osvojene i priznana veroizpovedi sorazmerno po broji vernikov i istinskoj potrebčini." V svojem oddvojenom (posebnom) mišlenji smo povdarjali sledeče; »V našoj državi prebivle, po uradnom računi 46 i pol procenta pravoslavnih i 39 i pol procenta katoličanov. Potroši, šteri znašajo 141 miljon dinarov, bi se morali razdeliti po broji pripadnikov med posamične veroizpovedi, i bi prišlo na pravoslavne 65 miljonov 700 jezer dinarov na katoličane pa 55 i pol miljona din. Kak pa zoaj stoji razdolitev pri potrošaj ? Za pravoslavne je določeno 69 miljonov din. téda skoro štiri i pol miljone več kak njim ide po broji pripadnikov, za katoličane pa je določeni samo 34 miljone din., za 21 i pol miljone menje kak njim ide po zapovedi ustave (najmre gledoč ná broj vernikov i gledoč na istinske potrebčine). Poleg loga je ešče žalostno to, da so razmere od leta do leta hüjše. V pofrošaj za leto 1924—25. je prišlo na pravoslavno cerkev 52 miljoni din. za katoličansko pa 20 miljonov din. Mi vidimo da se v predloženih potrošaj povekšavlejo izdatki za pravoslavno cerkev za 17 miljonov din., za kat. pa samo za Siromaški 5 miljonov din., čiravno je razdelitev v lanskih potrošaj ne bila pravična. Razloček se kaže v placi nížiše i višiše duhovščine. Metropoliti majo 15 jezero din. nadpüšpeki pa samo 10 jezero din. Potroši, ki so namenjeni za popravlanje cerkvi so se zmenšati za pravoslavno cerkev za polovico, za kat. cerkev pa frištrtine.« Poleg katoličanov so jako prikrajšani tüdi evangeličanci. Državna pomoč se po düšaj deli tak : Na ednoga pravoslavnoga podanika davle držáva 11 din, na ednoga katoličanca 6 din., na ednoga evangeličanca pa komaj 3 pa pol din., za ednoga starokatolika pa 230 din. (Na levi so kričali : »Čüjmo, Čüjmo 1“ Fr. Smodej : »Kortešeranje za starokatoliško cerkev U) S tem zadnjim je zavržena pritožba, da vláda prej ne podpira obrti. Kak se vidi ešče preveč podpira, najmre obrt za v narodni plašž zavite nove vere. (Glasi : „Tak je !“) Za dokaz (posvedočbo) mojih reči naj slüži to, da je vláda, či sam dobro zazvedo, imenüvala te, kda je starokatoliškis vojakov niti ne bilo, i kda rimsko katoliška cerkev nemre dobiti konči najpotrebnejših potrošov, pravim, fe je vláda imenüvala Stjepana Zagorca, nekdašnjega kat. plebanoša v Koprivnici, zdaj trgovca v Karlovci, pripadnika starokat. cerkvi, za vojnoga vikara i ga zdaj plačüje z državnimi penezi. (Glasi: »Čüjmo, Čüjmo !«) (Dale.) Murska Sobota. Senje na čaren pondelek je bilo preveč slabo, zavolo božnoga vremena. Prodajalcov je bilo malo. küpcov pa ešče menje. Podrüžnica Jugosl. Matice bo melo 10. aprila t. 1. svoj redni letni občni zbor ob 8 vöri večer pri Dobraji. Red je naslednji: 1.) Čitanje i odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) poročilo odbora; 3) poročilo revizorov; 4) volitev novega odbora: 5) Slučajnosti. Opominamo, ka je pretečeni tjeden pali bilo več krčem odprtih daleč prek policijske vöre. Pilo se je pa plesalo dugo v noč. Tüdi kavarne so se ne držale predpisa. Tedaj se pa politična oblast resan nešče genoti ? 1 Poštni pisemske nabiralnik na cesti pred glavarstvom je nikak razbio i pobrao ž njega pisma. Bog zna, ka je mislo najti. Slovenska Krajina. f 17. t. ni. smo v Krogi pokopali Povsedi spoštüvanoga moža Franca Lukač, po domače Pavla. Pokojni je v krščanskom dühi vzgajao svojo drüžino. Bio pa je tüdi ovači skrbliva S svojov nevtrüdlivostjov si je Spravo telko, da je küpo mlin, kde je na roko šo vnogomi, ki je bio v nevoli. Posebno veselje pa je meo z brodar-stvom. Močen po svojoj postavi je z lehkotov vozo prek bistre Müre. Vsa okolica se ga bo hvaležno spominjala. Bodi njemi Bog smileni ! Kristušovo trplenje ali Pasijon je priredilo krščansko »Prosvetno drüštvo« v Ljutomeri. Že dvakrat je bila velka dvorana nabito puna i za tretjokrat, to je na cvetno nedelo,, je že dosta mest razodanih. Tüdi Prekmurci si lehko poglednejo to predstavo, posebno tisti, ki so blüzi železnice. Predstava se začne ob pol trej, tak ka gostje s sobočkim vlakom lehko ravno prav pridejo. Večer se pa predstava dokonča ob pol sedmih, tak ka ešče lehko vsi pridejo na Večerni sobočki vlak. Prilike kaj takšega viditi nede nas. kori, zato naj si pogledne vsaki, ki šče kaj lepoga videti. Žižki. Na Vüzemski pondelek vsi ki ščete kaj lepoga ■ tüdi šaljivoga viditi pridte v šolo v Žižki ob pol 7 vöri večer. Orli priredijo igro, 28. marca 1926. N O V I N E 3 prestavlali bodo Kristušovo gori stanenja i tüdi dve šaljivivi igri. Pridite vsi ki ščéte kaj lepoga viditi i si želite pošteno zabavo za vüzemske svetke. Vsi vljüdno vableni. Obednim se drüštvo lepo zahvali gostolübnomi g. Horvat Ignaci, ka so nam dali prostor i drüge reči k igri, štero smo tam prestavlali 14. t, m. Zato njim najlepša hvala i celoj njuvoj drüžini za gostolübnost, i vsem ki so se igre udeležili, či je ravno malo mrzlo bilo. — Bog živi. Odbor. Grozote pri švercali. Na meji pri Trdkovi je neznani švercar ovo nedelo okoli 4 vöre popodne napadno financara g. Juga. Te je bio v slüžbi na meji. Naednok vidi mladoga, 20 let staroga dečka, ka nese pun nahrbtnik. Ga pozove, naj ide ž njim na postajo financov. Med potjov v tak zvanoj „Mačkovoj grabi" pa švercar zgrabi mladoga financa, ga vrže, njemi strga puško iz rok, odstopi par metrov nato pa streli financara v červo pa zbili proti madž. meji. Financar se je z velkov težavov privlekeo do prve hiže. Odpelali so ga včasi v špitao v M. Soboto, gde je v tork že mro. HEIMER OSKAR je svoj zobni atelier premestio v Hartnerovo hišo. Dobra küpčija. Zgodovinski grad Branek više Ljutomera so küpili naši Prekmurci za 175.000 dinarov. Grad ma okoli lepi mladi sadovnjak pa 56 plügov zemle. Či pomislimo, kakše so bile cene pred leti, je to fal küpleno. Istina, ka cene idejo pri zemli pa pri hižaj jako jako doli. Na Murskom polji pa v Prekmurji se prvi klas zemle dobi od 3 do 5 jezero din. plüg. Škoda, da je malo penez. Korovci. Naša občina bi postala jako znamenita, či bi se zmerom gda pride v Novine Pisalo od nje kaj častnoga. Pa je ravno naopak. Nemremo si kaj. So lüdje, ki nam na vsako formo delajo sramoto. Pred Jožefovim zadvečara so prišli ništerni s ciganskov bandov pozdrávlat krčmara Jožefa Benka. Šripali so celo noč. Drügi den so opodne znova začnoli. Gledalcov, plesalcov, pijancov pa drügih veseljakov se je nabralo vse puno. Ešče iz jelenske fare so prišli. Jako se vsi pametni čüdimo, ka je to, ka naše glavarstvo v M. Soboti dovoli celo noč muziko pa ples.. Država. Krvavi dogodek na taljanskoj meji. Pri Grčarevci so taljanski financi prestopili našo mejo. Naš finančni stražar Črček je pozvao naj se povrnejo. Tistokrat so se povrnoli, pač pa naskori pali prišli prek meje v edno oštarijo, Dva sta vüni pazila, dva pa pila v hiši. Kda so lüdje pozvali našega finančnoga stražara, sta še tistiva iz hiše prišla i so začeli vsi štirje strelati na naše finančne stražnike. Tej so strejlali nazaj. Pri strelanji sta bila dva ranjenca, eden civilist i eden financ, šteri pa je bio tüdi v civili oblečeni. Te drügi je dobo močne rane v roko, tak ka bodo morali prej roko odrezati. Z Ljubljane se je odpelala itaki komisija z velikim županom, da preišče celo zadevo. To je pa resan preveč, da si vüpajo taljanski financje strelati v drügoj državi. Dva hüdodelca obešeniva. V Maribori so 20. t. meseca obesili Čiča i Žlahfniča, šteriva sta bila toženiva, da sta pred dobrim poldrügim letom vmorila v Maribori šoštara Vin-cenca Mikla, njegovo ženo i hčer. Nato sta ape-lerala v Zagreb na sodišče, ki se imenüje stol sedmorice. Apelacijo so zavrnoli pa pomiloščenja je tüdi ne bilo, zato sta morala odtrpeti Obsodbo. Čič je sam povedao, da je dühovnike vsigdar sovražo, zdaj pa njemi je prej najbogši prijateo. Tüdi je zvün svojega fiškališa i dühovnika ne püsto pred svojov smrtjov nikoga k sebi. Oba sta se spovedala i Čič je prej jako pobožno sprijao sv. prečiščavanje. Tisto noč pred smrtjov sfa premolila i čtela pobožne knige. Kda sta začela čteti v vozi dobre knige, sta se itaki spokorila i ne več tajila svojega dejanja. Verska vzgoja povzdigne človeka, brezverska pa ga poniža i prevnogo vodi v hüdodelstvo. Mrla je 110 let stara ženska v Belgradi. Pisala se je Julija Popova. Rodila se je 1816 leta. Hči, pri šteroj je starica preživela Zadnja leta je stara 67 let. Mela je ešče vse zobe i do zadnjega prav bister špomin. Posebno je prej pomnila dogodke iz 1848. leta. Ženske novine bodo začele izhajati v Belgradi. Pisane bodo samo za ženske, zato do se imenüvale ,,Naša žena". Pisale bodo v nje samo ženske. Zdaj shajajo samo ednok na tjeden, sledkar pa vsaki dan. To bo prej prvi list na sveti, šteri bo pisani samo za ženske. Edno noč dva ropa javno na cesti. V Ljubljani si ne več varen hoditi po vulicaj. Ednoga je napadno nekši neznani človek, ga z revolverom strelo i odneso 4000 din. Drügi ropar pa je ne meo sreče. Stopo je na vulici pred tovarnarja (fabrikanta) Franzla i je v hrvat-skom jeziki terjao od njega peneze. Tovarnar pa ga je dobro očelesto s klüčotn po glavi, tak ka je napadalec komaj vujšeo. Velko slavnost bodo meli jugoslovanski rezervni častniki na risalske svetke v Zagrebi. Drüštvo de melo svoje zborovanje, obednim pa dajo blagosloviti svojo novo zastavo. Klima pri blagoslavlanji de prej sam krao, ki je častnikom podario to zastavo. Imeniten Slovenec. Amerikanske Slovenske novine pišejo, da so se Amerikanci začeli zanimati za Slovenca po imeni Jožef Krstolič, doma s Kranjskoga. Mladenec je star komaj 24 let. Pred 6 letmi je prišeo v Ameriko i se je dao tam vpisati v podobarsko šolo. Pokazao je telko talenta v podobarstvi, da so celo amerikanske novine začele od njega pisati. Njegovi predstojniki pa pravijo, da bo ešče ž njega imeniten podobar. Svet. Mro je general Brusilov. Njegovoga iména se Vnogi naši vojaki dobro spominajo. On je vodo vojno v Kárpátaj, kde dosta naši sinov leži v grobi. Kda so boljševiki prevzeli rusko državno Vodstvo, je bio Brusilov njihov pomagač pri vrejüvanji rdeče vojske. Komodni Amerikanci. Najneprijetnejše je za popotnika, či v otrüjenosti zaspi i se odpela mimo postaje, kde bi morao dolstopiti. V New-yorki so si pomagali na te način, da ma vsaki Sedež odzgora napravo, štera kaže vse postaje. Samo mora Popotnik .naravnati kazalec (cajgar) na tisto postajo, kde šče dol iti, pa njemi prí tistoj postaji tak ruži ober glave, da se mora Zbüdite Oltarsko svestvo so rešili trije dečki iz goreče cerkvi v vesi Skaneteles blüzi Newyorka. Plevanoša je ravno ne bilo doma. gda je začela cerkev goreti. Dokeč so vpamet vzeli je bio že glavni oltar ves v ognji. Trije dečki so skočili v sredino gorečega oltára, odprli tabernakel i Najsvetejše srečno rešili. Bilo je smrtno - nevarno, zato je lüdstvo z velkov slovesnostjov obslüžavalo junaško dejanje trej mladencov. Domača politika. I. V državnoj zbornici so razpravili od potrošov za polodelskoga ministra. Pofroši za to ministrstvo so premali i se neso povekšali nikaj. To nam očivesno kaže kak zdajšnja seljač-ka vláda skrbi za seljake (polodelavce). Izmed poslancov Slov. ljüdske sir. sta govorila poslanec Štefan Falež i poslanec Brodar. Prvi je posebno naglašao, da vláda nešče podpirati kmetijske šole, kde bi se lehko izobražüvali kmetski mladenci za dobre napredne gospodare. Nadale vláda nešče skrbeti za povzdigo živinorejo. Lani je bilo v potrošaj 515 jezero din. letos pa so to popunoma zbrisali iz potrošov. Posebno pa se godi krivica Sloveniji. Srbska kmetijska drüžba dobi sama 150 jezer din. vse ove pa samo stojezero din. Na konci je izjavo v imeni slovenski polodelcov, naj držáva postavi kmetsko zbornico kak jo že majo skoro vsi stani, delavci, trgovci i obrtniki. Poslanec Berdar je opomeno vlado, da je ne dala niednoga dinara za büranje slovenski vodin, čiravno je to krvavo potrebno. Radičovci i Pucelj so vsi z veseljom glasüvali za krivično razdelitev potrošov. 2. Najžalostnejšo podobo našega narodnoga gospodarstva pa nam kaže razprava za potroše ministra za šume i rüde. Poslanec Kremžar je govorio v imeni naše stranke. Doli azao je, kak gnjile so razmere ravno pri pre-tnogovnoj drüžbi v Trbovlaj. Odavanje premoga se navadno prekda kakšoj miljonarskoj drüžbi, štera vleče masne dobičke. Vse te dobičke pa Plačüjejo Siromaki, ki nemajo svoji drv. Govorio je tüdi minister sam. Njegov govor je bio strašen za žerjavovce. Žerjav je prej za časa svojega ministrstva samo iz strankarskoga haska premesto ali iz slüžbe odpüsto 527 slüžbenikov. Najvekše zveze pa je meo Žerjav z židovskimi miljonari. Minister je pravo, da je šteo dr. Žerjav prepüstiti 4 miljone kübični metrov lesa židovom v roke i da njegov spadáj z ministerskoga mesta je to preprečo. (To je tisti Žerjav, ki svojo »Domovino" ponüvle po Prekmurji.) Žerjavovci so jako rogatali, pa njim je nej pomagalo nikaj. 3. 19. marca so prišli na vrsto potroši tr-govskega ministra. Karol Škulj, poslanec Slov, lj. Str. je brano pravice slovenskih obrtnikov i Slovenske industrije (fabričkoga delavstva.) Protestira proti tomi, da bi se industrija po nešterni krajej Slovenije odpravila, ar je to velki vdarec ravno za siromake, ki si tam krüh slüžijo. Govori tüdi za dober obrtniški zakon, za obrtne šole, za dobre trgovske pogodbe z drügimi državami. Glasi iz katoličanskoga sveta. Misijonar kardinal Kagliero. Dne 1. marca je v Rimi mro znemeniti kardinal Janoš Kagliero (čti Katero) star 88 let. Po mišlenji vseh je pokojni kardinal bio eden med najznamenitejšimi možmi sv. kat. Cerkvi. Od njegovoga delovanja, posebno v misijoni, do se pisale cele knige. Narodo se je V 1838. v Italiji od priproste kmečke hiže. L. 1851, gda je bio star 13 let, ga je Don Bosko sprijeo v svoj zavod v Turini. Tü je ednok jako zbetežao. Vsi so mislili, ka je k smrti, samo Don Bosko se je smejao i njemi pravo: Janček, namesto vrastva ti jaz dam blagoslov, potem boš zdrav, postaneš dühovnik, boš šo daleč, i tam boš . . .« Za mešnika je bio posvečeni L 1862 Gda je Don Bosko L 1875 poslao svoje' prve misijonare, je Kagliera določo za voditela. Bilo jih je 10. Šli so v Južno Ameriko, v takzvane Patagonijo. Ta pokrajina je dvajsetkrat vekša kak Jugoslavija. Njeni prebivalci so bili divji. Ne so znali obdelovati njiv, ne delati gvanta, ne čteti, ne pisati, nikaj. Edno pleme je šlo proti drügomi. Živeli so v logi, pod kučami iz šibja, hodili na ribe pa ftice. To pa sadje je bila njihova jed. Med te je šo Kristušov apoštol Kagliero, ne z mečom nego z križom v roki. Kelko dela, trüda, nevarnosti, pomenkanja je mogeo prestati. Pa je vse prestao, je zmagao, ar je Bog bio ž njim. jPatagonija, pred 50 leti pokrita s teminov poganstva, je vsa razsvetlena od luči sv. vere, štero je vüžgao Kagliero s svojimi pomočniki. To neizmerno velko delo ga je ne potrlo nego se je včakao visike starosti 88 let. Vsikdar zdrav, črstev kak rosa, veseli kak nedužno dete je iskao düše. Sv. Cerkev kak dobra mati, njemi je to delo bogato poplačal z najvekšimi častim. Sv. Oča Pij IX. so njemi dali svoj blagoslov prle kak je šo v mi-' sijon, Leon XIII. so ga podignoli na visiko škofovsko (püšpekovo) čast i ga določili za apoš-tolskega pazifela severne Patagonije, Pij X. so ga imenüvali za nadškofa pa za izrednoga poslanika cele Srednje Amerike, Benedikt XV. so ga dne 6. dec. 1915 pozvali v Rim i ga postavili za kardinala. To je najvekša čast v sv. kat, Cerkvi. — Njegovo apoštolsko srce več ne bije a žive njegov düh, njegova dela rodijo sad. Poleg Turina v Ivreji je zavod, šteri nosi njegovo ime. Tü se vzgajajo dečki od 15 do 25 let stari. Vsi do misijonarje. Včenje je brezplačno. Dečkeci, či ščete iti v jesen, zglaste se v Martinišči. 4 NOVINE 28. marca 1926. Darüvali so na Martinišče. Gospa Pertotova M. Sobota 10, Smodiš Jula Krog 30, edna dovica Bakovci 100, Horvat Jožef Vančaves 50, Veren Marija M. Sobota 50, nabrano v uredništvi .Slovenca« Ljubljana 50, Kovačič Fr. Krog 20, Ružič in Kühar Petanci 40, dobiček pri odaji »Slovenca" 255, Kerčmar Štefan Ižakovci, nabrao na gostüvanji pri Horvat Toniki Ižakovci 36-50, prí Kerčmar Štefani Ižakovci 35' 50, pri Horvat Alojziji Beltinci BO, Majcen J. Rankovci na gostüvanji 65, v Beltincih nabrali Ščap Ana 121, Vöröš Katica 73, Antolin Jožef 24, Smodiš Štefan 55, Šaruga Jožef 14'50, g. Kühar AL župnik v G. Petrovcih nabrali 60, Jugoslov. klub Beograd 800, Dr. Alajoš Šömen, fiškališ v M. Soboti so 3360 Din., štere so zaslüžili pri ednom deli za Martinišče, tomi prepüstili vse, Lukač Ana Bakovci 40, Vöröš Ana i Ščančar Rakičan 10, Marija Glavač Beltinci 50, Bakanova družina Turnišče 100, Leopold Cigla! Korovci nabrao 44, Kozar Jurij Martinje 18, brateca Jožef pa Alojz Hauko iz Žetinec dala iz svojega 44, Martinec Anton M. Petrovci nabrao 236˙50, Ribaš Helena Sr. Petanci nabrala 57, Varga Al. Gradišče dao 50, Hochegger Jožef Küpšinci dao 40. Sledeče smo že lani dobili i objavili, zdaj pa ešče ednok objavimo: Žilavec Jožef nabrao v Tropovci 533 Din. i 4 srebrne korone, med darovniki so nájveč dali Štefan Seršen 120, Alojz Varga 100, Janez Kous 100, v Gederovcih nabrao Gibičar Štefan 128, v Petrovcih Martinec Anton 224, na Krajni Barbara Klekl 220. Sv. Martin naj vsem bogato poplača. Prekmurski dijak. Dijaški dan v Mariboru. Praznik ljubezni je bil dan sv. Jožefa za mariborsko dijaštvo. O ljubezni so govorili članki, ki so pripravljali katoliško javnost za ta praznik, o ljubezni so govorili cerkveni govorniki in Predavatelj! na slavnostnem zborovanju, o ljubezni so bučale orgije med litanijami in med sv. ma-šo in o ljubezni so pela naša usta, o njej dihala naša pljuča in se k njej dvigata naša srca, — k neskönčni ljubezni, k Bogu. — »Ljubi Gospoda svojega Boga iz vseh Svojih moči . . J ljubi svojega bližnjega kakor sebe samega“ — to je temelj, na katerem sloni in mora Sloneti mogočna, vesoljna stavba krščanskega ob-čestva. Ljubezen je vir, Sredstvo in cilj. Ljubezen je združila na ta veličastni praznik mariborsko katoliško dijaštvo. Ljubezen ga je peljala, da počasti nebeško Mater, da se nahrani z angelskim kruhom pri mizi Gospodovi in da se izroči v varstvo zaščitnika sv. Cerkve, sv. Jožefa. V trenutku združenja so bili vsi eno. Srca vseh je polnila ona (velika ljubezen, ki dviga k Bogu in ki ustvarja bratsvo med ljudmi. Velik dan je bil praznik zaščitnika sv. Cerkve. V srca nam je Alil poguma, novih sil, s katerimi bi bili pripravljeni žrtvovati vse v boju zoper brezverski svet. Ali ste občutili tudi ví to moč? Ali so bila vaša srca polna ljubezni do Boga, do sočloveka in pa do borbe za resnice sv. vere in do del, kakor jih nalaga krščanstvo? — Vzbüdite se, kajti tudi ví ste poklicani v naše občestvo. Fr. K. Serec Št. M. Črnci. Istina, ka ste na lani ne vsega plačali, ali zato vas ne terjamo nikaj, ar ste pred dvema letoma plačali več, dali lepo podporo. V knigo smo zapisali, da je na lani vse vredi. Ladi I. Gerlinci. 30 din. sprejeli f. št. mi. Vam doposlali. Franc Bertalanič Večeslavci. Novine dobiš pri g. Šadlni. Počakamo. Cena na celo leto 25 Din., ar jih hodi več na sküpni naslov. Na prošene mesece plačaš 20 Din. Matilda Ropoša. Čakovec. Bakan so plačali za Vas že lani 40 din. toje 160 koron. Gomboc Ivan So. Bethlehem. Prepisali. Molitvene knjige se zdaj dogotavljajo v M. Soboti, nam piše tiskarna. Če trbe ,,Hodi k Olt. Svestvi" tiste mamo. Sukič Janoš. Martinje. Mi vam iz tiskarne damo pet falatov pošiljati. Nemogoče, ka v tiskarni do pet ne bi znali šteti. Zato je zrok nindri indri. Kradnejo se. Na pošti Pozvedite, kelko jih pride i oprosite g. poštara, naj je vseli prešajo. Če pa li ne bi bilo reda, nam dajte glas. Vse zaostalo smo vam znova doposlali. Ve tüdi indri se že zgodilo, ka so nam je kradnoli. Oda tolvaja zasledite, taki nam javit«. GOSPODARSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 290 Din., i . žita 200 „ „ „ ovsa 185 „ ,, „ kukorice 155 ,, „ „ ječmena 185 „ „ „ hajdine 270 „ ,, „ prosa 225 „ •V, „ pš. Otrobi 120 „ 2. Živina. govenska: teoci: svinje v Zagrebi 1 kg. 8—8-50 D. 8 — 10 D. 14—16 Din v Ljubljani „ 8—8-50 D. 8 -10 D. 14—16 Din. 3. Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 24. marca 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56 85 Schiling D 798 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1˙69 Nemška zlata marka D 13 80 Francoski frank, 1 frank D 297 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0˙079 Švic. fran., fr. D 10˙93 Talijanske lire, 1 lira D 2*26 Zürich: Dinar, 100 Din Šv. frcv 9˙165. ŽUPANEKOVA krčma v Andovci se 5.-ga aprila na jávnoj licitáciji vučenomi človeki na tri leta vödá. Več: Žiško Jánoš tutor. Podpirajte "NOVINE"! HIŠA z ogračekom i sadovnjakom i približno tri plüge zemle je k odaji v G. Radgoni. Pita se lehko pri JOŽEF-i ŠKROBAR GORNJA RADGONA Spodnji griz Štev. 27. Polskim delavcom na znanje Na Vogrsko se jih sprejmle več sto na razna mesta i vrejmena pogoditi se je lejko samo do 5. aprila pri delovodjama ANDRIČ ŠTEFAN-u v Pečarovci in GABOR ŠTEFAN v Odrancih, ter pri delavskimi nadzorniki Magyar i Németij v Čentibi. Vsak delavec mora meti pri pogajanji dva svoj va kejpa i delavsko knižico. Odgovorni delo prevzematelj GAŠPAR JOŽEF Prosečka -vas. je »MARŠAL" mlatilna peč za 6 konjski moči i 48 colno »UM-RATH« gümno z mre-žov za detelično seme mlatiti. Oda se prosto za vsako primerno ceno. Pogledne se lehko vsaki den pri: Gyoha Ladislavi KRASNO POSESTVO na romatičnoj legi v Gornjoj Radgoni, okoli 30 plügov zemle se oda kak stoji i leži. Na imanji stoji lepa ednonadstropna hiša »Vilia«, poleg je marof, viničarija i vse drüge potrebne hrambe, vse zidano i s črepom pokrito pa lastiven stüdenec. Poleg so lepe gorice, sadovnjak, njive, senožeti i log. Tüdi dosta govenske živine, konji, svinje, kola, Pohištvo itd. Imanje je vse vküp, pri velkoj cesti i blüzi železnine postaje. Pisma .prosim na upravništvo lista »NOVINE"! Naročnina ino oglasi se sprejmejo za "Novine" pri I. HAHN trgovina s papirom, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino p o Š te. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din napiše pa po 9 1/2%. Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ.