Posamezna številka 20 vinarev. Stev. 33. V Ljubljani, v petek dne 21. februarja 1910, Lato L VEČERNI LIST CeilS celate^M 94 poiti K 40'—, za IJaVJano X 35 —• « polletna „ „ „ 20 —. „ M 18'— * UtrHetco „ „ „ 10'—. „ „ „ 9*— » mešajo „ „ „ 3'50. „ « .. J — Brtiništno lat sprana; Kopitarjeva ulita 6. — Telefon 53. NEODVISEN DNEVNIK ir.serati: foostaipna petiivrsta (53 mm Uroi« h J na visoke sli nje prostor) za enkrat po 50 vto. ca Orala vstkrat po 45 vin. — Cb sobotah dvoj#! tarif: — Poslano: Enostolpna petiivrsta K f—. — l:haja nak dan, U.jamšl nedelje In praznike, ob 3. uri popoldne. Nemško slavje v Cmureku. Nemci prekoračili demarkacijsko črto. Posebno poročilo »Večernemu listu*. , Maribor, 21. febr. Včeraj 20. febr. so nase čete izpraznile, kakor je bilo določeno v dcmariccijski pogodbi, trg Cmurek,. Nemci so ob tej priliki priredili veliko narodno slavnost. Trg je bil v nemških zastavah. Kakor se poroča iz zanesljivega vdra, je bilo včeraj v Cmureku tudi 200 do 300 nemško avstrijskih vojakov. Iz tega se vidi, da se Nemci ne držijo sklenjene pogodbe: Prekoračili so svežo demarkacijsko črto in poslali v nevtralni pas svoje vojaštvo. . jk.>( . . Odškodnina za Italijo. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Ženeva, 20. febr. Rimski listi poročajo iz Pariza, da namer ja Amerika's tem pripraviti Italijo do sporazuma o Jadran- skem: vprašanju, da ji poveri upravo Armenije. Italijanski listi se soglasno izjavljajo proti takemu kompromisu, Revolucija v Belgiji! Kralj in kraljica zbežala* Posebno poročilo »Večernemu listu«. Berlin, 20. februarja. V Weimar je dospela vest, da je v Belgiji izbruhnila revolucija, vsled katere sla kralj in kraljica morala zapustiti državo. V koliko odgovarja ta vest resnici, sc trenutno ne da dognati. Zastopniki deželne vlade za Slovenijo pri banu. Zagreb, 21. febr. Sinoči so prispeli semkaj minister dr. Kramer, predsednik »CZ* , v^a^e ^r- Brejc, podpredsednik ar. Žerjav, dr, Verstovšek in Josip Pogačnik, Zastopniki deželne vlade so se ob 8. un zvečer raztovarjali z banom dr. Pale- Posebno poročilo »Večernemu listu«. čekom o prehranjevalnih razmerah v Sloveniji. Po razgovorih v banskem dvorcu so se Slovenci ob 10. uri zvečer odpeljali dalje v Belgrad. Z istim vlakom je odpotoval tudi notranji minister Pribičevič. Srbi zasedelo Budimpešto! Posebno poročilo »Večernemu listu«, ■:£ vlada -ni^vobi«2^ ^e^r'. Ker sadjarska protiaLlo. Če b« ne izdalo nobeno 'drugo 30 vagonov masti’ in*on* lTVOZi 114 Češko sredstvo, bi dal tudi zasesti Budimpešto tnufrk *£££ Usarja,*. > r -u, Hišni posestniki. Prejeli smo iz meščanskih krogov; Stanovanjska beda v Ljubljani in drugod je vsak dan hujša. Ljudje, ki so brez strehe, obletijo sedemkrat vse mesto, prc-.den sc prepričajo, da stanovanja ni mogoče dobiti. Za majhno sobo pod streho se vrše pravcati boji,, v katerih zmaguje tisti, ledor je bolj zvit ali more dati večjo podkupnino. Pomanjkanje stanovanj postaja važen del socialnega vprašanja. Toda pri stanovanjskem vprašanju so,, če hočemo biti pravični, močno udeleženi tudi hišni posestniki,: ki sc stalno prezijajo. Mnogi od njih sp v položaju, ki je težji, nego položaj njihovih najeainikov. Medlem ko so cene živilom in vsem ostalim življenjskim potrebščinam skokoma rasle, se vsled ministrske navedbe cene stanovanjem niso smele zvišati. Ta gJ-redba-je ifnela namen, da prepreči oderuško navijanje stanovanjskih cen, in !a na-meli je dober 5n hvalevreden. A ta na-reuba je vdjtJa samb za »hišne posestnike,« ni pa veljala za »posestnike stanovanja.« Inko sc je zgodilo, da so najem--iriiki oddajan svoja stanovanja v podnajcii) da so sami tem zaračunali nezaslišane cene in da so nemoteno mogli odirati posameznike in družine, ki so v bedi mera!® vzeti stanovanjc v podnajem. Dogajalo se je in se še vedno dogaja, da podnajemniki plačujejo, celo stanovanje in mnogokrat š® več, tako da najemnik stanuje zastonj ia ima še dobiček. Hišni posestnik mora iti vse to molčati, kajti njegovega oderuškega najemnika ščiti zakon, Vsled takih razmer eo stanovanjske najemnine, ki so se plačevale hišnemu posestniku, ostale skozi več let iste, ccns stanovanj so pa nenaravno raslle. škodo je imel pri tem hišni gospodar in siromak, Iti je moral vzeti stanovanje v podnajemi uspeval je le — prckupec s stanovanji. Razen tega je upoštevati, da so se ves čas medtem tudi stroški za vzdrževanje hiše naravnost blazno zvišarvali. Ma-terijal je postajal vsak dan dražji in plače za delavce so nepretrgoma rastle. Mnogi hišni *po9estniki »o vsled tega pred nujnostjo, ali da k vsej najemnini, ki jo prejemajo, še doplačujejo iz svojega za vzdrževanje hifie, ali da prepusti stavbo usotk, dokler 99 ne Novi nemški napadi. hiš v Ljubljani, je pripisovati le okoliščini, da imajo posestniki vendar več zaupanja V hišo in prostor, nego v papir. Ko se bo reševalo stanovanjsko vprašanje, se bo torej moralo ukreniti tudi nekaj glede hišnih posestnikov. Reforme 60 potrebne nele zaradi pomanjkanja stanovanj in stanovanjskih cen, ampak tudi zakadi težkega gmotnega položaja, v katerem io lastniki hiš. Graški komunisti. Gradec, 20. februarja. (Lj. kor. u.) Dun. kor. urad poroča: Vojaki narodne hrambo so zborovali danes popoldne na jj'Trgu Svobode« v Gradcu, da manifestirajo javno za celo vrsto svojih zahtev. Poslali so deputacijo k deželnemu glavarju, ki jim je obljubil, da se ho zavzel za njihove zahteve. Ko jc bila ileputacija pri deželnem glavarju, je uporabil neki vodja komunistov priliko in navdueval občinstvo na trgu za svoje ideje. Zel je odobravanje. Po zborovanju je odšla tolpa na glavni trg, kjer so tudi imeli komunistične govore. Mimoidočim častnikom so odtrgovali ?,vo zde. Vdrli so tudi v kavarne in nadlegovali navzoče častnike. Na Glaciški cesti, kjer so psovali iz nekega stanovanja na mimoidoče vojake narodne hrambo, so vdrli vojaki v stanovanje in povzročili precejšnjo škodo. Oddelek komunističnih vojakov je zasedel za kratko dobo poveljstvo narodne bram-be, a jo takoj pobegnil, ko so prišli na pomoč dijaki. Deželna vlada je z ozirom na današnje dogodke prepovedala plesne zabave v Gradcu in okolici« taško-avstrijska vlada. Duuaj, 20. febr. (Lj. K. u.) čehosl ov. Lisk. urad poročaj Sestava novega ministrstva se bo izvršila žele potem, ko bo narodna skupščina izvolila državni svet. Namerava se tudi zmanjšati število sedanjih državnih uradov potom združitve nekaterih resortov. Tako bo namesto dosedanjih 13 državnih uradov pozneje samo 6 do 7 uradov ostalo. Tako bo med drugim državni urad za narodno brambo, čigar delokrog se bo v bodoče izdatno zmanjšal, združen z državnim uradom za notranje stvari, ravno tako bo tudi državni urad za narodno zdravstvo spojen z državnim uradom za socialno skrbstvo* {§;■ Clemenceau okreva. ^ ’ Pari*, 20. februarja. (Lj. k. u.) Dun. Kor. urad poroča: Vse vesti soglašajo, da stanje Clemenceaujevo nikakor ne zbuja skrbi. Pričakovati je, da nekaj dni ne bo nobenih sej. Uoyd George poklican v Pariz. London, 20. februarja. (LJ. kor. ur.) Glasom dun. kor. urada poroča Reuterjev urad: Lloyd George je dobil nujen poziv, naj pride v Pariz. Jutri bo govoril na nekem zborovanju rudarjev, nakar se bo takoj odpeljal v Pariz. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 21. t. m. ob 10. uri 30 minut dop. iz uradnega vira; Koroško. Dno 20. t. m. so stroljali Nemci na našo postojanko pri Lušniku, Kaltenbrunnu. in Arls-dorfu. Pri Arlsdorfu so metali ročno granato. Nemška artiljerija je streljala Budimpešta, 20. februarja. (Tj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča ogrski korespondenčni urad: Brezposelni so imeli danes v redutnem poslopju zborovanje, ki se ga jc udeležilo približno 3 do 4000 ljudi. Po zborovanju jc odšla tisočglava množica pred uredništvo soc. demokratičnega lista »Neps-zava« v ulici Contyjevi, razglajala je proti listu in grdila soc, demokratično stranko. Redarji so poizkušali razkropiti množico. Nenadoma je nekdo ustrelil iz okna sosednje hišo. Začelo sc je splošno streljanje. Pozneje so metali tudi ročno granate, ki so ranile več ljudi. Mrtvih je bilo baje 4, ranjenih pa 24; razen 2 so vse te žrtve člani redar- Ženeva, 20, febr. Med Francozi, Angleži, Američani in Italijani se vrše trajna pogajanja o Nemški Avstriji Preden sc Italijanske zahteve. Dunaj, 20. februarja. (Lj. kor. ur.) čehosl. tisk. urad poroča: Kakor do-znavamo iz vira, ki je v zvezi z entento, jo Italija nemško-avstrijski vladi poslala noto, kjer zahteva, da mora glasom pogojev za premirje do prihodnjega torka oddati obljubljene lokomotive in vagono, ker bo sicer ostreje nastopala. Dunaj, 20. februarja. (Lj. kor. ur.) Čehosl. tisk. urad poroča: Italijani zatrjujejo, da pri oddaji železniških voz ne gre za 3500 vagonov, kakor se da sklepati po besedilu ultimata, marveč za 2000 vagonov in 100 lokomotiv, Italija z Nemčijo. Berlin, 20, febr, (Lj, k, u.) Glasom Du-nafskega kor, urada poroča »Berliner Ta-gablatt« iz Lugana; »Corriere della Sera« piše, da Francozi ob svojem docela neupravičenem protestu proti zedinjenju Nemške Avstrije z Nemčijo popolnoma prezirajo, tla po njih zahtevana osnova Donavske zveze pomenja hudo nevarnost za Italijo in bi jo takorekoč gnala v roke Nemčiji. Mirovni posvet Pariz, 20, febr. (Lj, k. n.) Čehosl. tfok. urad oproča: Pričakuje sc, da bodo komi- na Kohldorf pri Št. Rupertu. Dne 21. 'i m. ob 4. uri zjutraj so Nemci zopoH streljali pri Arlsdorfu. — Štajerska Dno 20. t. m. ob 10. uri 30 minut dop* je okoli 40 Madžarov poizkušalo na brodu preko Muro na našo stran. Pro-voz jo bil zabranjon. stva. Med ranjenimi imajo 4 tako težko rane, da bodo komaj živeli do jutri* Nekaj minut po streljanju je dospeli velik vojaški redarski oddelek in zaprt ceste v okolici; nato se jc polagoma vrnil mir. Ogrska deželna stranka ko-munistov najodločnojše trdi, da se n* udeležila teh demonstracij. Budimpešta, 20. februarja. (Lj. k* urad.) Glasom Dun. kor. urada poroča' ogrski kor. urad: Predstojništvo želez* ninskih in kovinskih delavcev jo v današnji seji sklenilo, začeti jutri stavko zaradi demonstracij, ki so jih komunisti uprizorili zoper soc. demokratični organ »Nepszava«. napravi kak sklep v tem vprašanju, se bo zaslišalo poljsko, češko in jugoslovansko mirovno odposlanstvo. sije končale svoje delo po Wilsonovea» povratku. Potem ee bo ugotovil ves kompleks vprašanj in zastopniki Nemške A v« strije, Ogrske, Bolgarske in Turčije bodo opzvani v Pariz deset dni po Wilsonovem povratku. Glavno delo v komisijah vodita sedaj načelnik francoske in japonske delegacije, Cecil in House se bavita z načrtom zveze narodov, z vprašanji predhodnega miru, zlasti z vojaškimi-, finančnim* in pomorskimi vprašanji ter z omejitvijo oboroževanja, s kolomjadnlmi vprašanji ia razmotrivata razmere na bližnjem in daljnem vzhodu. Po podpisu predhodnega miru se začno glavna pogajanja za mir. Za svoje. Ženeva, 20, februarja. (Lj. k. u.) čc-hosl. tisk. urad poroča: Mehikanslcai vlada jo pričela brisati angleško iri ameriške tvrdko, kakor tudi razveljavljati tujim podanikom dovoljenj«* deželne koncesijo in jc začela razdeljevati koncesijonirana zemljišča med domačo prebivalstvo. Proti bodoči vojski. London, 19. februarja. Dun. k. urad pproča: Po vesti Reuterjevega urada jo Churchill izjavil v govor« pri zajtrku Mansion housc: Preskrbljeno je, da Nemčiji ne bo mogče, za to generacija začeti revanšne vojne. Da se prepreči! Usoda Nemške Avstrije. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Krvavi poulični boji v Budimpešti. nova vojna in da se zagotovi poplačilo narejene škode, je treba imeti ob Renu * nekaj časa močno in dobro organizirano brambo. Ta bramba naj ne bi 1) Vposiavljena na temelju prostovoljnega sistema, marveč na temelju občne službene dolžnosti. London. 20. februarja. (Lj. kor. ti.) Dun. kor. urad poroča: V svojem govoru v Mansion house jo izjavil Churchill So: Leta 1919. sc namerava obdržati približno 900.000 mož pod orožjem. Nemčija more plačati le, ako se ji zagotovi gospodarsko življenje. To ji ne bo mogočo, ako se izstrada po blokadi kr Po jDolenlskcia se potepa po va-» seh vse polno raznih tujih med njimi čestokrat prav sumljivih ljudi. Zadnje čase hodijo nekateri kupovat živino in konje, da jih spravljajo k — Italijanom preko demarkacijsko črte, drugi kupujejo za slepo ceno pri ljudeh, ki niso dosti poučeni, vojno posojilo itd., tretji ll&anjajo najgrse verižne kupčije z blagom, sladkorjem, aoljo in petrolejem. Dobro bi bilo, da si te ljudi ogledajo majo bolje merodajni faktorji. Čemu še to izkoriščanje ljudstva po brezvestnih ljudeh?! — kr Koroške novice. V Celovcu jo dne 5. t. m. umrl vpok. nadzornik drž. železnic, g, Vilibald Bittner, star 70 let1. Bil je brati celovškega stolnega prošta. • — Celovški meščan Eckhart toži znane nemške kolovodjo: Schumi, dr. Pflanzl iu dr. Angerer. ;— Iz koroškega deželnega zbora je šel velikovški poslanec Nagele. 4- V Trbižu jo hotel nek laški častnik razdejali avstrijsko ročno granato. Granata je razletela in častnika težko ranila. V nevarnosti je bilo tudi več drugih ljudi. Huda prede Celovčanom v hvalisam siemški republiki, ker jela ni! Minuli teden je morala mestna aprovizacija ob pomanjkanju mesa razdeliti zadnje svoje zalog', 4. j. 4534 škatljic mesnih konzerv in IduO Skatljic sardin, — a to za 30.000 oseb! vkljub temu pa pridno pijejo! »K, T.« piše, da se še ni nikoli videlo po celovških ulicah toliko pijanih deklet (!) in žensk, kakor zdaj, V mestnem zboru razpravljajo o pomanjkanju živil, a si ne vedo polagati. Cene mleku bodo zvišali za 100 odstotkov, kr Samo umor okr. sodnika. V Št. Lenartu v labudski dolini sc je ponoči, od 5. °. febr. sam usmrtil tamošnji okrajni b°dnik dr. Jožef Mcschitz. Služboval je Sy°I čas tudi po slov. krajih Koroške in štajerske. Rodom Velikovčan je bil zagrizen narodni odpadnik in strupen sovražnik .ovencev, česar dostikrat tudi v uradu ai mogel ia hotel zatajiti. y Odpuščeni pomorski kapitani. Se-,anJ® italijanska uprava »Tržaškega Lloy-je odpustila iz službe 68 pomorskih G*P”an°v, ki niso italijanske narodnosti, avnatelj Lloyda, Tomičič, je v »L' Idea ,onale« slovesno izjavil, da on ni bil ar Slovan, marveč da je sin italijanske družine iz Dalmacije, Takih »italijanskih« družin je v Dalmaciji zelo veliko, kr Trsat na prodaj. Okrajno sodišče na Sušaku je razpisalo dražbo trsatskega gradu, zraven spadajočega zemljišča in enonadstropne hiše. Ni dvoma, da se bodo hrvatski denarni krogi požurili, da ostane ta slavna narodna svetinja v narodnih rokah. — kr Za Krastavo hotelov in stano» vanj v Belgsadu bo srbska vlada dajala podpore. kr Veliko tatinsko družbo, ki je izvrševala na savskih in donavskih ladjah in na železnici v Zemunu in liel-gradu ogromne tatvine, so v Zemunu zasačili in zaprli. Na sledi so tudi sokrivcem v Belgradu in pride v kazensko preiskavo tudi mnogo trgovcev, ki so kupovali ukradeno blago. kr Za preesnovo jezikovnega pouka na srednjih šolah v Srbiji se v »Epolii« poteza vseučiliški docent dr. Ivan Djaja. Doslej se je na srbskih gimnazijah poučeval ruski jezik dve leti, francoski štiri leta, nemški pa osem let. Poslej naj se nemščina poučuje samo štiri leta, ravno toliko pa tudi ruščina in angleščina. Najbolje pa bi bilo, pravi pisec, da bi bil obvezen le en živ jezik, in to po svobodni izberi posameznega učenca, ki naj so ga potem uči vsa srednješolska leta. Tako bi si dijak en tuj jezik popolnoma osvojil, kar bi bil gotovo, mnogo večji uspeli nego sedaj, fco ši dijak od mnpgih obveznih jezikov 'prisvoji koina.j nrfkaj drobtin. ‘ " ' ‘ kr Zanella v Kijevu. Reški Zanella, Id živi sedaj v Rimu, izjavlja v reškem >Gior-nale«, da ni resnična, vest v »Primorskih Novinah«, da bi se bil v Kijevu javil kot Hrvat in nato užival ugodnosti ujetih tlo-vansldh častnikov, marveč da se jc javil kot Italijan in navaden vojak. Kljub temu pa da so z njim zelo lepo ravnali in da se bo srbskega opjročnika Komnenoviča vedno spominjal hvaležneoa srca in z iskrenim prijateljstvom. kr Laški liot v Zagrebu. V Zagrebu bo začel izhajati nov tednik v italijanskem jeziku, pri katerem bodo sodelovali najodličnejši disatelji, ki so vešči italijanskega jezika. Namen lista je, da pobija trditve laških imperijalistov in hrani jugoslovanske interese. List sc bo imenoval „L’Adriatico Jugoslavo*. kr Ljudsko štetje v Novem Saslu, ki so ga ravnokar izvršili, izkazuje vsega vkup 34.769 duš, in sicer 16.209 moških in 18.470 žensk. Po narodnosti so dele toko-le: 12.312 Srbov (6162 moških in 6150 žensk); 885 Hrvatov (382 moških in 503 žensk); 199 Bunjevcev in Šokcev (79 m. in 120 ž.); 1920 Slovakov (974 m. in 946 ž.); 38.7 Bu-sov (179 m. in 158 ž.); 11.508 Madjarov (5041 m. in 6527 ž.); 4752 Nemcev (2170 m. in 2582 ž.); 2425 judov (1122 m. in 1303 ž.); 36 Italijanov (17 m. in 19 ž.); 47 IUimunov (26 m. in 21 ž.); 1 Armenec; 5 Turkov; 107 Čehov (50 m. in 57 ž.); 30 Poljakov (11 m. in 19 ž.); 2 Angleža (1 m. in 1 ž.): 30 Slovencev (17 m. in 13 ž.); 103 cigani (54 m. in 49 ž.); 4 Francozi (3 m. in 1 ž.). To pa še niso končno veljavne številke. \i 'Ljubljane. 1 Simfonična koncerta vojaška godbe iz Maribora obetata vzvišeno lepega užitka- V Ljubljani popolnega orkestra v sin« foničnem koncertu že dolgo nismo slišali. Veselimo se koncertov tembolj, ker je orkester naš slovenski, jugoslovanski plod smotienega vsestranskega stremljenja našega mojstra, generala Maistra, ponosa cele Slovenije, 5£a koncerta se kaže v Ljubljani veliko zanimanje, vstopnice se pridno prodajajo; upamo, da bosta oba koncerta izvrstno obiskana. Priporočamo občinstvu, naj si vstopnice pravočasno v predprodaji preskrbi. Zares zanimiv spored bo vsakomur ugajal. Posebno še opozarjamo na dve novi izvirni skladbi: 1) Emila Berana, glasbenika v Mariboru »Dve legendi« v F-duru in As-duru in 2) Jana Pešte veliko koncertno uverturo »Jugoslavija«, ki je generalu Mad,stru posvečena. Oba skladatelja bodeta svoji skladbi osebno dirigirala. V drugem koncertu bo prezani-mivo izvajanje* efektnega blestečega Lisz-tovega koncerta v Es-duru ob spremlje-vanju celotnega orkestra. Klavir bo igral pianist kapelnik Brezovšek. Godba dospe že v petekjv Ljubljano. Vsem dobrodošla! I' Vodmkova sJavacst Včeraj popoldne se je vršila na dramskem odru Vodnikova slavnost, ki jo jc priredila ljubljanska šolska mladina. Silno prijetno je bilo y gledaliških prostorih, napolnjenih clo zadnjega kotička z. našo mladino, polno življenja in radpsti.- Kratko predavanje in •dve deklamaciji st.a dosegli, popoln uspeh. Glasen aplavz mladih pcsluš.avcev jc živo pozdravljal vsako točko. Igranje -/Veselega dneva ali Matiček se žei« pa j.e preseglo vsJUco diletantsko.,igro. Dijaštvo se je kretalo na odru tako; da bi človek ne mis lil, da so stopili prvikrat na gledališke deske. Za vzgled odraslim moram omeniti to, da se je vesela in živa mladina Vedla med veselo igro zelo inteligentno in dostojno, tako, da se ni. prekinjala igra venomer z neumnim smehom in hrupom, ki ga slišimo lupa tam po gledališčih, ko jih obiščejo »pametni« ljudje. — Na ta način je mladina lepo počastila našega prvega pevca in veseli jc moramo biti. 1 »-Tugomer« v dramskem- glecbKšvo. pred par dnevi. Gledališče je bilo polno — 'praznote. Jasno je, zakaj. V. operi so igrali ta večer, predstaVa se je vršila izven aboneroenta in Tugomera so igrali. Kazalo bi, da bi se take tragedije igrate le tedaj, kadar je opera zaprta, pa to seveda ni mogoče vedno. Kljub praznoti pi je bilo občinstva še vedno dosti, da sd govorili po hodniku, da je prišel kdo prepolno in se v parterju spotaknil na tla in povzročil ropot j n da so ob tragičnih prizorih »kihali« v smeh, Igra!i so, če izvzamem ti pa tam na našem odru že malo preveč udomačf.no kričanje, zelo dobro in le- želeti bi bilo, da bi videl to predstavo' vsakdo izmed nas. Jurčič je pogodil' v ti tragediji slovansko dušo izborno in .če pomislimo, za jo je spisal tedaj, ko jc bilo nevarno pisati kaj takega, moramo dobiti veliko spoStovanja pred njim. Če pove-n o našim ljudem, da ;.s ta tragedija sploh ni smela uprizoriti in da se vprizarja -prv? dni na našem pdru, jih tudi to ne mika, ča tudi bi potrebovali ob vsem navdušenja za 'Jugoslavijo 6e mnogo Tugumerovega duhu. 1 »Laiback-—Ljubljana«, tako »e še veduo blišči na poštnih pečatih ljubljanske pošte. Po deželi so poštni uradi Že skoro povsod izpilili iz pečatov nem-ka imena, ali si nabavili samosloven-ske, le ljubljanska pošta menda čaka, da bo zanjo izšla posebna tozadevna odredba. 1 Kap zadela je sinoči okoli pol 7. ure oa Poljanski cesti v Cuzakovcm hlevu biv-Icga posestnika na Poljanski cesti št, 55, 'Josipa Javornika, Truplo so prepeljali y mrtvašnico k sv, Krištofu, 1 Smo že zopet tam. Zadnji čas je pre-cc) oster mraz rešil Ljubljančane blata. Sedaj, ko je nastopilo južno vreme, smo pa zopet tam, kakor smo bili januarja in prve 'dni februarja, Čujemo, da se bo na ljubljanskem magistratu v najkrajšem času pršila enketa, kako naj se odstrani in obre-ktonosno naloži ljubljansko blato, 1 »Egipčanke«. Kje so »eglpčanke«? too že izpraševali enkrat. Trafike jih nimajo, kavarne pa so jih imele tu pa lam, za visoko ceno seveda. Tu pa nam poroča znanec, da je naše podnebje za »egipčanke« preostro, naši kadilci zanje prekmetiški, in romajo zato preko Zidanega mosta na luvatski orijent v tvelikih množinah škatel, ki se oddajajo jtam doli po 70 kron. To je čisto lepo in Idobro, toda želimo, da se poskrbi za 'disciplino tudi pri »egipčankah«, da ne bodo tako samovoljno uhajale skozi razna stranska vrata in romale okrog po geslu: »Kjer je moka, naj bodo še jcigarete.« Kaj pa rečete vi na to? 1 Pazite ca denar! Na trgu so sc začele pogosto dogajati žepne tatvine. Žen-fckam, ki nakupujejo tam razna živila in imajo navado, da nosijo denarnice v žepih Sn torbicah, te zelo rade izginjajo. Policija je sicer pred kratkim, neko mlado dekle zalotila pri »delu«, a je bila kmalu nato ukradena neki gospodinji iz žepa denarnica z 200 K. Ker imamo v Ljubljani sedaj med poštenimi tujci tudi mnogo temnih elementov, je treba z razmerami računati in biti previden. Ženske sc najbolje obvarujejo škode, ako nosijo denarnice, kadar nakupujejo* posebno v gnječi, v rokah, 1 Nesreča ua Sv. Petra cesO. Prejeli smo: Danes zjutraj se je na cesti Sv. Petra neznana oseba moškega spola pogreznila v blato. Merodajnim faktorjem so ni posrečilo, da neznani in-dividium izvlečejo iz globokega blata. Zelo verjetno je, da njegovo identitete ne bodo mogli ugotoviti, četudi posežejo vmes ljubljanski detektivi. Poliii&ia kronika. p Gramofon v volilnem boju. Lansko ieto so se nemški bratci na razvpitih svo-jih »volkstagih«, ki jih je zdaj graški vsc-učiliški profesor, Nemce in protestant dr, Gtirtler, označil kot »veliko laž«, kaj vzajemno zaganjali v nas Slovane. V minuli volilni borbi za svoj državni zbor pa so si copet Tvudo segli v lase, zlasti na Koroškem* kjer so ne samo soc, demokratje, marveč tudi nemški demokrati, kakor s£ zdaj ponosno imenuje prejšnji »frcisin« in koroški r. bauernbund« hudo nasprotoval takozvanim kržč. socijalcem. In kako iznajdljivi so! V Št, Urbanu pri Trgu so hoteli zborovati krščanski socialci, a so »bauernbundarji« shod in razgovor krat-komalo preprečili s tem, da so fantje neprestano navijali velik hreščeč gramofon, zraven pa še pridno tulili. Pa še reci kdo, da jo nc zna pvgodili — slavni »Volk der Dcnker«! p Prepovedi Izvoza na Reki, Italijanski narodni 6vet na Reki je prepovedal izvažati iz Reke blago, ki je ondi v zalogi ali ki prihaja iz Italije. Izvoz se dovoli le tedaj, ako se v zameno uvozi blago v enaki vrednosti, ' p Važnost donavskega vprašanja za Jugoslavijo. Bclgi’ajska »Pravda« priobčuje uvodnik, v katerem opozarja na važnost donavskega vprašanja za Jugoslavijo posebno v dveh ozirih: za izrabo donavske vodne sile od Golupea do Sipa in za zgradbo novega kanala za plovbo v Djerdapu pri Sipu. O prvi točki izvaja: Srbija in cela Jugoslavija trpita vsled pomanjkanja kamenega olja za topilničarstvo; razen tega so se strahovito izredčile tudi njune delavne moči. Izraba vodnih sil, s katero bi ec neprimerno zmanjšala potreba na premogu, petroleju itd., česar vsega Jugoslavija nima, in bi se nadomestilo na milijone človeških delavnih moči, je zato za bodoči razvoj naše mlade države največjega pomena- — Za izrabo donavske vodne sile pri Sipu se je Srbija potezni a že pred 25 leti in tudi dobila takoimenovano »Lutrovo koncesijo«. Leta nikakor ni bila. ugodna srbskim interesom, vendar je Avstro-Ogrska preprečila še to, samo da bi onemogočila vsak industrijski napredek Srbije. Sedaj je čas, da se država najpazljiveje posveča donavskemu vprašanju in na mirovni konferenci skuša doseči, da se reši to vprašanje točno in določno v našo korist, da bt mogli potem nemoteno takoj začeti dela za izkoristcnjc donavske vodne sile. Po »Lutrovi koncesiji« bi se moglo samo z vodnotchnič-nimi napravami pri Dol. Milanovcu dobiti 20.000 konjskih sil; ako pa upoštevamo še ostala primerna mesta, se zviša številka na 200.000 konjskih sil. Ker se more napeljati električna moč tudi do 000 km daleč od mesta proizvoduje, pomeni to, da bi mogli samo z izrabo donavskih vodopadov preskrbeti celo bivšo srbsko kraljevino z električno močjo, ki bi gonila stroje po vseh tovarnah, dalje tramvaje in železnice, razen tega pa razsvetljevala vse kraje do zadnje gorske koče. — O plovnem kanalu pri Sipu priobči list poseben Članek. p Madžari in Srbi. Budimpcštanski list »Maggarorszag« je nedavno priobčil lep članek o razmerju med madžarskim in srbskim’ narodom. Začenja z ekspozejem predsednika Karolyija, ki vsebuje na naslov Srbijo posebno tople besede. Pravi, da je to pravzaprav neopravičeno, ker so Srbi ravno tako ka- kor Cehi In Ifumuni zasedli velik deli madžarske domovine in go osvajalci! »Pa vendar s— nadaljuje člankar ** moramo Karolyijeve človeške besede izpovedovati vsi mi, ki moremo samo lo slutiti, kako je nemški in avstrijski! militarizem gulil, pustošil in požigal odi Belgrada do Skoplja. O Bog, kaka raz,-lika med srbsko - madžarskim brate« njem v zasedenem Tcmešvaru in onin* grobiščem vešal, ki ga je usvarila sira*! hovlada barona Rhcmena v podvrženi1*' tužni Srbiji! In akoravno je srbski nas' rod izmed vseh največ trpel, vendar je prvi v celi entonti opustil misel na povračilo in namesto pokolja prepoveduje bratstvo narodov. Kako se to razil« kuje od rodoljubja tistih prostaških pouličnih kupletov, katere je — na pa« hudo oblasti — strašno neumno in ci« nično prepevala poulična drhal. Že ta pijani krik ob pohodu v kri, vojno ih strahoto jo bil pogrebna pesem bivši! monarhiji. No, sedaj so padli tisti, kf so gmotno in duševno izkoriščali mase; sedaj nastaja nova doba: demokratsko bratstvo narodv. In tu morejo prednjačiti Srbi in Madžari, ta dva naroda, ki imata isto zgodovino, iste vrline in napake: vekovita borba proti turško-nem-škemu tlačitelju, žrtve, katere so doprinesli na ravani Donave za. zapadno, evropsko kulturo, srd, ki hitro vspla-meni In srce, ki rado odpušča, verska; strpnost, svobodna duša; ljubezen do dobrega in prijetnega življenja in religiozno spoštovanjo za obdelavo zemlje., —’ Mi verujemo v demokracijo klasičnega srbskega kmeta in v tisto mlado,1 novo pokoljenje srbskih politikov, ki je * še sredi krvavih strahot balkanskih’ vojn in tega svetovnega klanja strastno hrepenelo po kulturi zapada. V resnici je to neka sveta ponižnost, ki jo srb« ska mladina skazuje genijem zapada* katere isti. zapad v pijanosti zmage pozablja in zasmehuje. No, utegne se zgoditi, da bomo mi, mali narodi Vzhoda', prevzeli nalogo, da bomo prepovedovali misli teh genijev. Sposobni smo za’ to. Vedno so ubogi, mali in ponižni stali najbliže resnicam, ki napovedujejo bodočnost... A po štiriletni du-najsko-bcrlinski strahovladi je zmagovalka Srbija ravnotako 'apostolsko uboga in izmučena kakor tudi po njej: premagana tužna Madžarska! p Po volitvah. „Alldeutsebes Tagblath' jo žalosten ob izidu volitev v Nemški Avstriji: „Ičocko so padle in rdeče, krvava rdeče solnco jo vzšlo dno 17. „Hornungs,a to je: februarja. Rezultat volitev je nov madež na časti našega ljudstva in rdečica sramu plane človeku v obraz, če pomisli, da jo bil na Dunaju izvoljen en Čeh in samo dva nemška narodnjaka". — Narodnjaki, ki so pripeljali nemški narod da propada so imeli gotovo priložnost in vzrok, oblivati sc z rdečico in postanejo na ta način še oni rdeči, krvavo rdeči kot solnce dne 17. „nornungsa.“ Širite »Večerni list** ličiti papagaj. ?z izbranih >Spominov iz begunstva« X š&l&k, belgrajski »Epohi«,) i ! Na Krfa so bila vsa naša ministrstva v enem poslopju. Cela vlada, To se pravi, finančno ministrstvo je bilo posebej in oddaljeno. Ne vem, zakaj se financa vedno Jako odtujuje! Tudi vojno minstrstvo ni kilo v. tem poslopju, ker ni bilo na Krfu, toego v Solunu. In tako bi bil moral iz vsega opčetka reči: razen vojnega in finančnega ministrstva so bila vsa ostala v poslopju »Angleter«, in to so imenovali •»Vladni dom«, —• Vsak dom ima gospodarja, Tudi ta ga je imel •— Tičo, Kdor ga pozna, ga pozna, kdor ga ne pozna, ni treba, da bi ga poznal, ker v celi tej stvari Srt važen Tiča, marveč Tičin papagaji Povedati moram, da ne vem več prav, ali se je ta dogodek zgodil v resnici ali pa samo v moji domišljiji; dejstvo je, da sc ga spominjam, zalo na vsak način spada pied moje »Spomine«, Gospodar Tiča je torej imel v prizemlji! »Vladnega doma« svojo sob z okni na lepi vrt. Okna se spomnim zato, ker je na pnem oknu visela velika gaiba z majhnim zelenim papagajem. Tudi na drugem oknu .je nekaj viselo, a to ni bil papagaj, ampak * te\*,ca’ P°^na vina "»Kijanti«. Tičin papagaj v resnici ni bil Tičin, Ampak nekega drugega gospoda, ki jc bil odpotoval na Francosko, a papagaja ni notel vzeti s seboj — vsekakor zato, da *ne bi zmedel jezikov. Papagaj jc znal namreč samo grško, — z enakega razloga ga je najbrže pustil doma tudi Tiča, *o jc po opravkih odpotoval v Italijo. In tako jc papagaj ostal na Tičinem oknu in neprestano hreščal. Hotel sem izkoristiti Tičino odsotnost. Vsak dan sem prišel pod papagajevo okno m učil ptiča dve srbski besedi. Žival je pazljivo poslušala,- kadar se je pa naveličala srbščine, me je nagnal p d grško: Fev-ga! Fevga! •— beži, beži! la šel sem, a drugo jutro sem nadaljeval kkcijo. Uspeh je bil odličen. Tiča se jc vrnil. Sedel jc v sobi in pisal. Naenkrat se zadere papagaj: —• Doli vlada! Doli vlada! (To sem ga bil naučil.) Tiča je odreveneli Kdo jc ta, ki v vladnem domu kaj takega kliče! • Doli vlada! kriči papagaj. ~~ Kaj ti?,,, zavpije Tiča in pohiti h gajbi, .,' : Doli, doli! Vlada!.,, Fcvga!,,, VP»)<3 prestrašeni papagaj. Mrzel pot je oblil Tičo. Kaj poreko k emu v Vladnem domu? Kdo je naučil Kc,° drugi reŽ° Tiča! — Kaj naj «„°n* Ko bi vprašal? ... Ne, tu ni nič spraševali, tu treba hitro delati. In Tiča vrfm>e papagaja iz ptičnice in ga vrže na d* rt apa2aj zleti na prvo drevo, s tega na k ukega in tako naprej, dokler ne obsedi oneno na oknu ministrskega predsednika, tla ,h~ • vlada!... Fevga!... pa odleti Vrt m to ponavlja dan za dnevom, kod• so začeli strogo paziti, od- ^jel'1 k • C* Pro^ vladi, If' nekega dne so i *—* Pred komisijo pa na fronto z njim? >—■ je rekel strog pisar. Toda to so opustili, da ne bi se tudi fronta papagajsko naučili papagajevega klica.,, Tiča je dal pismeno izjavo, da ni v nobeni zvezi s papagajem, a najmanj z njegovim norim klicem. Zanikal je, da bi bil to papagaj iz njegove sobe; njegov papagaj je že davno poginil, a bil je tudi bledejSe barve. In še polno drugih prepričevalnih razlogov je navedel Tiča, Papagaja so podarili nekemu vaškemu krčmarju na najjužnejšem delu Krfa. Gotovo ondi še danes odmeva njegov klic: »Doli vlada,,, Fcvga! Fevga!,.,« svetu. s Francoski študenti za srbske. Francoski dijaki so začeli javno pobirati prispevke za one srbske dijake, ki so tekom vojne osiromašili, s Da obišče sinov grob, se je pripeljala na Francosko vdova bivšega ameriškega predsednika Roosevelta. Z ladjo »Lorraine« jc dospela v Havre in se peljala z vlakom v Pariz, kjer sla jo pozdravila predsednik R, Poincarc in en vladen zastopnik, Kot poročajo listi, se namerava muditi na Francoskem dalje časa. s Dansko ia ženske, V- deželi Danski so izdelali zakon, po katerem imajo ženske vstop v vse državne uradne službe, tudi v cerkvene. »Cerkvena deželna zveza« ni zadovoljna s tem in protestira proti odredbi. Ženske pač ne bodo mogle več govoriti o gnilosti v državi Danski. - s Bojkot. Rektorjem belgrajskih vseučilišč je zabranjeno sprejemati slušatelje, ki so bili vipsani na nemškem flanderskem vseučilišču v Gentu, s Nemci popravljajo. Minister za opu-stošeno zemljo Lebrun je izjavil v fraco-skem senatu, da bo do konca meseca maja delalo v opustošenih krajih 170,000 nemških ujetnikov. Francoska bo ludi zahtevala, da povrne Nemčija 950.000 glav živine, ki se je nahajala pred nemško zasedbo v omenjenem področju. — Če bi bili Nemci znali, ca bo račun tako natančen,,, e Tudi zločincu rado izpodkti. V Gradcu je bilo te dni vlomljeno v kavarno »Karntnerhof < in odnešeno 70 kg masti iu mnogo finih likerjev. Policija jc pa tatovem — ključavničarju Bricgerju in delavcu RoBlerju —• takoj pvišla na sled in rešila vse ukradeno blago, tatova pa zaprla. — V Fiirstenfeldu sta dva roparjja skozi okno zlezla v sobo pivovarne, kjer je prenočeval dunajski trgovec s konji Karol Wimmer. Roparja sta Wimmerja težko ranila in se polastila potne torbe, v kateri je bilo 40.000 denarja. Wimmer jc roparjema z zadnjimi močmi iztrgal torbo in klical na pomoč. Roparja sta zbežala praznih rok, s Vse pleše. Zmagovalci in premagani, staro in mlado, London in Zagreb, Pariz in Hauburg, V Hamburgu se plesati sme — pleše itak samo elita — a zborovati ne» zato so prepovedali zborovanje radikalcev levice v cirkusu aBuš<, Zborovalci so se pm hoteli zahvaliti za uslugo na ta način, da so šli oboroženi v plesne lokale in razgnali plesalce na več krajih in raz- dejali vse, kar jam jc prišlo pod roke. Pred mestno posvetovalnico so jih nagnale vladne čele. s Hipnotizem. Glede bipnotizma je prišla v Nemški Avstriji policijska prepoved, ki določa, da se ne sme od ena osebe dajati drugi osebi naloge in jib, pustiti izpeljati proti volji te osebe. —= Vzrok je temu ta, ker so pogosto taki poizkusi velik vzrok škodljivosti niti zdravju osel>, ki so pri tem udeležene* s Zračno vožnjo med Njujorkom in Čikago bodo upeljali v Ameriki, Uporabili bodo zrakoplove Zeppelino-vega lipa. Vsak zrakoplov bo veljal pet milijonov dolarjev in bo napolnjen z helijevem plinom. Motorji bodo imeli 1200 konjskih moči in 72 kilometrov zračne brzine na uro. V njih se ba lahko vozilo po 25 ljudi in bodo prišli iz Njujorka v Čikago v 12 urali. Deseti mož bo sprevodnikov. Vožnja iz Njujorka v Čikago bo stala 250 dolarjev. s Židovski pogrom. Iz Krakova sc; poroča, da je bilo ob zadnjem zidov-, skem pogromu v Wieliezki ranjenih’ enajst judov, enemu pa so izgorelo oči od solne kisline. Pogroma so sc udeležili tudi organizirani delavci, škoda' znaša 300.000 kron. s Ali je LtttiendorH »hazarder« ali ne? Scheidemann je imenoval nekoč pred javnostjo Ludendorffa »hazarder-, ja«, nakar mu je pisal Hindenburg, češ, da je užaljen radi izjave in da Luden-. dorfs ni brezvestnega in lahkega zna* čaja »hazarderja«. Scheidemann pa mu: je odgovoril, ila jc imenoval Ludon-dorff ni brezvestnega in lahkega zna-vsc na eno karto, ne da bi mislil na posledice. In celo sam Ludendorff je dejal dne 1. oktobra 1918: »Tako se mi zdi, da šem kot hazardni igralec.« s Kralj borznih Špekulantov umrl. Na Dunaju jc umrl kralj borznih špekulantov bankir Viljem Neumann, ki jc bil star jedva 3i let, a najuglednejša’ in najvplivnejša oseba dunajske borze. Cela borza se je ravnala po njem. Bil jo drzen in je imel bister vpogled v finančne zadeve. Na borzi jc napravila njegova smrt globok utis. s Cesar Ja za tajnika. V Pragi nami reč. Predsednik Mašaryk ima za tajnika človeka, ki se piše Cesar, kar pomeni cesar. Zato se Pražani s ponosom norčujejo: »Naš predsednik ima cesarja za tajnika.« Uradi so na krasnem gradu v sijajnih, prej mrtvih prostorih, kamor je prišlo novo življenje, ki ga predniki tega gradu gotovo niso slutili. Ves drug čar imajo danes bela dvorane in z damastom oblečeno pohištvo, ter velike slike v ogromnih izrezljanih okvirih še izza časa Marije Terezije. s Pevke zahtevajo povišanje plače, V Berlinu zahtevajo pri gledališčih povišano mesečno plačo. Do zdaj so dobivale pevke od 60 do 120 marka plače. Humoristi so dobivali kvečjemu 150 do 175 mark, K temu je treba prišteti le še malenkostni izkupiček od prodanih razglednic in besedil pesmi. Zdaj so določili najmanjšo gažo 200 nark, za humoriste 250 mark, za duete 400 mark. S tem je narejen vsaj deloma toneč brezvestnim agentom, prekupčeval-:em z dušami«, ki so izrabljali obupen gmoten položa pevk v grde namene. s Nova stavita. Clement Vautel piše: Naveličali smo se slišati vedno: »štrajk rudarjev, štrajk železničarjeve .,. itd. zakaj ne bi doživeli enkrat stavke meščanovi! —- Prišla je ura — zlobno izbrana, najbolj živa ura in nastane upor! Kot grom je prasnila nova stavka. Zobozdravnik je zagnal klešče, pustil človeka tako, z napol izdrtim zobom. Bolnik se dere: »Umrl l>om, gospod, za božjo voljo!« Ta reče: »Ne morem pomagati. Stavka je stavka!«! profesorju obvisi roka v zraku pred nekončano jednačbo in brez besede spusti tačudene dijake domov. Tenor je pred lajlepšo noto prekinil arijo.., Kaj, ali bi »e bilo krasno! Kdo ve? Časi so taki, da uhko pobesnijo tudi koštruni. To bi bilo /trašno. Stari vseučiliščni profesor mi je lejal: »Veste-li, da sem zmožen iti in opleniti gospoda ministra... če me prime, na-avno.« s. Fantastičen Marconijev načrt. Kot ioročajo listi se bavi Marconi, ki je izu-nil brezžičen brzojav s fantastičnim na-:rtom, da bi dobil z napredovanjem brez-:ičnega brzojava skozi valove etra, ki ob-laje vse mir zvezo z ostalimi planeti in ta ta način tudi zvezo z morebitnimi ži-'imi bitji na njih, ki morajo biti po večji tarosti planetov tudi izkušenejši kot mi n bi mogel biti ta stik nam V veliko ko-ist. Seveda je vprašanje, če bi res prišli r stik s temi bitji, kako bi se razumeli. Viarconi je dejal, da a pomočjo matema-ike, ker 2X2 = 4 mora biti v vsem ve-toljstvu enako. 8 Edison upa, da postane sto let star. Db priliki slavnosti, ki so jo priredili ob /2 letnici rojstva Edisona, se je ta izrazil, ia upa, da doseže starost 100 let, tedaj jovprečno starost njegovih prednikov. Njegov praded je imel 104 leta, njegov dod 10G let in njegov oče 94 let. s Konjsko meso. Iz Frankfurta sc čujc: Na tranvaju sta se vozila dva moža, vsak k velikim zavojem pod pazduho. Ko so jih vprašali, kaj neseta v velikih zavojih, 3ta odgovorila zadovoljno: „Ej deset funtov konjskega mesa!" nakar so vsi potniki aašpičili ušesa in odbčudovali srečna moža. pDa, res, tu poglejte": je dejal eden in pdvil na enem koncu ter dejal proti drugemu: „Ti gotovo spadajo k ljudem boljše vrste, ki raje stradajo. Poglejte tega“, je dejal in pokazal na moža, ki je ravno izstopil, „ta je celo sorodnik našega predsednika Eberta, pa j6 konsko meso". Vsi so se smejali nad to dokazujočo opazko, s Snubitev. Na Holandskem so se v nekaterih krajih še do danes ohranile stare šege in navade. V nekaterih krajih se še nahaja poseben način snubitve; pri katerem se poslužujejo gospodje cigare. Co je mladi mož zaljubljen v katero izmed deklic, tedaj potrka na vrata hiše, v kateri se nahaja izvoljenka in prosi za ogenj, da bi si prižgal cigaro. Ta prvi korak je ogled neveste. Obisk napravi stariše pozorne nauj. Če pod enakimi pogoji, prosi za »genj, vedo, pri .čem da so. da gre tu za resno snubitev, Informirajo se o snubilcu, tako, da pri tretji prošnji ognja lahko dajo končen odgovor. £e pa hočejo, tedaj mu ponudijo ognja in stvar je končana, če ga pa ne marajo, mu no dajo ognja in zaprejo vrata pred nosom. Če ga sprejmo, pokličejo deklico in mlad par si poda roko. Ko jo snubač pokadil svojo cigaro, mu ponudi nevesta drugo in mu prinese ognja. s. Vsega je dosti v Ameriki. Samo mesto Njujork ima toliko telefonov, kolikor vsa Evropa skupaj. V Nebraski ima vsaka osma oseba avtomobil — tedaj bolj na gosto ko pri nas kolo. V Čikago je sezidal neki milijonar velik zavod za študentke s prekrasno knjižnico, telovadnico, parkom ... vse v spomin svoje umrle žene. - Kje so pri nas ljudje, ki bi s svojim ogromnim denarjem zidali dobrodelne zavode v spomin svojih rajnih. Nikjer jih ni. Če nima sočutja za eno, ga tudi za drugo ne more imeti. In vendar razmere kar kričijo po dobrodelnih in kulturnih napravah. s. Teliček In dete. V državi Colorado v Ameriki jn kandidiral Mister Šmid preti nekemu možu z imenom Jones. Nekega večera ravno pred volilnim dnevom, je prišel Šmid k hlevu nekega starega far-merja, ki je ravno mozel kravo. Mož pa je imel pri tem sitnosti, ker ga je nadlegovalo pri delu mlado tele, ki je hotelo piti mleko. Da bi se prikupil farmerju, je prijel kandidat telička in ga trdo tiščal med koleni, dokler mož ni dovršil molznje, Nato se je predstavil: »Jaz sem republikanski kandidat Mister Šmid. Mislim, da poznate moža, ki je moj protikandidat.« Veselo mežikaje je odgovoril farmer počasi: »Seveda ga poznam, gospod. Saj je ravno zdaj v hiši tn varuje moje dete«. s Kaj pa London? V cerkvi sv. Pavla v Londonu se je vršiia žalna sv. maša za padlimi vojaki angleške garde, ki se je slavnostno završita. Cerkev je bila črno oblečena, ob ogromni krsti so mračno gorele sveče v srebrnih svečnikih. Dvor in ljudstvo, posebno sorodniki mrtvih so bili navzoči pri opravilu. Padlo jo bilo nič manj nego 14.000 gardistov. Cerkev je napolnila velika žalost in glasen jok za padlimi. Orgije in pesmi so mračno donele v žalno razpoloženje. Nihče, ki je bil zraven, se ne bo iznebil globokega utiša. — O Novozelandcih in njih vkrepih proti »španski« se je mnogo pisalo, govorilo in smejalo. Sprva so si ljudje nadeli maske bolj za šalo kpt zares. Zdaj pa jih morajo nositi proti hudi kazni. — Plesa »Fox Trot« so so Angleži že naveličali. Zdaj so izumili nov ples »Gregale«. Pri tem plesu mora imeti človek gibčnost indijske tempeljsko plesalke, prožnost kače, in bivolovo vztrajnosti. Gorje, kdor bi opešal pri plesu, vse bi se mu smejalo. Plesa se bo London gotovo tako hitro naveličal, kot vsakega drugega. s Llebkaiechtov sin. Sošolci Lieb-kncchtovega sina na gimnaziji v Steg-litzu so izjavili, da ne bodo več hodili z njim v šolo. Mladi Liebknccht je bil eno leto izostal iz šole in je po padcu špar-takovske vstaje zopet začel hoditi k pouku. Zadevo so naznanili ministru za uk Hiinischu in ta je poslal na ravnatelja . omenjene gimnazije daljše pismo, v katerem pravi, da so mora izključitev iz šole preklicati. Njegovo sodelovanje na vstaji kaže sicer pomanjkanje intelektualnosti, nikakor pa no kako nravstveno nezrelost ali pogrešek, da bi se! ga moglo izključiti od posečanja šole. Pismo so precitali v šoli. llavnatelj jo prosil mladega Lieb-knochta, naj gre prostovoljno na drug zavod, kar je ta ponovno odklonil. s Wilsonov okus. Kot piše »Avenier«. boro Wilson najraje detektivske povesti in zna povesti o Sherlok Holmesu in Nick Cartersu skoraj na pamet. Wilson jo tudi , precej »šik«. Njegov krojač mora biti umetnik, njegov brivec zelo pazljiv in spreten,v ker predsednik tudi med britjem ne molči. Od francoske obali je Wilson ves očaran in ima doma v Washingtonu spretnega francoskega kuharja, ki mu pa mora jedi dobro »začiniti« z dišavami. Dokler so je mudil v Parizu, mu jo bil od francoskega ministerstva pridetjen poseben kuhar in tudi eden izmed pariških restavrantov je poslal v hotel Murat enega svojih najbolj* h ših spccijalistov-kuharjov. s šala. V neki mali drtižbl sc je nahajala med poročenimi pari tudi neka neporočena dama, ki so jo uvrstili z domačo hčerko med tete. »Toda,« je dejala mala, »drugo so pripeljalo tudi strice s seboj, Kje pa je tvoj ?« — »Nimam ga.« — »Zakaj no?« —- »Ker so nisem 'poročila.« —• »Zakaj se nisi poročila.« — »Ker mo nihče ni vzel!« — Mula deklica ni mogla razumeti tega kočljivega slučaja, pa Je dejala: »Ali pa si povprašala vsakega, na cesti in povsodi???« s Prav nič se mi poboljšal. Strindberg , je znan kot velik'sovražnik žensk in eden najboljših pisateljev severa. 'Ko so bival v mestecu Marstrand, da bi končal neko svoje delo, se ni smola v hotelu, kjer j« bival, služeča sobarica, pomuditi v njegovi sobi niti trenutek dalje, kot je bilo potrebno za postrežbo. Pisal je delo, v katerem so bile samo moške osebe in ena gobova ževska. Da bi imel mir, jo šol na mal otočič, kjor je živelo malo ljudi ia en sam zakonski par med njimi. Nesreča -S je hotela, da jo pri tem dobil stanovanj« in imel priliko slišati še v pozni noči dolge pridige, ki jih je ženica delila svojemu možu zakonska nista živela ravno v najlepši slogi. Jasno je, da se Strindberg vsled tega ni prav nič poboljšal, ampak še vtrdll v svoji mržnji do žensk. Vrnil se je naglo nazaj v Marstrand, d® bi v šumu mesta živel „v miru". s. Stari Rim je oživel. Na najgrše buk-hanalije iz časa, ko se je rimsko cesarstva nahajalo na robu propasti, spominjajo ne- . katere elitno zabave v Zagrebu, kot poroča -Zofka Koodlova. Ples društva „Conconrdia* jo končal s tem, da so ležali gospodje ia dame omamljeni med praznimi šampanjskimi steklenicami, ostanki jedi, cvetjem Pisateljica poživlja vse, da naj ji pomora v akciji^roti temu pogubnemu vesoljačenju staro in mlado, socijallsti In kleriki, da gredo in jim oznanjujejo... Vse to na! store iz ljubezni do glavnega mesta in mlade države, ki je vsled tega postavljene pred nevarnost nemirov. Peter Klemeni Moja pot. Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi, (Dalje.) Čudno 1 Vsaka druga hiša se imenuje »palazzo«, če jo le malo mramorja na njej in ima nekoliko starinsko lice. Zgodovinskih zgradb je mnogo in preveč, kdo bi si žapomnil njih imena in njih zunanjost, ko sem se le vozil tam okrog. Ko sem, grede mimo Villettc di Nigro, sem zapazil gori na višini umeten slap in vprašal: Senta, cosa (j questo quassu? (Slišite, kaj je to tu gori). Dobil sem za odgovor: »Acqua, acqua, signorc« (voda, voda, gospod). Ko mu je gospod Ivan povedal, da je to im-portinentno, jo pripomnil, da je to vodo-pad in da so vodopadi vedno iz vode, vila nad vodopadom pa sc imenuje Villetta di Ncgro. Težko je verjetno, da bi si bil zapomnil to ime, če ne bi bil slišal prej tako temeljite razlage o bistvu vodopadov... c la cascata d’ acqua č d’ acqua, kulturni vetturino. A čas jo mineval, treba je bilo zaviti proti kolodvoru. Mimogrede sva stopila So v neko knjigarno, kjer sva kupila nekaj knjig, jaz dve italijanski slovnici, on pa »La guida di Genova«. Potem sva šla na postajo in okoli ene uro sva se odpeljala po Ilivieri di Ponenta proti Vcntimiglia. Lepa in neprijetna je ta pot. Lepa zato, kor so voziš med oljkami, mandarini .in oranžami, neprijetna zato, ker je. toliko predorov kot po bohinjski dolini. Komaj si uzrl velik nasad zelenih mandarinov, preobloženih z zlatimi jabolki, komaj si videl gozdiček palm, pa zarožlja krog tebe, smrdljiv dim ti puhne v oči, spet si v dolgem predoru in čakaš, kdaj so polagoma od daleč prikaže svetloba. Lepa je Riviera vendar, zlasti, za one, ki imajo toliko denarja, da jim ni danes misliti, če bodo jutri če lahko siti. Vlak je imel zamudo. Dospeli smo v Ventimiglia krog osme ure zvečer. Ni nama kazalo nadaljevati pot še isti večer proti Nici, bila sva trudna in ljubilo se nama ni nič, ker sva imela za sabo dolgo pot in neprespano noč. Pri izhodu iz kolodvorskega poslopja, je priskočil k nama starejši faccjiino in so nama ponudil za nosača prtljago, rekoč, *la naju pelje v imeniten in moderen hotel Prve vrste, ki jo prav blizu kolodvora. A hotel ni imel na sebi nič modemoma, pač pa mnogo nesnage in smradu, ki jo govoril tudi o nekih živalicah, katero nekdaj preganjali s petrolejem po Dunaju. Izjavil sem, da tam no ostaneva, ker Jo hotel premalo »moderen«. A on se ni “al prepričati, češ, da Je vse snažno, čedno, hrntkomalo moderno in da hiša disponira cel<> z najmodernejšim straniščem. Nazadnje jo vendar obveljala najina Volja, Preselila sva so v hotel Terminus, KJer sva prenočila. . Drugi dan nama je zopet grozila me- 8e sva so spominjala dogodkov iz prej- šnjih dni in nekam ozko nama je bilo v prsih, čakala naju je carinska in policijska preiskava v Ventiniglia in od strani francosko oblasti v Mentoni. Srečno sva prestala prvo, dobila sva vozne listke po zelo znižani ceni do Pariza, ker sva bila — potujoča oficirja v civilni obleki, in dani so bili vsi pogoji, da se enkrat za vselej temeljito oddahneva, ker sva zapuščala italijanska tla. Čez pol ure sva bila že v Mentoni. Izstopiti smo morali vsi in sledila je enaka preiskava. Proti najinim kovčegom ni imel nihče ničesar, a najini listi, o smola vseh smol, niso bili v redu. »Posebni komisar«, kakor se že zove oni policist, je izjavil, da naju brez francoske vize ne pusti naprej in da morava kratkomalo znova v — Rim. Pojasnjeval sem policijskemu komisarju, da nisva ničesar vedela o potrebnosti kake vize in je nama popolnoma ne-umevno, zakaj naju ne puste naprej, ko so vendar gospodje v Rimu rekli, da popolnoma zadostuje štampitja kolodvorskega poveljstva. »A što je, gospodine?« se oglasi za menoj jugoslovanski glas. Pogledam in vidim pred seboj precej veliko moško postavo v civilni obleki in s srbsko vojaško čepico na glavi. Bil jc gospod Bogdan Lukič, srbski tolmač na postaji Ventimiglia, ta dan pa se jc bil pripeljal v Mentono po uradnih opravkih. Z Ivanom L, sva mu razložila svoje križe in betege, a on nama žalibog ni mogel pomagati. Rekel jc, da bi se dalo vse narediti, če bi ne bilo starega komisarja, a ta je tako siten, da z njim ni mogoče govoriti. Vprašala sva ga za svet, a tudi on ni bil mogočnejši od naju dveh, tudi on je nama zagrozil z — Rimom, Odšli smo na peron. Majhen črnec v uniformi jc hodil možato gorindo! z bajonetom, ki jc bil podoben strelovodu. Sam sebi jc ugajal, kajti pred vsakim avtomatom za čokoladne bonbone jc ostal in se gledal v ogledalu. Gospod Lukič nama jc predstavil dva častnika iz jugoslovanske legije, katerih imen si seveda nisem zapomnil, dasi smo ostali štiri' dni skupaj. Bila sta prijetna družabnika, ki sta nama skrajšala marsikatero uro na nesrečni vrnitvi proti Rimu. Žal mi je, da si nisem zapomnil njunih imen, ker sta govorila trezno in razumno, kot nimajo navade vsi Hrvatje, pa tudi ne vsi Slovenci, a brez zamere, prosim, ic sem tako kmetsko netakten. Odšli smo nazaj proti Ventimiglia, kjer nama jc gospod Lukič preskrbel vozne listke do Rima, izpili smo na čast novim znancem neka; čaš vina, in hajdi dalje proti Genovi po isti poti, skozi vrtove in predore, cel čas ob svetlomodrem rivijer-skem morju. Videl sem skozi okno kozo, ki se je pasla pred palmami in oljkami. Pokazal sem jo gospodu Ivanu, ta pa se mi je začel smejati, rekoč, če jo zavidam, srečno kozo ob Rivieri, »Da,« sem mu odgovoril, srečnejša je pač kot mi kozli, ki se lovi-vimo okrog po svetu za svojimi potnimi listi, a ne moremo nikamor.« Eden izmed legijonašev, poročnik je bil, pa jc celo pot pripovedoval zgodbe iz svojega ujetništva v Rusiji in v legiji. Izpraševal ga je učitelj o naših razmerah nekako tako-le: »Kaj so Hrvatje?« »Hrvatje so slovanski narod, ki ne žS-ve v Rusiji?« JSprovizacija. a Stranke, ki dobivajo meso pri An* žiča, se imajo zglasiti v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13, I. nadstr., kjer dobe nove izkaznice za meso. Določa se tale red: v soboto, dne 22, t. m., strank« z začetnimi črkami od A do L in v pondc-ljek, dne 24. t. m, s črkami M do Ž. Pri* nesti je seboj 1) staro izkaznico za mesoj 2) rmeno ali zeleno legitimacijo za živilaj 3) železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4} kdor jo imaj izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8, do 12. in popoldne od 3. dt 5, ure. Stare izkaznice za meso so ne> veljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice, a Kislo zelje za V. okraj. Stranke Vi okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dn« 22. t. m, pri Jakopiču na Mirju. Določes je tale red: dopoldne od 8, do 9, štev. 1 do 500, od 9, do 10. štev, 501 do 1000, od 10, do 11. štev. 1001 do konca. Vsaka stranko dobi 2 kg na osebo, kilogram stane 1 K> ljajo proti takemu kompromisu, a Kislo zelje za VI, okraj. Stranke VE okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dnd 22. t. m. pri Jakopiču na Mirju, Določeni je tale red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 dot 500, od 3. do 4. štev. 501 do 1000, od 4. d najzadnje...« »Ne besede več, Baltazar. Morda govoriš resnico. Ni bolj spremenljivega ivetra, ko je človeško srce. Toda zdaj unislim, da je moje edina izjema, moje ičuStvo je tako sveto, da imaš ti, če že ne človeško, pa vsaj prijateljsko dolžnost, da jo spoštuješ.« »Dobro, ne boj se, ne boš se mogel pritoževati.., tedaj je ta lepotica res lepa?« »Sijajna lepota je to, moj prijatelj, aljajna, kot zvezda zimsko noči.« . ^ : »Blondinka? brunetka?« »Brunetka, kot večerna zarja.« »Ah, to je ravno moj okus.« j »Da? če bi Jo bil ti videl prvi!« ■ i »Upam, da jo bom videl...« »Ti jo moraš videti, da boš sodil, če sta moje srce in moj razum brez podlage tako iz sebe, ali ne?- »In, če so v njo zaljubim tudi jaz?« »Ne, Baltazar, tega ne boš storil, tega ne smeš storiti. Ali si zmožen, da bi sloril tvojega najboljšega prijatelja nesrečnega?« »In če ljubi žo katerega drugega?« Mislil sem skočiti s svojega sedeža, pa nisem mogel. Okamenel sem od glave do nog. Na to do tega trenutka še nisem bil pomislil; in bolest te misli, je bila merilo veličine mojo ljubezni. »Ne bodi otrok,« je govoril Ternjej; »tvoj obraz je bled, ko belilo... kakšna ozkosrčnost je to, jaz govorim samo tako, in ti že prehajaš v obup. Jaz bi se ne ustrašil, če bi tudi bilo tako. Presneto, če ljubi drugega, tedaj mu jo pa vzemi. Tako je.« »To ni tako, Ternjej,« sem odgovoril, »to ni tako. Co bi mi kdo oropal vse premoženje, bi mu odpustil; toda njemu, ki bi mi hotel iztrgali ljubico, moj zaklad, nikdar, nikdar!« »Ti govoriš iz knjig, prijatelj...« »Iz moje duše, iz svetega pisma moje duše!« »Duša nima svetega pisma, kvečjemu koledar, ki sc ga zamenja slednje leto z novim.« //15« H me, da slišim od svojega prijatelj? kaj takega.« »No, to mislim samo iz o/,ioa na ljubezen.« »Če tudi samo iz tega ozira. Kdor ne misli plemenito o ljubezni, ne misli plemenito o ničemur.« »Govoriva o čem drugem. Ti postajaš grenak, čeravno ne zaslužim tega: morda pa imaš katerega zvestejšega prijatelja kot sem jaz, govori!« Zadet v živo, sem dvignil svojo desnico in dejal: »Odpusti mi, moj prijatelj!...« Baltazar Tornjej je bil velik gospod, poleg tega kvartopirec; in verjel sem vendarle, da je moj prijatelj. Velik gospod in kvartopirec in ... prijateljstvo! Toda česa ne veruje človek z dvaindvajsetimi leti? Vsak dan sem taval pod Rozinim oknom, celo večkrat, na dan. Če sem jo zagledal, sem se obrnil, boječ se, da no bi me videla; 6e je pa nisem videl, sem bil ves obupan. Bil sem velik tepec... kot- je navadno vsak maldenič, ki prvič ljubi. Prešli so tedni, prej-ko sem poslal malo pogumne j ši... tako, da sem se tipal obiskati Božo, toda samo tedaj, kadar .sem vedel zagotovo, da se nahaja v družbi. Ternjeja sem pozval < parkrat, naj gre z menoj, toda on je l moral vedno igrati na karte. »AU je kdo v hiši?« sem vprašal i nekoč Rogino dekla. »Gospodična,« je odgovorila, »In?« »Nihče drugi; ona je sama ... iz v o* lite vstopiti...« »Ne... ni bil moj namen.,, te* daj...« Podobno sem jecljal in se umi< kal. — Vrata v sobo so sc .odprla. Roza ja stopila skozi. »Ah, Vi sle tu? Pozdravljen...« ja dejala. »Hotel sem počakati...« sem de* jal, ne vedeč, kaj govorim. Peljala me je v sobo. »Ravno prav prihajate,« je začela* »že se dolgočasim, sama sem.« »Bojim se, da se boste v moji na* vzočnosti dolgočasili še bolj.« • | »O, zakaj?« v »Ker sem zelo slab družabnik..« ker sem navajen, govoriti zelo malo, ali bolje, celo nič.« »Gostobesedja nimam rada ...« I)o tedaj sem bil spoznal ravno na* sprotno; Roza je bila zelo zgovorna. Toda njena izjava me je razveselila, kot’ jo bila izrečena meni na ljubo. Lomil sem si glavo, kaj naj ji odgovorim % Niti ena misel mi ni prišla. Bil som ves zmešan. Zardel sem.; Moj obraz je gorel. 'C »Ah,« sem začel, da bi zaktil vzrok moje rdečice, »ta veter tako piše v. obraz...« . ;■ J »Veter?« jc vprašala Roza smejo. »Ncumiljon vetetf brije, gospica-« »Nemogočo; še listje dreves v vrtu se ne gane.« »Tedaj je ponehal,« sem odgovoril, in zardel še bolj, ko sem zapazil, kaj sem naredil. Molčala sva znova. Pričel sem razmišljati, kako je to, da je tudi Roza tako molčeča, ki je sicer... To sem ni razlagal v moj prid* Obupna odločitev se jo polastila moje* ga srca. Sedaj ali nikoli, je zaklicalo v moji notranjosti in.., stopil sem da njo. Mehko sem zgrabil njeno roko*., tedaj me jc znova zapustil pogum. Ob' žaloval sem svojo drznost. Toda n?, sem mislil, ne stopim več nazaj, Četudi jc izlcppan grob pod menoj, ki me bo pogreznil ob prvi nji izgovorjeni besedi! Trdnejo sem so stisnil za roko.,* moja se je tresla, toda čutil sem, da ja trepelata tudi njena. »Gospodična Roza,« sem izpregovCH ril končno, ali dahnil pravzaprav, ker nisem imel moči, da bi dal glas od sebe. »Gospodična Roza ... kaj hočetf* reči?... Kako naj rečem?.,, ljubitt* Vas...« Roza ni odgovorila, toda na njeni# obrvih je trepetala solza, ki bi je ne bil dat za dijamante brazilijanske krone, ker jo bila biser, po katerem sem sluti® neskončno'moje čustvo v njenih pršita »Roza, jaz te ljubim!« sem zavptf ves iz sebe, »jaz te ljubim!« Jokala sva ... ležeča si v objemu-Slednjič so jo izvila \z mojih rok, I«!niatc!j k on sorci j »VečerocJjj fisla«. Odgovorni urednik Viktor Ctmiič. Tiska fugoslovanska t««karna v LiuMjank