11 u* • 1 gospodarskih, obertnij skih in narodskih stvar Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. reéaj XII! Ljubljani v sredo 19. septembra 1855 Lisí PS Od setve gojzdne^a drevja . V V . kvami; dečko, ki starišem čoke tešejočim živino po gojzdu pase Marsikaj koristnega so že ti listi přinesli od gojzd- grabiti Pa nega drevja. In res! prav potreba je, da se go spodarji večkrat oponiinjajo gojzd "V V • I i * ■ v 5 IZ kterih nam leto nekoliko žira. Ce se bukvica kmali zuga dragina, ktere ne bo moč v 3 ali 51etihodpra- more hraniti kakor želod jo mogel polne vreće z rokami na vsakih pet let je tako dobra rodovit vendar tudi vsako poseje, se nost bukvice; v prijaznih krajih je viti, kakor dragino poljskih pridelkov Dali ko do spomlad ti Naj sledi tii ob kratkem ppp> , kako naj se seje gojzd no drevj ostane ne želod ne bukvica: kal se jima vsuši. Gab majh me je v rahlih belozelenih šopkih zernica, podolgovate, robate pod luščinami """ «IV »JV. 11IU|11IUV 111VI* , pvuvi^u » (AKl/ , A puu lUOvUiaUli Hočeš prav opraviti drevno sci po svojem na- ležé oktobra (kozoperska) zrele. Potergajo se celi menu, poskerbi m si nar poprej dosti in d obreg pk z roko na drt lega se Brez semena ne zamoreš nič drevja zasejati; slabo nano je, in se v hladném jùgnu ali seme ti ne klije, in ves trud in delo skazi. Z da vsako drevje seme rodi iz enacega plemena drevje zraste, in tako se more vsako kterega sopet drugo se ne bo sam gabe skednji posusé ter se zernje izmlati in zveja ali opolje Šest polovnikov šopkov mora biti za en polovnik či stega zernja. Pa ni ga treba toliko za enkrat, ker bol sejal 5 temuc le med drugo drevj drevj seme je od drevja na prostini rastečih in s semenom zarediti in razploditi. Pa treba je, obsončenih. Hraniti se dá gabrovo seme tudi da seme na semenščaku ali semenskem drevesu po polnoma dozori, namreč da ima vse k obrodovitenj potrebno, z u kal, v kteri J je in znotrajno kožo, jed že zacimek prihodnje rastike in Iz pomladi; večkrat in se ne sprid Jesenov do se mora pomešati, da ne zadahne m e ima podolgato, plošnjato zernje v mešiču kakor jezičke zavito, kozoperska zrelo, semena brez kali klice in rastike ne bo. Tudi mora Osmuka se kakor gabrovo seme in pustí se v hladu biti seme dobro zrelo, in to se pozna, kadar ima na rahlo posuto in večkrat preniešano osušiti. svojo potrebno podobo, velikost, b in krep kost žerna, in kadar ob navadni dobi samo od sebe pad z drevja. Zadnjič se mora tudi seme, da do i r t • lit Ě i • V • a # à m • leti se lahko hrani, če ima hlad. čez eno leto, včasi še le čez poldrug Dve Kasno klije, še le (Dalj sledi.) bro obrodí, ob pravi dobi po ber at če se kmali ne poseje tak p r a "v 11 nosti 9 to je, krajih, zmožnosti klico pognati ? ? ne tit da y m klit gubi ni drevja 9 ni mogoce zadosti se Gospodarske skušnje. s grojzdje vili pešk olje. mena dobiti od mnogoterega drevja, ktero bi radi po- Ogerski časnik „Gazd. Lapok" je dal unidan na ejali. Treba je v tacih okoljšinah iz drugih krajev pri znanje, da neki vinorejec na Ogerskem je nabral če sosedih semena osberbeti ali ga od deleč kupiti. Ho- tert vedra grojzdjevih pešk, ki jih je do dobrega po ćemo vendar nekaj drevnega semena poznati, in učiti SUgji in prerešeia'l, da jih je bílo potem le 4 bokale jih je se kako se pobera, in do setve hrani Od drevnega semena. Hrastovo seme, kteremu želod in pol; na navadni presi, kjer se oije preša presa! in dobil čez pol bokala (r> pravimo 9 do o 1 j a. Navadno se zori ob sv. Milielu konec kim to se pozna kadar sam odpada. Tačas naj se kmalo pobera pa Madezne y 5v cer pod dre ves popolnoma zdravih vive želode pusti, niso za setvo. Dobri pa so, če imajo jedra na rumeno bele, zdrave, sočnate, ne pa dobi iz 4 veder sprešanega grojzdja eno vedro tro pin, iz teh pa dva bokala neposušenihgrojzdjevih pešk in iz teh osminko bokala dobrega olja za mizo. Iz 100 veder bi se tedaj dobili 3 bokali in osminka do brega olja. vedili. Ali se pa tosplača, bojo vinorejci sami suhljatih rujavih ali černih, in da so polne v luscini I "ali ali koži. Zelod se tii in tam pri nas doma dobi pa pri sosedih ? kar ga je treba; ne pride čez 5 grosov polovnik. Ce se želod kmali ne poseje, hrani Les tako narediti, da se ga ogenj ne prime. Potašlja se raztopi toliko v vodi, da je voda kakor pravimo, prav nasitena ž njim; ti potašeljnovi y 5 vodi se primesa potem toliko štirke (tudi iz krom ga v hladném kraji in večkrat ga premeči, da ne pirja narejena štirka je dobra), daje voda gosta ka- sklije, tudi vari, da ne pomerzne in se ne posuši, dru- kor navadna vodena barva; na to se vmeša še il a o rv 1ij v.- , luui v cti i , u u iiv jjvj gači si ga zastonj poberal Buk rodi znano bukvico tudi kimovca ali v pada iz češulic; tudi dosti vred da vsa zmes je gosta kakor smetana. 9 navadnim 9 začetku oktobra zrelo ježic ž njo na tla pride. Vse leto se z listjem zidarskim čopičem (penzeljnom) se namaze potem les; tacega lesa se ne prime ogenj 9 III ce kaka stvar dolgo časa na njem ležala, bo začel tleti in v oglje pod bukvami pograbi, ter se potem ali v gojzdu ali se bo spremenil, nikdar pa se ne s plamenom vžgal. doma na skednji zveja, ali pa tudi vse skup poseje po čoke ali po derva hodijo, bi uteg Tisti, ki v gojzd Vrednost lanenih ali ogersičnih preš. nili veliko bukovega semena v vrečah domů donesti, V nekem zboru saksonskih kmetovavcev so se in za malo povračilo svoje zamude soseskam prodati, pomenkovali: ktera klaja je naj bolji kup, zraven pa dobri letini ka tudi tečna živini, ako pride gospodar tako deleč kar jim ga bo za posetev treba, dar prav bukve rodé, je vse polno bukvice pod bu- mora klajo kupovati? Sklenili so po obilnih sku da snjah enoglasno, da so lanene ali ogeršićne preše (perga), ktere, će se preobilno ne pokladajo ■■■^■peselmo m lek o pomnožijo. En cent teh pres Današnja žitna cena je: rež 3 30 do 3 fl. 48 kr-, so rsica Živini 1 po 3 24 kr. novi zaleže živini toliko, kolikor dva centa dobre merve, jećmen po 2 po tem si gospodar lahko zrajta vrednost njih. i Iz Temešvara 11. sept. 48 kr. do 4 stari po 1 koruza po 2 9 oves po 1 30 do 1 48 kr. 12 do 40 kr. 9 vagan. F. B Odkritoserčna beseda o žitni ceni Da se prava spozna Je cuti treba dva Jezikoslovni pomenki Nemci so zacelí spoznavati Slovence. Mnogokrat se od žitarjev govori in zabavljica sliši, da oni ceno kruha dražé in si dnarjev pa tudi grehov dosti nalezujejo. Ako se to sliši v kteri deželi, ktera sama za se premalo žita prideluje, žitni tergovec menda ne bo ne- dolžen delà krivico. če pakdo žitarje v Banatu ravno tako sodi, jim — Tukaj poslednje leta tergovec ni več dra- gine kriv; le kmetje in grajšine svoje pridelke terdo skup deržé, da bo sopet letos žito drazje in drazje. Prec po žetvi se je čista pšenica po 5 fl. vagán plačevala, danes velja, in kar je je nar lepše, tudi 6 in pol že 6 Vsaki dan imamo veliki žitui terg, al vsaki dan vidimo prodajavce bolj ošabne naj je Serb, Madžar, Vlah ali Nemec, kakor so krog Temešvara raztreseni, vsak ceni svoje blago drago, in ceravno vsakdanje dovoze blizo na 6000 vagánov štejemo, poslušajte dragi bravci enmalo, kako mi s temi Ijudmi kupčujemo. Kupee: Dobro jutro stric! od koda ste? kaj imate? Prodaj avec: Dobro rano, gospodine, pšenico imam iz Dinjaša. Kupee: Ali kaj velja? Pokažite jo. Prodajavec (če ima slabo robo): Vi ste pervi, ki jo vidite; le berž napravite, da idem naprej; (če je pa roba dobra): 6 forintov velja, naj bo kakoršna hoće. Kupee (če je roba slaba): Bogme, prijatel, slabo ste pripeljali, dobro pak domá pustili; pa naj bo, da osta- neva prijatla, dam ti 4 36 kr. za vagan. Prodajavec: Dal za to čeno bi je pac vec vzeli ko mojih 10 vagánov i po ti ceni ne bo ništa ; 5 forintov in pol danes velja, ako nećete, z Bogom! Kupee (če je pri dobri robi): Slabo ste rešetali > stric! nekaj bom od mere odbil magazin stresete. 5 če jo za 6 v moj Prodajavec: Gospodine! dnar je Vaš, pšenica je , vsak svoje obderživa, pa nikomur ne bo krivice moja, domu obernem. ako ne dobim, kar sem rekel. ? raje In tako dalje se v časih dolgo dolgo prickamo za 10, 20 ali več vagánov, preden kupćijo sklenemo, in dovelj je treba hoditi, govoriti in ježiti se, dokler je ladja polna. In vender je večidel še kupec opeharjen; kmet v vrečah vsake sorte pšenice in smeti namešane ima, hitro ná kup stresa in se Ie malokrat vjeti da. Večkrat pa res, če ne dobi kar tirja, požuga konjem in hajdi domu derdra s svojo robo. prav zbrisane glave, Nemci imajo sploh nar bolje zita in so pri prodaji — lepo, počasi ga mora nagovoriti mu mora, nje kdor hoče od njega kaj dobiti ; prilizevati se govo bogastvo ali kaj druzega hvaliti, ako v meri ali na ceni dobička želi. — Kadar ima prodajavec enkrat dnarje v žepu, se ne zahvali za dnar, kakor je navada, ampak pravi: kadar bo po 7 fl. vagán, bom že sopet přišel, pred pa ne! „Fut Gott, Vetter!" Zdaj, dragi bravci. prevdarite enmalo, kdo je kriv dragine v Banatu: tergovec, ki žito kupuje, ali tišti, ki mu ga prodajajo? Prodajavec je zmiraj na dobičku, zato ker žito predober kup nikoli ne proda, tergovec pa večkrat po rebrah dobi ali svet ne vpraša zato V Zitarjem sploh oponašati, da oni dragino delajo, je ravno tako nespametno, kakor ce bi kdo oponašal štacunarjem, da oni po-dražujejo štacunarsko blago; uni in ti morajo biti, kdo bo sicer ljudstvu stregel z žitom in štacunarskim blagom? (Je je žita in blaga dosti za vse potrebe, ni nobeno drago, in ži-tarji so bili o nizki in visoki ceni žita. Le ljudje kratke pa- Nar novejse obcnoslovnisko delo je izdal profesor dr. Rapp v Tobingi na Nemcih, z imenom: „Grundriss einer Ci Grammatik des indoeuropâischen Sprachstammes. 2 Bde. Kakor napis pripoveduje, zadeva to delo zlasti indoeuro-pejske jezike; pa memogredoc so važne besede tudi o druzih jezikih zaznamovane, in pregled zastran razširjenja raznih jezikov razjasnujeti dve mapi: od Azije in Europe. Važno je to delo za Slovane, ker pisatelj pervi ptujec prinaša obilno znanost staroslovenščine in novih slo- vanskih narecij, ter te jezike priiicuje ne samo s san-skritskim, ampak tudi s perzijanskim, in v Europi z ger-škim, romanskimi in germanskimi jeziki. Te jezike namreč on prišteva v indoeuropejsko deblo, celtiškega pa iz njih srede loći, ker v koreninah in pregibanji se Ie malo snida z njimi, ter ga deva v versto jezikov, pri kterih se razmere besed ne določujejo po organiškem pregibanji, ampak le po mehaniškem priti ko vanji besednih oblik ali su-fiksov, zatoraj jih imenuje su fiksne jezike (Suffixspra-chen), kakoršni so madžarski, čudski, mongoljski, s kte-rimi celtiški vendar po besedah in pritiklinah ni soroden. rec i Kar je v teh bukvah bolj važnega za slovensko naj bo tukaj nekoliko naznanjeno. V posebuem od- , imen in pri- delka je razjašnjenih 440 korenik cr » lagolov imen, ter primerjanih po vsih šesterih vejah indoeuropej-skega debla. Znameoito je, da pisatelj indiškega ne šteje da je 9 y za pervotno obliko tega debla, marvec pričuje marsiktera korenika bolj popolnoma ohranjena v druzih zlasti zahodno-europejskih jezikih, zraven mnoge tudi v slovanském. Ravno pri takem razlaganji pase slovenski jezik kaže veliko tesneje sklenjen z drugimi europejskimi dasiravno se po večini bolj naklanja na azijanske, na per ziškega in indiškega; dostikrat se mora člověk prav za vzeti, ko gleda mnogo slovenskih korenik sorodnih z ger manskim ali romanskim ali z gerškim ondi, kjer bi si sam kaj tacega ne bil mislil. Dostikrat bi tedaj s pevcom re- kel: „Vse imamo, pa ne znamo", vendar naglo bi se po pravljal, ter mislil: to je le sorodnost indoeuropejskih jezikov, ker so vsi iz enega debla izrastli. Pri korenikah so semtertje pridjane tudi arbanaške — následek staroilir-skega ali traškega jezika, od kterega pisatelj pravi, da se bolj nagiba na sufiksne jezike. Poglavitni razloček za-hodnih jezikov pa nahaja pisatelj v tem memo izhodnih, da uni rabijo bolj terde čerke: k in njene sorodnice, ti pa bolj 9 za izgled stavi: germansko omehčane: s in njene sestrice knavan, kennen, latinsko gnoscere, gerško giguo-skein, sanskritsko dshanâturn, perzijansko s hi na chtěn, slovensko sna ti. (Pomniti se mora, da pisatelj vse jezike enako piše z latinskimi čerkami, kar veliko polajša vse branje). V večini bukev pa pisatelj razlaga slovnisko preobli kovanje besed, in ondi se slovansko tudi kaže v mnogo verstni zvezi z drugimi europejskimi jeziki. gibanja glagolov opominja pisatelj, da je nar bolj bo Zastran pre Da pa meti zamorejo tedaj žitarjem sploh oponašati dragino. žitna kupči ja sploh vendar ni brez zlatega dna, nam pa tudi žitarji ne bojo mogli tajiti, saj imamo dosti izgledov. Kmet pa tudi ne more svojih žuljev imeti le zato, da bi drugi dober kup živeli. Poglavitni vzrok dragine je tedaj vselej le ta, da so poljski pridelki pre maj hni v primeri s tem, kolikor se jih potřebuje. V obilnosti še nikdar ni bila dragina. Sicer pa se lepo zahvalimo castitemu gosp. dopisniku, da nam je tako mikavno razložil žitarsko barantijo v Banatu. Vred. gato razpeljano v sanskritskem in gerškem » manj Naj Dam bo dovoljeno temuv sostavku dostaviti neko bogato v druzih jezikih io v slovanském, da pa razni je- liko verstic iz obilne skušnje. Cez in čez resnično je ziki namestajejo nedoversivni čas gerskega ali latinskega ni pravega knjigoteržtva za slovenske bukve. Kaj je i da ezika z raznimi izpeljanimi glagoli; v tej reci pa steje gl Slovane za nar bolj bogate, samo da premalo omenja nemških bukvah razvajeni vzroktega? Kaj druzega kot to, da knjigarni > po niso d o v o 1 j da se jim od naših dovcršivnih in nedoveršivnih glagolov. Posebno 10 ali 15 gold, od 100 ponuja, ker izdatelji nemških knjig tudi razlaga, koliko da so si koočnice glagolov sorodne za jim dajejo po 25, 30, 35 fl. Ravno to terjajo od nas. Ko- razne osebe, po kterih se beseda v pregibanji ozira. kih in m (Dalje sledí.) Beseda slovenskem knjigoteržtvu liksen razloček pa je med prodajo slovens ških bukev? Koiiko se unih, koliko pa teh spečá! Nemški svet je velik, slovenski majhen. Nemških bukev se lahko natisne in prodá 10.000 iztisov; mi smo zadovoljni, če se ucùuutt v oiutciioivciii natisne in proda 10.000 iztisov; mi smo zadovoljni, ce s Večkrat se je že govorilo o materijalnih zaderžkih, ki íih ePe^a 1000. Nernski pisatelj tedaj lahko daje več od overajo napredovanje slovstva slovenskega; naj še jez o tem spregovorim. Zgodi se mi mnogokrat, da berem v stotkov pri 9 ker 9 ce speca ko bukev, mu mali dobicek m t se vec verze pri h skupej, kakor časnikih naznanilo novih bukev, ki me mikajo berž te- veliko večji slovenskem 9 ki le malo iztisov proda čem h knjigarju, prašam po njih jih ni 9 knjigar pise tiskarju ker založnik ni znan jih naročiti ta mu od- 9 Ker tedaj slovenski pisatelji nemorejo dajati h P petih odstotkov, ne marajo knjigarji za slovenske bu govori: „nikar me ne nadiegovajte s tacimi naročbami, jaz !u Ta odgovor do- kve. Hine illae larimae! Ni ga nobene knjigarja 5 da bi sem tiskar in. ne kupčujem s knjigarni lu bim pod nos namesto željno pričakovanih bukev bukve tonj v „kom 9 SI m pri sebi misli ste V ze pravi vi Slo 9 u knjigar pojte se to bukve v ..kom jemal In kaj se pravi 99 jemati Bukve b P solit vi in vaše slovstvo, s kterim se toliko bahate vzeti, jih prodajati, če kdo po-nje pride; od prodanih do br es ti jemati, čez poldrugo leto rajtati z izda Poglavitni vzroki teh h knjigarnih razmer so kakor mi jih je nek knjigar pismeno razlužil 9 bre o teljem 9 in kar ni prodanih 9 ti-le se pri taki kupčii pač noben knj j poslat r ne more Okupit 1 Pisatelj izda buk na oj trošk in Dokler ne bojo tedaj naši rojaki prid bukev ku jih prodaja sam, pa ne naznani razloćno stanovanja. ojeg pováli 9 jih izdatelji ne bojo mogli v bilnišem št 2. Izroci se knj knjigarj i n b či nst P natiskovati, in tudi ne jati čj ih o dstotk knj or » arjem da 9 dokler pa tega poslednjega ne bojo 9 ki ceni. Kj pa knjigar ne more terpeti zgube 9 ki bo vzájemnosti knjigarske, in kakor smo že unidan rekli, rečemo še enkrat: kdor si želi kakih bukev, naj podrega mu jo naročba in vožnina prizadene, in kjer pri vsacih bu- ------ --------- ----- - ---- „ ------ , . kvah mora vendar tudi svoj dobiček imeti, je prisiljen višjo vselej bukvarja svojega kraja. Ce jih bo knjigar saj kakih 12 ceno postaviti, kakor je v časopisu naznanjena in po tem naročil, bo že dobil pošt dstotk Naj knjigarji takem pride še njegova poštenost v nevarnost 3. N bukve se b knjig ne nazna nijo; ona zvé kaj le od bravcov novin, ki od vsih krajev priletijo radovedno popraševaje po bukvah. Kaj bi bilo lah- tudi sami na to izdajatelj mogel sito. vižo kaj storé , in ne da bi pisatelj ali vselej tista lačna vrana biti, ktera pita Vred kej kot će bi se po izgledu Nemcov in druzih tisk P h kih knjigoteržnicah Ozir na přetekle řase. goji pošiljali, v kterih naj bi se le natanko , po kterih se zamorejo bukve dobivati. V I po 4. Ni de pošiljati j en tis knjigarnicam v 99 Kolera ke stara bolezen. Ali stara ali nova bolezen, naj bolje bilo 9 da bi pogled, kar bi vendar k razširjanju knjig gotovo veliko ne bili nikoli nikjer od nje nič slišali pripomoglo vsaki naših bravcov, bravši ta nadpis. Vendar bo gotovo rekel naj povémo, Naj so pa v ze lenobe, cesar ti ali drugi zaderžki krivi knjigarske ker ute j b gotovo vsak knjigoljub sereno želi s e k d buk dej n a t m m J t r e b P h 9 b 9 k je: d o pr P prodaj ovenskih mestih in k in povsod poenakice kar hočejo nekteri od nje starodavnosti vediti, marsikterega tolažiti, ako sliši, da je bila, pa je popol noma zginila, in da utegne ravno tako spet zginiti. Že pred sto in pred več tisuč leti je bila — pravi kolera znana, pa je tako zsinila časnik „Allg. z 33 pri meri tudi 31 9 23.) sljejo 9 ni menda dosti). Treba je pa naganjati knjigar je naj med sabo v zvezo stopijo in slovensko knjigoteržt sploh po tistih vodilih in postavah vredijo, ktere po vsi V sredi 3. stoletja je obiskala rimsko deržavo grozna kuga ljuti 9 čez 15 let je v velikih mestih pobirala silo veliko tudi v Kartagi, poglavnem mestu Afrike, je pomo r ------- " I' —■ j y JFU JJUUI, IUUI * UHllU^i , j/ug.Kiuv... —------------7 J I Němčí i in drugod veljajo in vsled ktere vzájemnosti vse rila leta 252 mnogo ljudstva; bežali so pred bolnimi in koli izdane bukve še pred dobiš, kakor na- merliči, kterih ni hotel nihče pokopovati, da so ležali po %# * « a v ■ « • v imenitnisi znanilo in pretres v časnikih bereš. Zakaj ne tudi ne 1 e ktere) slovenske piti bukev, pa tudi kupcu ne kaže naročati, kjer mora naročilno pismo 1 I i v 1 « . ^ _ — - Knjigarju [vse. ulicah in osmradili zra*. ^u» v noun manu v««»«, naku- bolezen sploh ni nihče pravega zapopadka imel, se je tako k (D v tistih starih časih, ko od 9 si posamezno knjig godilo, ni čuda sliši!) 9 ćula pa, da se današnji dan kaj tacega , postnino in knjigarjev dobiček sam terpeti. Ne bode se nikdar pospešilo in po- vzdignilo domaće knjigoteržtvo, dokler ne bo knjigarske mortalitâte), v kterem tolaži plahe in zbegane, in jim pri Ciprijan je razglasil tadanjim kristjanom pismo rec =»...........J v t v/ , uunin lio UU ftUJI^ai 8KC II1UI mikiaivj , v IVIU1V1H uvr i«m p'«»« ---'--' jemnosti, in prijatli slovenskega slovstva morajo to poroča serčnost, ki je poglavitna bramba pred vsako bo na vso moc podpirati Še leznijo. V tem razglasu popisuje tadanjo kus zlo tako 9 imam eno prošnjo do si. vredništev slovenskih ča- kakor je sedanja kolera sopisov : naj bi namreč nikdar ne sprejeli oznanila bukev ako se jim vse razloćno ne pové, o čemur je bilo gori go 9 vorjeiio A. M lere. tudi res tem si prizadevaj nekteri dokazati starost ko Ce so vse te omenjene kuge zares kolera bile je 9 da je poslednje stoletja tako zginila da ni bilo 300 v Europi do leta 1817 ne duha ne sluha od uje. Ali bo v prihodnje tudi tako minula, ker letos se bo vendar dovolj znesla nad vso Europo, kdo vé. Bog daj, da bi. Temu oziru v přetekle čase dostavljamo ozir po našem cesarstvu zastran kolere: Na Dunaji je še zmiraj precej huda; po zadnjem oznanilu jih je te tri mesce, ko se je tù spet pokazala zbolelo 4350, umerlo 1835. bio biti. > na kteri ima imé vasi lepo ocitno in prav zapisano Po vsih vojaških bolnišnicab našega cesarstva iu tudi v vojski se rane ne bojo več zavezovale s cufanjem, ampak s sirovo pavolo, ker je ravno tako dobra (in po skusnjah z vato v se bolja) in veliko bolji kup. Ta ukaz, > ki se opira na obilne skušnje, je pa tudi nauk, da pa-vola smé brez škode na rano priti, ne pa le platno, kakor se je nekdaj napaćno mislilo in marsikteri še misli. — Od konkordata (cerkvene pogodbe), ki ga je sklenila austrijanska vlada s papežem, se sliši, da šteje 24 oddelkov, V spodnji Austrii tudi še zmiraj razsaja V Peštu jenjuje ocitno, bolj po malem pa v Lvovu; „placetům regium" nima več veljave, škofje zamorejo popolnoma svobodno ravnati v svoji sodni oblasti itd. — V Krimu vlada začasno mir; imajo menda dosti opraviti s do 8. t. m. je tu zbolelo 5575 oseb, pomerlo 2825. V Šlezii pojenjuje. Na Marskem v olomuskem okrogu je še huda, v Zeptavi so s samo merzlo vodo veliko bolnikov ozdravili. V Lineu je vsak dan bolje, pa po kmetih zgornje Austrije se je skor povsod razširila. V severnih Tirolih ni prehuda, v južnih pa zlo razsaja. Na Koroškem je dosibmal le v okolici borovljiški. Krajnskem je še ni konec, v Ljubljani je zlo pokopovanjem mertvih, kterih število se od nobene strani še prav nevé; francozki vojskovodja v oznanilu od 11. t. ni. pravi, da je njegovih ranjenih 4500, med temi 240 oiicirjev; od mertvih še ni nič povedal ; Angleži so našteli Na pojenjala V Fur la ni i, kjer je pomerlo čez 6000 ljudi, žezlo pojemlje. V G Kopru je že skor mi v Terst se tudi bliža h konca. Po kmetih v Istrii jih je pobrala čez 4000. ' ; 7500 mertvih in ranjeuih; od Ruso v se ni še nič slišalo. Pelissier je pisal 10. dan t. m. ob enajstih zvečer sledeče: J?Danes sem přehodil Sevastopolj; le, kdor sam vidi, kaj si je sovražnifc vse napravil za brambo, je v stana po vred-nosti ceniti našo zmago. S tem, da je Malakov v naší oblasti, smo dobili grozno veliko materijala in sila veliko naprav v svoje roke. Jutri bojo zavezne armade posedle Ka-rabelnajo in pa mesto, in pod nje krilom bo angležko-francozka komisija popisala včs materijal, ki ga je pusti! sovražuik v naših rokah". Iz Pariza se sliši, da je cesar Napoleon poslal kurirja na Dunaj s pismom, v kterem austrijansko vlado prosi: naj terja tedaj V se enkrat od ru- V Benedkah, Veroni iu Vicenci je popolnoma sovske vlade, da se podverže tištim čveterim členom vlada terjale v anglezka jenjala, ni je pa še konec v Padovi in Vidmu, v Milani tako, kakor ste jih francozka in je še zlo huda. V vsi Lombardii jih zbolí na dan še okoli dunajském zboru; če ne, ne bote jenjale pred, da vzamete 1000, pomerlo jih je že čez 23.000; naj huje je bila v celi Kriin. Da bode austrijanska vlada rada še enkrat po- Brešii, kjer jih pa sedaj na dan le še malo zbolí. sreduica mirne sprave, ni dvomiti; po tem pa, kar je nek Novičar iz austrijanskih krajev neka visoka oseba v Petrograda rekla potem, ko je perva , da je Maiakov pádel in da so ladije pokončane, tje novíca . - j v v lz Dramna na Staj. 13. sept. J. S. Danes ob treh in devet minut po polnoči je bil pri nas potres. Slišal sem ko sem bděl, od jugo-zapada, kakor bi burja bila priborila, dospěla Rusija. i 5) ni v Se upati da bi zavoljo te zgube se že udala mocna okna pa dregetati, polej pa je meknilo pětkrát zaredoma in zidovje je je vsakokrat zapersketalo. Ko je mikanje okna še dregetale , in zdí se mi , da je potřes nebálo, so vsa draga nesreća mora zadeti Rusij o, preden se bo udala", so bile po berolinskih novicah nek besede visokega gospoda. — Bellemarre-a, ki je hotel unidan Napoleona ustreliti, so kot norca zaperli v norišnico v Bi- cetrah. vojn h bark. proti severno-izhodu naprej šumel. Malo so gomaznice mi po herbtu bile poletele, menda od strahu. Ravno pa zasli- sim da , — je ob pol šestih drugič bil potres, ki ga pa nisem ki čutil, ker sem bil na potr. (V Celji tadi je bil takrat potres). Iz Ljubljane. Te dní nam je došel iz Dunaja smertni list v kterem namesto nepricujoce zlahte častiti gosp. dr Matija Dolenc, c. k. dvorni iu sodni advokat na Dunaji naznanuje svojim prijatlom in znancom, da Andrej ba roc stotnik c. k. topništva, vitez vis. c. k. V Napolji se bojé punta in prihoda angležki h Po pismih iz srednje Afrike zvémo, da 26. marca so austrijanski misijonarji dr. Knoblecher, Ueberba cher, Danioger in 4 v Kartumu ízučeni zamurski fantje došli v misijousko stanovališče pri sv. Križu v okolici za-murcov Kykov, kjer gosp. Mospan se srečno vêde; on stanuje na levem bregu Bele reke v koći iz ila in slame, kakor je ondi navada. 28. marca so se podali naprej in v 14 dneh so mislili Gondokoro, cilj svojega potovanja, Rajnki vremenski prerok iz Jolsve doseći. slednika na Štajarskem, ki je unidan v časniku ima na » Auf- rekoč: „s'o vsih C eho vi n skega reda Marije Terezije in toskanskega vojaškeg voja-reda j za zasluge, ovenčan z zlato in sreberno svetinjo hrabrosti 1. reda, s c. k. oficirskem službinim križcem in papeževo merksame" pervikrat se preroka razodel znamenjih natore naj sejejo kmetovavci letos veliko reži ker prihodnje leto se je bo silo veliko přidělalo; letošnja jesen bo lepa, le v sredi tega svetinj je po kratki bolezni 10. dan t. m. v 45 letu svoje starosti v Baden-u poleg Dunaja umerl. Lanske „No mesca in pa v pervi polovici prihodnjega bo nekterikrat zmerzlina, ki pa utegne bolj škodovati letosnjim jesenskim pridelkom kakor ozimini . . . • V . 1« . 1 vice « so pri nekoliko življenjopisnih čertic slavnega moza, ki ga ponosno svojega rojaka imenujemo (Č e h je v B na K domá) i niso mislile, da le- vovo. Tudi njegov pa bo živel na vekel tosnje bojo že oznanile smert nje vzela. Spomin kolera ga je pred koncem januarja ni veiiko snega pricakovati, tedaj se tudi ni bati, da bi ozimina pod dolgo ležečim snegom kaj škode terpela. — V Parizu je sedaj neki 19 let star mladeneč iz Irskega, ki pač zamore reci večji mož sedanjega časa , — vaga pa ° i , da je naj meri 8 čevljev, 1 pavec in 4 linije centa. Kjer se pokaže, ga gleda vse. Novičar iz raznih krajev Velikemu odboru v Svajci je bila unidan postava predložena, da se uaj fantalinom pod 16 leti prepovejo tobak in cigare pušiti. Pač pametna bi bila taka po- smerkovca s Občinam (soseskam) po vsem cesarstvu je po višjem stava povsod, ker res zoperno je viditi ukazu zapovedano, pred vsako vasjó napraviti plehasto ta- cigaro ali pipo v ustih! v se Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiv/eis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.