GLA S ILO D E L AVC E V TOSAME Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno. Leto izhajanja: XV. Št. 2 februar 1979 Slovenski kulturni praznik . Kultura je bistveni delež življenja vsakega naroda. Zato se radi spomnimo mož, ki so znali s svo-Jimi besedami izraziti veličino tr-pljenja, življenja in boj svojega na- Tudi dr. FRANCE PREŠEREN !e z ZDRAVICO ustvaril pesem, ki Je bila klic malega naroda po mi-fu m sožitju. Bila je zasnovana na ideji bratstva med narodi in prepričanju, da je samo v popolni enakopravnosti vseh, mogoča suverenost vsakega naroda posebej. Prešernova pesem je veliko prispevala k osveščanju in osvobajanju slovenskega naroda. Spremljala je naše ljudi v zapore, taborišča, izgnanstvo in v gozdove z mislijo: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Marsikateri borec je nosil s se- 'U knjižico njegovih poezij. 1n Ze 8. februarja 1942. leta je nad JUU mladincev pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani tiho de- monstriralo proti italijanskim okupatorjem. Na spomenik so položili vence, enega celo s slovensko zastavo. Demonstrante so napadli italijanski vojaki in jih nekaj vklenjenih odpeljali na kvesturo. 1. februarja 1945. leta je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta proglasilo 8. februar za slovenski kulturni praznik. Takrat so bile kulturne prireditve in branje Prešernovih pesmi ne le razvedrilo sredi bojev, ampak tudi vzpodbuda k novim naporom, žrtvam in zmagam. Danes Prešernove pesmi vodijo naš miselni in čustveni svet, ker pesnik v njih izpoveduje mladostno šegavost, prva grenka spoznanja resničnega življenja, romantično domotožje, svojo vero v moč ljubezni in kasneje obup nad ljubezensko srečo in še upanje v lepšo prihodnost. S svojo poezijo se je pojavil kot naj svetlejši žarek v slovenski umetniški ustvarjalnosti. Zato kulturni praznik ni le počastitev pesnika, temveč praznik kulture v najširšem pomenu. Akcija — zaključni računi Po ustavi in Zakonu o združe-nem delu imajo delavci pravico in dolžnost spremljati rezultate svojega dela ter rezultate poslovanja organizacije združenega dela. Poleg seznanjanja s tekočim poslova-djem, je posebna pozornost dana kritični obravnavi rezultatov gospodarjenja na podlagi podatkov o letnem zaključnem računu. Namen obravnave ni samo v tem, da bi oili delavci le seznanjeni z rezulta-h gospodarjenja, pač pa predvsem v tem, da bi smotrno in racionalno odločali o dohodku svoje organizacije, ugotavljali njene dosežke in slabosti in sprejemali potrebne ukrepe. V dosedanji praksi so bile razprave o zaključnih računih pretežno le formalne, kajti natančni podatki o poslovanju v minulem obdobju so bili zelo pozno na voljo. Obravnavi zaključnih računov za leto 1978 pa posvečajo vsi družbeni dejavniki veliko pozornost. Ta- ko je predsedstvo centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije vpeljalo na 9. seji, 11. decembra 1978 stališča in sklepe o aktivnosti, ki naj omogoči, da bodo delavci lahko temeljito obravnavali rezultate gospodarjenja in poslovanja v letu 1978 in da bodo na podlagi razumljivih podatkov in primerjav lahko dejansko odločali o dohodku in njegovi delitvi ter drugih potrebnih ukrepih. Tudi organi Zveze sindikatov Slovenije so pripravili usmeritve za delovanje osnovnih organizacij sindikata v zvezi s pripravami analiz gospodarjenja v preteklem letu in obravnavanju kazal-(Nadaljevanje na str. 3) Spremembe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju Splošno 25. decembra 1978 sta bila na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejeta dva pomembna zakona. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Zakona predvsem urejata in določata pravice upokojencev, ki po upokojitvi ponovno sklenejo delovno razmerje, ali začno opravljati samostojno dejavnost. Uživanje pokojnine med ponovno zaposlitvijo samostojno urejajo republike oz. pokrajine. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU 1. Uživanje pokojnine Upokojenec, ki ponovno sklene delovno razmerje ali se obvezno zavaruje na podlagi kakšne druge svoje lastnosti oz. če začne opravljati samostojno dejavnost, izgubi za ta čas status upokojenca in se mu pokojnina ne izplačuje. Isto velja za družinskega oz. invalidskega upokojenca. Vzrok temu je, da upokojenci ne morejo imeti dvojnega statusa (to je status upokojenca in delavca) in ne uživati dvojnih prejemkov. Za invalidske upokojence veljajo nekatere posebnosti. Invalidski upokojenec I. kategorije je popolnoma nezmožen za svoje in drugo ustrezno delo in ga ni mogoče usposobiti niti z rehabilitacijo. Kot tak, sploh ne more skleniti delovnega razmerja oz. opravljati samostojne dejavnosti. Če bi hotel skleniti delovno razmerje, se na predpisan način v postopku pri Skupnosti najprej ugotovi, ali se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, tako da ne gre več za invalida I. kategorije. Poleg invalidov I. kategorije, so upravičenci do invalidske pokojnine tudi invalidi II. in III. kategorije (ti so nezmožni za svoje delo, zaradi starosti pa jim ni zagotovljeno drugo ustrezno delo ali jim ni zagotovljena poklicna rehabilitacija), vojaški invalidi od I. do IV. kategorije (ti ne morejo opravljal svojega dela več kot polovico delovnega časa, čeprav izpolnjujejo poboje za rehabilitacijo) in borci NOV' pred 9. 9. 1943, ki zaradi invalidnosti ne morejo opravljati svojega dela več kot polovico delovnega časa, ne glede na to, ali je možna rehabilitacija. Za take in- valide mora zdravstvena organizacija zagotoviti, da so sposobni za predvideno delo in naloge. Ukinitev izplačevanja pokojnine traja toliko časa kot delovno razmerje. Posebna ureditev velja za tri skupine upokojencev. Ti se morajo sami odločiti ali jim bo oživila lastnost zavarovanca ali ne: — Če se upokojenec, ki se po uveljavitvi pravice do pokojnine ukvarja s samostojno umetniško dejavnostjo želi, da se mu kljub temu izplačuje pokojnina, se v tem primeru ta čas ne šteje za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. — Borcem NOV pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943, ki so uveljavili starostno pokojnino s pokojninsko dobo 35 oz. 30 let, se v primeru ponovne zaposlitve na njihovo željo oživi status zavarovanca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem pa se jim pokojnina ne izplačuje. S tem dobijo možnost, da kasneje zahtevajo odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine ali ponovno odmero pokojnine. — Tretja skupina so kmetje — kooperanti. Če se kmetijski kooperant odloči za zavarovanje v obsegu kot oseba v delovnem razmerju, se mu pokojnina ne bo izplačevala, lahko pa bo zahteval že omenjeno odstotno povečanje. Posebna izjema, ki je prej veljala za upokojence, ki so uveljavljali starostno pokojnino kot delavci na določenih dolžnostih pri ONZ, preden so izpolnili pogoje, zdaj ne velja več. 2. Ugodnosti iz novega zavarovanja Upokojencu s polno pokojninsko dobo, ki se ponovno za losli, se osebni dohodek iz delovnega razmerja oz. zavarovanja, upošteva za novo odmero pokojnine. Pokojnina, določena za pokojninsko dobo. 40 oz. 35 let se poveča za 1 % za vsako leto zavarovanja, nad to dobo, skupno lahko največ za 5 %. Za ustrezen odstotek se pokojnina poveča tudi za vsako leto ponovnega zavarovanja upokojenca, ko je ob upokojitvi imel polno pokojninsko dobo. Določbe o pravici ponovne odmere pokojnine veljajo tudi za invalidske upokojence. Sprememba tudi v celoti opušča predpisovanje posebnega prispevka, ki so ga prej morali plačevati upokojenci, ki so imeli poleg pokojnine še osebni dohodek iz delovnega razmerja, opravljanja samostojne dejavnosti ali iz pogo- godbe o delu, če je ta dohodek presegel določeno višino in če so bili zavezanci za davek iz skupnega dohodka občanov. Uveljavitev novih določb Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je začel veljati 6. januarja letos. Velja za razmerja, nastala od tega dne dalje. Že obstoječa razmerja pa se morajo uskladiti s spremembami v 6 mesecih, to je do 6. julija 1979. Korektivi za pokojninsko osnovo Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja za vsako leto določi korektive pokojninske osnove. Pri tem upošteva načela in merila družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov s katerimi se usmerja delitev dohodka in sredstva za OD v skladu z delovnim prispevkom, ki ga je zavarovanec ustvaril s skupnim, živim in minulim delom, kot tudi v skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti SPREMEMBE ZAKONA O DELOVNIH RAZMERAH Po 171. členu delavcu preneha delovno razmerje, ko izpolni pogoje za polno osebno pokojnino. Delovno razmerje pa ne preneha, če temeljna organizacija in delavec soglašata, da delavec nadaljuje delovno razmerje. Delavcu — borcu NOV, se, če želi, ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po splošnih predpisih, pri čemer se enojno šteje doba, ki se sicer dvojno šteje v pokojninsko dobo. Prav tako se delavcu, ki se mu zavarovalna doba šteje s povečanjem, ugotovi izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino v dejanskem izvajanju, če to seveda želi. Dela, ki jih delavci-upokojenci lahko opravljajo po pogodbi o delu, so določena v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije. Pogodba o delu se lahko sklene za največ 20 ur na teden. Med opravljanjem takega dela se delavcu izplačuje pokojnina. Določba velja za starostne, družinske in invalidske upokojence. Spremembe in dopolnitve zakona so začele veljati 6. januarja 1979, rok za uskladitev pa je 6 mesecev. Marjana Gostinčar Usposabljanje članov in organov samoupravne delavske kontrole . Center Republiškega sveta ZSS in Republiškega komiteja ZSMS za uruzbeno izobraževanje je v okviru akcije za usposabljanje članov in organov samoupravne delavske kontrole pripravil gradivo, iz kate-rega objavljamo nekatere važnejše nush m ugotovitve v zvezi s pomenom in pristojnostjo delavske kontrole. , Ob tem povzetku velja omeniti, na v Tosami natančneje opredeljujejo naloge in zadeve s področja delavske kontrole naslednji akti: Samoupravni sporazum o združitvi v DO ~ Stopit temeljnih organizacij in delovne skupnosti • ter pravilnik dela odbora delavskega nadzorstva Skupno je izvoljeno v organe delavske kontrole 24 delavcev. . Samoupravna delavska kontrola je nedeljiva in neodtujljiva samoupravna pravica in dolžnost vsakega delavca, ki ju zagotavljata usta-Yi SFRJ in SRS ter zakon o združenem delu. , Delavci v TOZD in drugih oblikah združenega dela uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo zaradi zaščite, razvoja, krepitve in uresničevanja samoupravnih pravic socialistične demokracije. . Samoupravna delavska kontrola je nedeljiv in enakopraven sestavni del celovitega samoupravljanja delavcev v združenem delu, ki omogoča ter s preventivnimi ukrepi zagotavlja čimbolj nemoteno uresničevanje samoupravljanja in pravočasno preventivno odpravljanje vseh vzrokov za protisamoupravne pojave in delovanje. Zaradi tega ni le nujno, ampak bi morala biti obvezna naloga za vse nosilce samoupravljanja, zlasti pa za subjektivne sile, da zagotovijo tako vsebino in oblike usposabljanja, ki bodo zajele prav vse delavce v vseh oblikah združenega dela, da se bodo seznanili in da bodo poznali svoje osnovne naloge v smislu funkcij samoupravne delavske kontrole. Pa si oglejmo vsebino dela samoupravne delavske kontrole: — spremlja in ocenjuje uresničevanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov — kontrolira uresničevanje sklepov delavcev, organov samoupravljanja, izvršilnih in poslovodnih organov ■— spremlja in nadzira vsklajenost samoupravnih splošnih aktov in odločitev s samoupravnimi dolžnostmi, pravicami in interesi delavcev — kontrolira uresničevanje in izvajanje delovnih nalog in samoupravnih obveznosti delavcev in organov temeljne organizacije — kontrolira in spremlja postopke in razmere, kako se namensko gospodarno in v smislu štednje uporabljajo družbena sredstva in kako se gospodari z družbenimi sredstvi — kontrolira uresničevanje načela in prakse delitve po delu, razporejanje čistega dohodka in še zlasti pozorno spremlja delitev sredstev za osebne dohodke — kontrolira, kako se uresničuje program in sklepi glede soci- alne politike v združenem delu — nadzoruje uresničevanje pravic in dolžnosti delavcev v medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu — kontrolira in vodi pregled, koliko in kako so delavci obveščeni o vprašanjih ki so za njih pomembna, da bi nemoteno uresničevali samoupravne pravice in dolžnosti — nadzoruje uresničevanje drugih samoupravnih pravic in dolžnosti ter interesov delavcevf ki so specifična za konkretne temeljne oz. delovne organizacije. Urednica Akcija - zaključni računi (Nadaljevanje s 1. strani) cev iz zaključnih računov. Osnovne organizacije sindikata so nosilci aktivnosti v zvezi z obravnavo zaključnih računov. Potrebne analize in poročila pa so dolžne pripraviti strokovne službe in poslovodni organi. V njih naj bo razčlenjeno: — pogoji, v katerih so delavci ustvarjali dohodek (vpliv organizacije dela in delovnih pogojev — oskrba s surovinami, izkoriščenost zmogljivosti, izboljšanje tehnološkega postopka, povečanje zaposlenosti — dosežen obseg proizvodnje, prodaje in izvoza, gibanje cen, zaloge, produktivnost — viri pridobivanja dohodka iz celotnega prihodka — prikaz razporeditve ustvarjenega dohodka po posameznih namenih (za financiranje splošne in skupne porabe, druga združevanja sredstev iz dohodka po sprejetih sporazumih in druge obveznosti iz dohodka — predlog predvidene razporeditve ustvarjenega čistega dohodka na del za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in del za rezerve ter del za osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem je treba upoštevati, da morajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščati počasneje od dohodka, da se morajo osebni dohodki gibati v odvisnosti od dohodka in produktivnosti ter da moramo zagotoviti taka sredstva za razširitev materialne osnove dela in rezerve, ki bodo omogočala nemoten potek reprodukcije. Osnovne organizacije sindikata naj bi organizirale razpravo o predloženih poročilih in analizah, ki naj poteka po sindikalnih skupinah. Na podlagi teh razprav pripravijo IOOS stališče sindikata za odločanje delavcev na zborih. Akcija za obravnavo zaključnih računov obeh TOZD in DSSS je v naši delovni organizaciji stekla že v mesecu januarju. Podatki o doseženi proizvodnji, produktivnosti, številu zaposlenih, izrabi delovnega časa, prodaji, zalogah, izvozu m uvozu, ki smo jih primerjali s planiranimi rezultati doseženimi v predhodnem letu, so bili objavljeni v redni publikaciji Mesečno poročilo, ki je dostopno širokemu krogu delavcev. Povzetki poročila, namenjeni slehernemu delavcu v Tosami, so bili izdani v posebnem informativnem listu Bilten. Prav tako bo Bilten prinesel tudi finančne pokazatelje poslovanja. Kompleksna problematika poslovanja v minulem letu bo vključno z ocenitvijo gospodarjenja, ki jo bodo izdelali direktorji obeh TOZD in glavni direktor, podana v Poslovnih poročilih za leto 1978. Naloge strokovnih služb, poslovodnih delavcev in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata so znane. Znane so tudi pravice in dolžnosti slehernega delavca, da kot samoupravljalec odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Uspešnost akcije je torej odvisna od nas vseh. Metka Jeretina človekov vsakdan Kultura - V okviru našega kulturnega praznika — 8. februarja smo pripravili pogovor z našim sodelavcem, tov. Dušanom Borštnarjem, ki je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale. Ko boste ta zapis brali bo kulturni praznik že za nami, pa boste kljub temu z zanimanjem brebrali, kar nam je povedal tov. Dušan. Ne bi se pogovarjali o samem delu skupščine, radi bi povprašali predvsem o razvitosti različnih kulturnih dejavnosti v občini Domžale, kako se v kulturno življenje vključuje naš delovni človek, kakšne možnosti ima sploh za to. — Pa bomo pričeli kar pri občini Domžale, kot najširši skupnosti. Občina Domžale je pobratena z občino Koprivnica. Sodelujeta na različnih področjih, ali sodelujeta tudi na kulturnem, kako? »Sodelovanje poteka na glasbenem in ostalih umetniških področjih, to so različna gostovanja kulturnih skupin pobratene občine, glasbeni koncerti... Za organizacijo izvedbe pa v okviru 10 Kulturne skupnosti in ZKO, skrbi posebna skupina organizirana v ta namen.« — Filmska dejavnost, področje katero pokrivajo Kinematografi Domžale. Ali menite, da predstave Kina Domžale, v Mengšu in Radomljah res nudijo našemu človeku, kar bi morali, kulturno izobrazbo? »Žal tega ne morem oceniti pritrdilno. Kino, ki naj bi poleg radia in TV s predvajanjem filmov nudil človeku dodatno kulturno izobrazbo, razgledanost, vsebujejo njegovi programi le filme komercialnega značaja, ki bolj privlačujejo in polnijo dvorane.« — Slišali smo že za Foto kino klub Mavrica, ki deluje v Radomljah. Zanima nas kakšen klub je to, s čim se ukvarja? »V tem klubu se zbirajo ljudje, ki sc navdušujejo za umetniško fotografijo. V klubu se seznanijo z osnovnimi pojmi o umetniški fotografiji, sliki. Njihove uspešne razstave so pokazale velik uspeh in znanje, sodelovali pa so tudi že na prireditvi kratkometražnih filmov.« — Muzejska dejavnost, to je tudi ena pomembnih dejavnosti uresničevanja in hranjenja kulturne dediščine. Blizu okrog nas se nahaja precej krajev z muzejskimi zbirkami, npr. Krumperk. Gotovo so še druge. Za te zbirke sicer vemo, smo pa tudi blizu, toda le redkokdaj se odpravimo na nedeljski izlet v muzej, zakaj menite, ljudje ne hodijo tako množično na ogled muzejskih zbirk, razstav? »Verjetno je tega kriva napačna vzgoja ljudi, za sam Krumperk pa največji del krivde nosi sama neurejenost zgradbe — omet odpa- da in okolice, ki kljub zanimivi stalni razstavi Razvoj slamnikarst-va v občini Domžale, nikakor ne more privlačiti naših, kaj šele tuje turiste. Tn kdo je kriv za neurejenost? Veliko vprašanje so visoki stroški, ki jih sama Kulturna skupnost ne bo zmogla. Zelo dobrodošla bi bila pri tem gotovo zainteresiranost podjetij, to skupno pot pa je treba čimprej najti.« — Konferenca — posvetovanje o kulturi, akcija človek — delo — kultura kakšni akciji sta to, njuno delo in prispevek k nadaljnjemu razvoju kulturne dejavnosti v domžalski občini? »Konferenca o kulturi bo ocenila stanje in smeri za izboljšanje nadaljnjega sodelovanja med Kulturno skupnostjo in ZKO na eni strani in OZD, KS in DPO na drugi strani. Če bi te organizacije posredovale svoje programe, želje, bi gotovo lahko organizirali sodelovanje, pomoč. Ker pa ima večina organizacij prireditve za lastne potrebe, je pomoč vsem naenkrat nemogoča. Razdrobljenost kulturnih prireditev je kriva, da je udeležba sorazmerno slaba, saj te majhne prireditve ne dajejo prave kvalitete. Stanje pa se je precej izboljšalo z akcijo človek — delo — kultura, saj so se izmenjale razne prireditve konkretno v ali za več DO skupaj. In ta akcija je gotovo vredna nadaljnih prizadevanj.« — Neka skupina bi rada sodelovala, oz. si sama ustanovila folklorno, dramsko skupino, toda kje iskati mentorje? »Za pomoč pri izvajanju raznih programov oz. učenja konkretne skupine ter možnost zagotovila mentorja, naj se take skupine obrnejo na ZKO ali Kulturno skupnost Dom- žale, ki bo gotovo pripravljena nuditi pomoč.« —- Naša kultura je gotovo mnogo bogatejša z otvoritvijo nove čitalnice v Domžalah. Kakšen je izbor literature ali je to le strokovna literatura namenjena za študij? »Namen čitalnice v Domžalah je bil, da bi v njej našli splošno, strokovno, politično literaturo, študentje, šolarji in drugi. To so predvsem knjige, ki so velike vrednosti, nekatere celo unikati in se jih zato ni mogoče izposoditi v knjižnici. — Zdaj pa se ustavimo še v naši delovni organizaciji. Vsi vemo, za naš oktet TOSAMA, čigar delo lahko samo pohvalimo. Žalostno pa je, da je to tudi edina oblika kulturne dejavnosti v delovni organizaciji. Imate mogoče predlog, na kakšen način vzpodbuditi delo na tem področju? »Ker smo DO nam je prvo delo, uspeh podjetja, dosežena norma. Če naši ljudje iščejo sprostitve, jo največkrat iščejo v športu, ker za sprostitev s sodelovanjem v raznih kulturnih skupinah enostavno ne vedo, je ne znajo najti, se v razne skupine ne znajo vključiti. Za boljše stanje v DO pa predlagam: kot je npr. za šport športni referent, tako naj bi bil tudi referent za kulturo — kulturni animator, ki naj bi predvsem znal organizirati delo, uspešna organizacija bi gotovo privabila precej sodelavcev. Od vseh DPO v DO ima kulturno področje v programu le OO ZSMS, ki bo upam naloge tudi u-spešno uresničila. To pa bi bilo za začetek že nekaj.« In kakšna je vaša želja za prihodnje, predvsem v okviru vašega dela? (Nadaljevanje na str. 5) Sklepi samoupravnih organov v januarju . V mesecu januarju ni bilo sprejetih pomembnih sklepov, odbor samoupravne delavske kontrole pa je obravnaval problema-tiko nagrajevanja, komercialnih predstavnikov! V razpravi je bilo povedano, da je komercialne predstavnike težko kontrolirati, komercialni sektor pa obračuna OD na podlagi naročil, da pa se je treba dogovoriti o na-dalj nem možnem obračunu OD glede na direktna naročila. Skupni delavski svet je na eni °d zadnih sej obravnaval nagrajevanje komercialnih predstavnikov in sprejel sklep, da se jim za Čas dopusta ali bolniške odsotnosti ne upošteva promet, realiziran na njihovem področju. V razpravi je odbor samoupravne delavske kontrole sprejel sklep, naJ se služba za organizacijo in nagrajevanje skupaj s komercial-nim sektorjem dogovori o obračunavanju direktnih naročil komercialnih predstavnikov, v primeru Praznikov, dopustov ali bolniške se obračuna določen znesek in skuša najti skupno rešitev za pravilno obračunavanje OD, o možni ali nezmožni rešitvi pa naj komercialni sektor ali služba seznani odbor samoupravne delavske kontrole. Članica odbora je v nadaljevanju tudi pripomnila, da novodošli delavci prejmejo že pri prvem obračunu OD kriterij na delavčevo uro za pretekli mesec, ko ga še sploh ni bilo v podjetju in še ni ničesar doprinesel k dohodku. Poleg tega pa poenterke ne obračunavajo tega kriterija povsod pri novosprejetih delavcih. Glede na to pripombo je bilo pojasnjeno, da se del osebnega dohodka kriterij na delavčevo uro obračunava istočasno z opravljenimi urami za tekoči mesec kot je to določeno v samoupravnem sporazumu. Odbor samoupravne delavske kontrole DSSS je sprejel sklep, naj služba za organizacijo in nagrajevanje skliče sestanek s poenterka-mi o enotnem obračunavanju OD novodošlih delavcev. Matko Silva lotni kolektiv DO o poslovanju naše delovne skupine in to v malo širši in konkretneje opisani obliki. Slehernemu izmed nas je poznano dejstvo, da si mora vsaka proizvodno — ustvarjalna sredina zagotoviti pravočasno vsa potrebna poslovna sredstva za svoje nemoteno ustvarjanje. Pod pojmom poslovna sredstva na kratko združujemo vse, kar je potrebno za nemoteni reprodukcijski proces v posameznih tehnoloških sredinah: osnovna in obratna sredstva. Naša naloga v tem krogotoku poslovanja je, da preskrbimo pravočasno vsa potrebna obratna sredstva — to je — surovine, reprodukcijske materiale, pomožna delovna sredstva, delovne priprave, orodja, goriva, maziva itd., skratka vse, kar je potrebno za celotno proizvodnjo vseh tistih končnih izdelkov, ki smo jih pred kratkim potrdili v prvem delu Gospodarskega načrta za 1979. Ta plan je osnovna smernica za doseganje končnih smotrov tako v procesu materialne proizvodnje v TOZD kot tudi v delu administrativno tehničnih poslov v DSSS. Dejavnost enih kot drugih je neločljivo povezana, zato nobeden izmed nastopajočih faktorjev — TOZD in DSSS — ne sme zatajiti v svoji smotrni dejavnosti, da ne pride do tako imenovanih »motenj« v proizvodnem procesu. Gospodarski načrt, ki v svoji vsebini zaokroža celotno planirano dejavnost za obdobje enega poslovnega leta je razdeljen kasneje na tako imenovane operativne plane, ki natančneje določajo proizvodno dejavnost v posameznem mesecu. Tako nam je bil že v decembru leta 1978 predložen plan za mesec januar 1979 in operativni plan za februar smo dobili že v sredini januarja itd. Pri teh planih se dalj časa zadržujemo zato, da bi poudarili njihovo celotno potrebnost tako za poslovanje DO kot tudi za našo službo. Celotno naše nagrajevanje bazira na doseganju planskih ciljev in je tako vsebina naših OD resnični (Nadaljevanje na str. 6) KULTURA — ČLOVEKOV VSAKDAN (Nadaljevanje s 4. strani) »Želel bi predvsem, da bi sodelovanje znotraj Kulturne skupnosti, ZKO še naprej potekalo v taki slogi kot doslej, saj bomo le tako lahko odpravljali pomanjkljivosti n izboljšali kulturno dejavnost v naši občini in uresničili zadane cilje.« Tov. Dušanu Borštnarju se najtopleje zahvaljujemo za pogovor in mu želimo, da bi se njegove želje uresničile, hkrati pa veliko uspeha tudi pri opravljanju funkcije predsednika skupščine Kulturne skupnosti Domžale. Poslovanje nabavne službe v januarju 1979 Glede na to, da je naše pričujoče mativnih posrednikov v naši delov-glasilo »TOSAMA« eden od najkva- ni organizaciji, smo se odločili, da htetnejših in najobsežnejših infor- preko tega časopisa obvestimo ce- Julijana odraz naše gospodarske uspešnosti. V začetku smo poudarili, kaj je naloga nabavne službe v naši DO. Sedaj jo razčlenimo: Naša naloga je, da pravočasno preskrbimo vse potrebne materiale za našo dejavnost v TOZD in DSSS in to v ustrezni kvaliteti in dogovorjeni (planirani) ceni ter pod pogoji, ki zagotavljajo najnižje nabavne stroške. Ti pogoji so: cassascon-to, superrabat, daljši plačilni roki, ustrezni transport itd. Vse te navedbe se dokončno oblikujejo v posameznih pogodbah ali pa so sestavni del na naročilnici s katero naročamo ali kupujemo določeno vrsto materiala — blaga. V celotnem procesu nabavne službe ni vedno vse tako kot smo v začetku poslovnega obdobja predvidevali ali planirali. Vsem nam je tudi poznano, da se naša DO močno trudi, da bi vse tiste izdelke, ki ji ni moč prodati doma, prodala na zunanjem tržišču in si s tem ustvarila potrebno količino deviznih sredstev za nakup reprodukcijskih materialov v inozemstvu in to predvsem takšnih, ki jih domači — jugoslovanski nabavni trg nima, naša DO pa jih za svojo proizvodno dejavnost nujno potrebuje. Naši poslovni partnerji v nabavni službi so naši dobavitelji širom Jugoslavije in inozemstva. Naš medsebojni uspeh — pravočasna in kvalitetna realizacija vseh planskih nalog — je odvisna od solidarnosti vsakega posameznega partnerja. Sedaj, ko je prvi mesec tega leta končan, moramo kritično in pravilno oceniti naše delo — to je tistega dela naših planskih nalog, ki so sestavni del celotne naše (ne) uspešnosti. V sredi meseca januarja smo bili konkretno obveščeni iz strani naše materialne proizvodnje, da ne bodo uspeli realizirati posamezne planske obveznosti, ker za to nimajo potrebnega materiala. Če sedaj na kratko opišemo vzroke, ki so vplivali na prikazano stanje, moramo kritično oceniti, da so na to vplivale tako subjektivne, kot objektivne težave ali vzroki. Vendar priznavamo, da tako prve, kot druge negativno vplivajo na končni gospodarski uspeh določene proizvodne sredine. Vzemimo, da mavčevih ovojev v mavčarni niso mogli izdelovati v tisti dimenziji (15 ali 20 am), kot je bila planirana, je vzrok v tem, da nismo imeli zadostno količino na zalogi. Tega pa nismo imeli zato, ker so zaradi visokega snega bile neprevozne poti med makedonskima občinama Mavrovim in Debrom in se je dobavni rok izredno podaljšal in še sedaj dobava ni povsem urejena. V takšnem stanju bi morali mi voditi račune že pred nastopom zimskega obdobja, s tem, da bi imeli vskladiščene dovolj velike zaloge, ki bi zagotavlja- le nemoteno proizvodnjo, vendar je to sedaj otežkočeno s tem, da je naša mesečna poraba mavca o-koli 60 ton, kar zahteva vezavo o-bratnih sredstev, skladiščni prostor in velike zaloge, če takšno stanje traja dalj časa. Iz primera se vidi, da se medsebojno prepletata objektivni (vzrok) (onemogočen transport) in subjektivni faktor (ne) pravočasno urgiranje, nepravilna ali nepravočasna ocena situacije na nabavnem trgu itd. Za dobavitelje, ki so v naši neposredni bližini (Ljubljana) pa velja poudariti, da večja teža leži na subjektivnem faktorju. Na eni strani poslovna nesolidnost in neupoštevanje rokov od strani dobavitelja in nepravočasnega ali zakasnelega vpliva naše službe na posame- zne primere naročanja materialov, na drugi strani pa na objektivnih vzrokih, ki so nenadni lom stropa, vplivi višje sile itd.) Celotna dejavnost naše službe je v tem, da vse te negativne vplive odpravimo in s tem omogočimo redno in tekoče poslovanje celotne OZD. Z sprejetjem letnega GN smo prevzeli tudi vse obveznosti, da bomo svoje delovne naloge tudi uresničili. Analiza vzrokov, ki so pogojevali opisano stanje v januai nam bo pomagala, da iste odstranimo ali pa čim bolj ublažimo in s tem dosežemo tisto uspešnost, ki smo jo sprejeli skupno z Gospodarskim načrtom za 1979 leto. Naša služba je vso to problematiko proučila in vam jo tudi celotno posredujemo v obliki tabele: Datum, ko je materiala zmanjkalo Naziv materiala [^ial^pHspef ma 1. 17. 1. 1979 mavec 19. 1. 1979 2. 17. 1. 1979 jedrca za micropor 1 25. 1. 1979 3. 17. 1. 1979 virplast 2 cm (5 cm) 24. 1. 1979 4. 17. 1. 1979 papirnate vrečke za strip 19. 1. 1979 5. 17. 1. 1979 envelope virplast 1x1 19. 1. 1979 6. 17. 1. 1979 envelope za komprese 8x5 a 5 km 1. 2. 1979 7. 17. 1. 1979 envelope za komprese 8x5 h 10 kom 25. 1. 1979 8. 17. 1, 1979 gumi platno 17. 1. 1979 9. 17. 1. 1979 vrečke za CZ 10 x 10 papirnate 23. 1. 1979 10. 17. 1. 1979 vrečke za CZ 20x20 papirnate 23. 1. 1979 11. 17. 1. 1979 PE vrečke za Tosamo vato 18. 1. 1979 12. 17. 1. 1979 folija za damske vložke MINI Vir 18. L 1979 13. 17. L 1979 kartoni T 121 18. 1. 1979 14. 19. 1. 1979 navodila za elastične ovoje 26. 1. 1979 10 x 10 Iz vsega navedenega se vidi, kje je bila konkretno materialna proizvodnja v TOZD otežkočena. Za vse navedene materiale, ki so manjkali, so bili posamezni vodje oddelkov obveščeni kdaj jih bodo dokončno dobili in so morali nare- diti reorganizacijo v svojem oddelku tako, da so imeli sodelavci delo tudi v tem premim in z namenom, da bi bili končni cilji v celoti ali čim uspešneje realizirani. Rozman Štefan ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame IVANKE ORAŽEM se vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikal-nice iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in dano pomoč. Obenem se najtopleje zahvaljujem tudi oktetu TOSAMA za odpete pesmi. Oražem Jože ZAHVALA Toplo se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz komerciale za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč ob izgubi dragega očeta IVANA CERARJA. Hvala OOS, oktetu TOSAMA za odpete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili v njegov zadnji dom. Hvaležna Marica Jeretinova Predlog dela OOS in leto 1979 Letos bomo izvajali načela 9. kongresa ZSS in določila zakona o združenem delu. Poleg nalog, katere nam nalaga zakon o združenem delu, bomo sodelovali pri akcijah, ki so skupnega značaja z osnovno organizacijo ZK in ZSMS v Tosami. KOOS mora celo leto spremljati potek in uresničevanje nalog, ki so bile dane na občnem zboru in izvajanje sprejetih sklepov. Prav tako mora uresničevati naslednje najpomembnejše sklepe 9. kongresa ZSS: samouPravUanja v naloge sindikatov pri razvijanju razvijanje samoupravne delavske kontrole sodelovanje sindikata pri dviganju produktivnosti in pri odločanju o delitvi dohodka sodelovanje na področju načrtovanja in družbeno ekonomskega sistema uresničevanje socialne varnosti in odpravljanje socialnih razlik delovni pogoji delavcev reševanje stanovanjske problematike zaposlenih kulturno življenje delavcev rekreacijska dejavnost — inovacijska dejavnost Iz navedenih sklepov sledi, da morajo vsi člani sindikata konkret-n° delovati na vseh navedenih področjih. Pri razvijanju samoupravljanja morajo delavci predvsem neposredno odločati o rezultatih svojega živega in minulega dela. Zavedati se morajo, da je dohodek družbena kategorija in je torej last celotne družbe, vendar pa ne smejo Pri tem zanemariti svoje finančne 9ziroma socialne varnosti in obstoja delovne organizacije. Z ustanovitvijo SIS se je veliko nalog, ki so bile v pristojnosti dr-zave, republike in občine, preneslo nanje. Pri tem morajo neposredno Proizvajalci odločati o sredstvih m programih te skupnosti, ki morajo biti povezani s programom delovne organizacije in programi krajevnih skupnosti, v katerih prebi-Vajo naši delavci. Delegate pa moramo nenehno izobraževati, da bodo problemsko usmerjeni s planom bIS in našimi potrebami, in da bodo lahko sodelovali na sejah in Prenašali sklepe z obrazložitvijo nazaj v bazo, ki jih je izvolila. Samoupravna delavska kontrola, kl ima po ustavi pravico in dolž-nost utrjevati dobre samoupravne odnose delavcev in uresničevati samoupravljanje v delovni organiza-Clji in TOZD, mora delovati na po- dročju opravljanja omejevanja samoupravnih pravic in kršitve samoupravnih dolžnosti. Člane delavske kontrole, ki ne bi delali v skladu s sprejetimi načeli in določili v delovanju delavske kontrole so 10 OOS dolžni odpoklicati. Odločilno vlogo pri dvigu produktivnosti in delitvi dohodka imajo vsi člani OOS v naši delovni organizaciji, ker v teh procesih sodelujejo neposredno. Na področju načrtovanja in družbeno ekonomskega sistema si mora sindikat prizadevati, da bo nosilec samoupravnega načrtovanja v združenem delu. Težiti mora k družbeno najbolj koristnemu izkoriščanju obstoječih in načrtovanih zmogljivosti. Pri tem moramo stremeti, da bo cilj tega načrtovanja življenjski standard in ustrezni delovni pogoji. To delo je treba vršiti skozi celo leto in posebno moramo biti pazljivi pri odločanju o novih investicijah in novih proizvodnih artiklih. Uresničevanje socialne varnosti in odpravljanje socialnih razlik je ena glavnih nalog sindikata. Stremeti moramo za hitrejšo rast oziroma graditev stanovanj, otroških varstvenih ustanov, za družbeno in poklicno izobraževanje, boljšo prehrano, rekreacijo in drugo. Delovni pogoji so osnovni pogoj za normalno opravljanje delovnih procesov. Glede na to, da v naši delovni organizaciji ni takih delovnih mest, da bi bili pogoji dela življensko nevarni, so pa taka delovna mesta, kjer so pogoji dela posredno življenjsko škodljivi, si moramo prizadevati, da bo to v minimalni meri vplivalo na zdravje naših delavcev. Osnovni življenski pogoj delavcev je tudi stanovanje. Vemo, da določeno število naših delavcev še nima urejenih življenjskih pogojev. Zato moramo skrbeti, da se bodo sredstva, ki jih v ta namen določamo pri delitvi dohodka, oblikovala tako, da bodo prišla v roke res najbolj racionalno. Ko bomo oblikovali sredstva, se ne smemo držati samo z zakonom predpisane stopnje prispevanja od dohodka, temveč se moramo zavestno odločiti za večjo stopnjo, če nam bo to omogočal ustvarjeni dohodek. S tem bomo dosegli, da bomo večjemu številu delavcev zagotovili stanovanjske pogoje. Kulturno življenje delavcev predstavlja v neki meri osebno zadovoljevanje delavčeve osebnosti. Ne smemo pozabiti širšega družbenega interesa kulturnega izobraževanja delavcev, kajti od tega je od- KOOS za visna tudi kulturna stopnja naroda. Zato bi bilo potrebno v okviru KOOS organizirati kulturno sekcijo, ki bo s pomočjo strokovnih delavcev organizirala kulturno dejavnost. Rekreacijska dejavnost v naši delovni organizaciji ni razvita v taki obliki, kot bi bilo to potrebno. Zato moramo v večji meri pospeševati večanje kapacitet rekreacijskih objektov in objektov za letovanje naših delavcev. Seveda je potrebno zainteresirati tudi delavce same, da bodo objekte v polni meri izkoriščali. Glede inovacijske dejavnosti v naši organizaciji, je naloga sindikata, da tesno sodeluje s pristojno komisijo, strokovnimi službami in samoupravnimi organi, da se izdela tak pravilnik nagrajevanja novo-tarjev, ki bo naše delavce spodbujal k tej dejavnosti. Posebno pozornost bi morali posvetiti izobraževanju delegatov. Še vedno se namreč v delegatskem odnosu pojavlja odborniška miselnost in delovanje, kar pa je v nasprotju z ustavo in interesi delegatske baze, ki jo predstavljajo delegati. Gradivo za delegatske skupščine je preobširno in nepravočasno dostavljeno, kar ovira delegate pri njihovem delovanju. KOOS je dolžna pomagati 10 OOS pri njihovem delu in kadrovskih problemih znotraj OOS in na ravni TOZD. Sindikat kot zastopnik najširšega kroga neposrednih proizvajalcev je dolžan, da sodeluje pri kadrovanju. Pri tem ne sme dopuščati, da pridejo na vodilna jn vodstvena delovna mesta strokovno in moralno politično šibki kadri, ker potem bo tudi sindikat nosil posledice, ki iz tega slej ko prej nastanejo. 10 KOOS in 10 OOS so dolžni, da sodelujejo v kadrovskih komisijah, lete določajo vodilna, vodstvena in neposredna mesta in razporejajo po teh mestih. Športna dejavnost v delovni organizaciji je razdeljena po panogah. Za nemoteno delovanje le-teh pa so odgovorne komisije, ki delujejo na ravni delovne organizacije in TOZD. Te komisije morajo paziti, da so v športno dejavnost vključene tudi rekreativne dejavnosti, ki delujejo predvsem na podlagi množičnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na tekmovalne dejavnosti, ki našo organizacijo zastopajo na zunaj in v okrožnih panogah (tekstiliade, občinska tekmovanja itd.). Športne dejavnosti delajo po planu, ki so si ga začrtale v okviru finančnih možnosti. Za izvrševanje in nadziranje nalog sindikata je odgovoren 10 KOOS in poroča o delu na naslednji letni skupščini. Iz OO ZSMS Tosama Končno se vam le oglašamo, že dolgo ni bilo nič slišati o nas, zima je pač zima. Najbrž jih večina »spi sladko zimsko spanje« in si nabira moči za pomlad in poletje. No, zdaj pa naj bo dovolj šale in naj zapišemo nekaj besed o našem delu v preteklem letu, o programski konferenci OO ZSMS, o obisku predstavnikov OK ZSMS Domžale pri nas in še o čem. Po enem letu smo se spet zbrali na programski konferenci, pregledali svoje minulo delo in sprejeli program dela za naslednje leto. O preteklem delu ne bi preveč govorili, saj ste videli in slišali fcaj smo delali. (Vas že vidim, ko pravite: ... že spet govoričijo o svojem delu, saj tako niso počeli drugega kot neumnosti, pa sem na izlet, drugič spet na pohod, pa... le delati v pravem pomenu besede — to pa ne, itd...) Ne zamerite in priznajte, da ste se tudi vi radi, ko ste bili v naših letih, potepali okoli. Smo pač mladi. Oh, saj vidite, še pisati ne znamo resno. In kaj si kot OO ZSMS želimo v prihodnje? Gotovo vse mlade vabimo, da se bodo vseh akcij udeleževali v še večjem številu, saj je v slogi moč in gotovo bomo le z množičnostjo tako delovnih kot drugih akcij uspeli, da bo OO ZSMS v prihodnje delala še bolje. Zdaj pa še nekaj samo za mladince (raje ne berite, je sama graja mladih Tosamovcev) Mladinci, mladinke, kako da te nismo videli na programski seji? Zakaj smo se morali zadovoljiti le s polovično udeležbo? (... le po kaj bom hodil, saj ne bo nič posebnega, bodo že brez mene ...) Nikar tako. Vsak je dobrodošel. Veseli smo vsakega koristnega predloga, samo z besedo na dan. Zdaj pa dovolj kritike, pa naj še nekaj povemo o našem programu dela. Poleg običajnih vsakoletnih akcij: organizacija izletov, pohodov, vključevanja v gospodarsko dogajanje in sodelovanje v delovni organizaciji, sodelovanja z OK ZSMS in ponovno bomo skušali poživiti zamrle akcije prejšnjih obdobij. Upamo, da jih bomo vsaj nekaj med njimi le realizirali. — Za nalogo smo si zadali: po- novna navezava stikov z mladimi iz OO ZSMS KS Vir, saj živimo po osem ur na dan v bistvu skupaj, pa skoraj ne vemo drug za drugega. Sodelovanje naj bi potekalo predvsem na skupnem organiziranju in udeležbi na akcijah. — Lanske naloge — sodelovanje z OO ZSMS Senožeče nam ni u- spelo, ker je prevelika oddaljenost tista, ki nas ločuje. Kdaj pa kdaj pa se bomo le dobili. — Zdaj pa še o naši kulturi. Po enem letu nam še ni uspelo poživiti njenega dela, zato nas bo ta naloga spremljala tudi to leto, ne smemo je potisniti ob stran. Začeti je treba, pa bo šlo, ali ne? — Tudi naši štipendisti skoraj ne vedo za nas, saj edina organizacija, ki bi jih vključevala v naše delo — aktiv štipendistov, žal ni deloval s takšnim elanom, kot je pričel. To bi bilo nekaj naših osnovnih nalog za prihodnje. Mladi, če ste prebrali tudi vi, zavedajte se, da čakamo tudi tebe, tvoje delo, sodelovanje. S svojim delom lahko pri- Konferenca organizacije Zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije je 26. 12. 1977 proglasil 1. februar za svoj praznik, dan računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije. Zakaj ravno 1. februar? Zato, ker je predsedstvo AVNOJ 1. februarja 1945 sprejelo sklep o uvedbi enotnega računovodstva na celotnem področju tedanje Demokratične federativne Jugoslavije. Od leta 1945 do danes je naša družba vsestransko močno napredovala. Ta napredek vsak dan ocenjujemo skozi razvoj gospodarstva in družbenih služb ter višanja življenjskega standarda. K temu razvoju so odločilen delež prispevali s požrtvovalnim delom delavci v računovodstvih na vseh nivojih. Dolga leta po vojni so bili ti delavci obrnjeni k izpolnjevanju zahtev oblastvenih organov kot nekak nadzor države v tedanjih podjetjih. Z razvojem samoupravne družbe se je menjala tudi vloga delavcev v računovodstvih. Danes, ob uveljavljanju Zakona o združenem delu, je naloga računovodskih in finančnih delavcev, da nudijo samoupravnim organom pravočasno in točne podatke za njihove poslovne odločitve. Pri tem pa se ti delavci srečujejo in borijo z velikimi problemi. Ti problemi niso nastali danes, temveč so posledica poteka razvoja. Poglavitni problem je v statusu (ne formalnopravnem, temveč gledano življen- spevaš delček k uspehu naše OO ZSMS, delovne organizacije in skupnosti. Zato ne pozabi, ne računaj vedno samo na druge, pridi tudi ti, ni tako dolgočasno kot si najbrž misliš. Isti dan kot naša programska konferenca pa je potekal tudi posvet predsedstva OO ZSMS s predstavniki OK ZSMS. Potekal je na podlagi vprašalnika, ki nam ga je OK ZSMS poslala v izpolnitev. Iz izpolnjenega vprašalnika je bilo razvidno isto kot smo navedli že zgoraj: zamrle akcije na večih področjih. OK ZSMS nam bo rada pomagala pri odpravi le-teh, pri organiziranju akcij, toda četudi bo OK ZSMS pripravljena nuditi pomoč, brez našega sodelovanja ne bo ničesar. Naj zaključim to pisanje z željo, da bi v zadanih nalogah uspeli — treba je samo AKTIVNOSTI. Oglasite se tudi drugi mladi, napišite kaj, gotovo se v oddelkih v katerih delate zgodi kaj, kar bo zanimivo tudi za ostale sodelavca Julijana Avbelj * v sko) računovodskih in finančnih delavcev. Mnogi menijo, da delo v računovodstvih in financah ni strokovno zahtevno, temveč samo drobnjakarsko in natančno, da je to samo prepisovanje številk. Zato napačno prepričanje, da se na delo tega področja vsakdo dovolj spozna. Vendar temu ni tako. Danes se Jugoslavija vključuje v mednarodno delitev dela. Srečuje se s poslovnimi partnerji z zahodnega in vzhodnega gospodarskega sistema. Jugoslavija se s svojim gospodarskim in družbenim sistemom ne more primerjati niti z enim, niti z drugim. Povsem po svoje mora obvladovati vse, saj se ne vključuje samo na osnovi kupoprodajnih odnosov, ali medsebojnega kreditiranja, temveč v čedalje večjem obsegu v medsebojnem vlaganju v investicije in delitev rezultatov poslovanja. Enako se delovne organizacije povezujejo znotraj Jugoslavije in razvijajo dohodkovne odnose znotraj delovnih organizacij, SOZD in zunaj teh sociacij. Vse to morajo računovodski in finančni delavci dobro obvladati, sicer ne morejo izpolnjevati svoje osnovne funkcije, to je, nuditi ustrezne informacije za poslovne odločitve. Zato se ta stroka mora in tudi se razvija v znanost. Res pa je tudi, da šole niti na srednji še manj pa na višji in visoki stopnji ne nu-(Nadaljevanje na str. 9) 1. FEBRUAR (Nadaljevanje s strani 8) .J° dovolj znanja s tega področja. To ugotavljajo tudi udeleženci u • konferenci Zveze računovod-sKin in finančnih delavcev Jugosla-Vfjc. Zato bo morala ta organiza-oija kar najtesneje sodelovati pri sestavi učnih programov. . i er računovodske in finančne cielavce bremenijo mnoge delovne naloge (med drugim 1. februar vpa-oe v cas izdelave zaključnih raču- nov), svojega praznika ne bomo proslavljali na veselicah, temveč v delovnem vzdušju. Morda se bomo posvetili zgodovinskemu razvoju svoje vede z obiskom razstave v Ljubljani, ki bo ta razvoj tudi dokumentirala in analizirala. Ta prikaz naj bi vsaj delno prispeval k večjemu razumevanju zahtevnosti in požrtvovalnosti dela v tej stroki. Stanka Ristič Minilo je na^rejuM smo dčna vabila, ki so nhi^V?bl a na udeležbo jubilejne °™lce °z- slavnostne akademije 7Pn,;^astl-tev 25-letnice društva in-JaršeJeV m te^n'k°v tekstilcev — nn ?anketna soba v gostišču Re-okrnžJ Domžalah je bila slovesno ena’ , eP° Pogrnjene mize s mizi 'in* rrfčib nage,jnov na vsaki DTTVnT*V^naPls na steni: 25 LET smo Vse to je vplivalo, da nestrpno pričakovali začetek. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta FRANCA BELCIJANA s°delavcem iz pomožnih diroJ,°V Prisr^no zahvaljujem za prvano cvetje in izrečeno sožalje. norir,f*V.t?ko lePa brala sindikalni nan£r ici za Podarjeni venec in fi-okto*10 Iskrena hvala tudi mii«U KOSAMA, ki je z lepo pes-vspL, Pospremil mojega očeta in - m tistim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Belci jan Franc to ScrS ustn^ame- ter vsem, ki ste nam in 111 P^nieno izrazili sožalje ter premili k zadnjemu počitku. SAWAjlepša hvala tudi oktetu TO-ri n; za ganljivo petje in sindi-mo?1 0rganizaciji za fmančno po- c+jv^krena hvala vsem, ki ste nam štab ob strani! Leona Šarc iz ysem sodelavkam in sodelavcem 7n„;.?nfe.kcije in sindikalni organi-'Jb. ki so mi nudili denarno po-Bniv ln lzrekli sožalje ob boleči iz-zahv p10*16 mame se najprisrčneje Marinšek Justina 25 let Program je začel pevski zbor TO-SAMA, pod vodstvom tov. Potočnika. Vseh 92 zbranih članov je prisrčno pozdravila predsednica društva, tov. Daliborka Podboj. »25 let je dolga doba, predolga, da bi...«, je začel z zgodovinskim pregledom društva tov. Otmar Li-povšček (predsednik društva 1958-1960). Zanimivo nam je povedal o nastanku društva, ko je le-to štelo 30 članov (danes 156), o mnogih začetnih in vmesnih težavah, ciljih, možnostih in seveda tudi o uspehih. Prvoten namen društva se od takrat ni dosti spremenil — reševanje splošne problematike tekstilne industrije. Imamo to prednost, da so danes drugačni pristopi in sredstva, kljub temu pa angažiranost ne sme stagnirati. Predlagal je, da bi se člani v prihodnje najprej seznanili s tistim kar je v naši okolici, zato naj bi obiskali okoliške tovarne, članice DITTS Jarše, tovarno Svilanit kot novo članico, zanimiv naj bi bil tudi ogled npr. Papirnice, Heliosa... V zaključku referata se je spomnil še pokojnih članov društva. Nato je spregovoril predsednik skupščine občine Domžale, tov. Jernej Lenič, ki je poudaril, da je tekstilna industrija ena izmed najstarejših branž v naši občini in da daje kruh več kot 3000 delavcem. Torej je ne gre pozabljati, ampak ji pomagati pri številnih težavah. Poleg tov. Leniča se je v imenu republiškega odbora DITT Slovenije, čestitkam pridružil tudi tov. Tone Tadel. Svilanit Kamnik bo v letu 1979 v sestavu DITT Jarše zato se je tov. Pirc Irena zahvalila za sprejem in posredovala čestitke njihovega društva. Pred podelitvijo priznanj nam je član domžalske kulturne skupnosti prebral moderno pesem »Šel popotnik je skozi atomski vek«. Predsednica je nato prebrala sklep upravnega odbora DITT o podelitvi priznanj in knjižnih nagrad do sedaj najaktivnejšim članom. Priznanja so prejeli številni zaslužni člani tega društva. Nagrajenca iz 1 osame sta bila tov. Podpeskar in tov. Breznikova. Program je nadaljeval zbor TO-SAMA in godalni kvartet pod vodstvom tov. T. Habeta. Zaključek programa je bil obenem povabilo na proslavo 50-letnice društva. Tone Cerar Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12, 2 do 11. 3. 1979 TOZD SANITETA Otroška konfekcija 19. 2. Flis Marija, 28. 2. Hafner Joži, 24. 2. Močnik Tilka, 8. 3. Peterka Ljubica, 2. 3. Murn Maruša, 24. 2. Kosmač Albina, 20. 2. Mer-kužič Marjan. Sanitetna konfekcija 22. 2. Cerar Marta, 16. 2. Cerar Jerca, 6. 3. Cestnik Mira, 12. 2. Kolenc Fani, 27. 2. Huber Dragica, 4. 3. Jančik Tončka, 7. 3. Lampret Irena, 28. 2. Pivec Fani, 27. 2. Prašnikar Mici, 1. 3. Podmiljšak Pepi, 15. 2. Rus Angelca, 17. 2. Starbek Tin-ca, 3. 3. Šarič Rada, 16. 2. Us Danica, 13. 2. Zore Tinca, 23. 2. Zupan Francka, 26. 2. Zajc Albina. Mikalnica 22. 2. Cerar Majda, 13. 2. Bajde Marta, 17. 2. Cerar Ivanka, 24. 2. Grilj Bernarda, 5. 3. Jemec Joži, 21. 2. Kocjančič Joži, 26. 2. Klopčič Francka, 7. 3. Krašovec Fani, 15. 2. Kolenko Tončka, 19. 2. Mer-kužič Milena, 3. 3. Mujdrica Marija, 20. 2. Prašnikar Ivi, 24. 2. Purič Tilka, 1. 3. Rokavec Albina, 22. 2. Sošter Ivanka, 23. 2. Štrukelj Marija, 11. 3. Šuštar Pepca, 23. 2. Žav-bi Marija, 12. 2. Merkužič Franc. a, e gMUCAB- SLI um SohČha SENCA ZAČETEK ZDOAVILI- sče BLUU WWMEJE MEDMET BOLEČ/NE NOVAK CEHE MAŠA DOMOVINA MED. OZNAKA ŠPAHUE M0PAU TovaBHA PLETEmih 0^- ^ ► MED. OZ. LIAAMJNA /T E L r 18-ČEM j A. SLOVAN- NAHOD V 6Z UTfiNA ENOTA VBSTA ŽITA T. MOŠKO IME ČOP 30) AH čm TOVARM/t VLOOA1CV LJUBOMlC NEDIČ VBSTA VLESA PEL DOEVESA 05 ZA (rta (MN) jim EAŠM OCET 60031:1 •PPGMZ HAtJEk MITOLOŠ LETALEC EDVAVD lUUbUO-] [vAi.no s $TAtLA PU&-JA' HA Zsla v saZui UTEH AV- OZ. LIVNA ampecl LUHEMAIP C,(2AF(OkJl.) 13-čm IZUM OČE ZELO IWATI£U ČAS UlMSUA 50 MESNI UDBLEH 1- SA MOČILA SMIK UUDSIA PknZDIL- NOCD AHC,L. DOtZ.MERA JAŠEk JtAZALMI ZAIMSU Ul Mili A 1 CAPUDEE. albest TEOJ4 lOOrrf MAJH-HA UTA SLEDISČE rtlTENJA SELEH 4V- 02-CEUA DEL 0B0AZA 1S.ČCM SEsTA- HEli kisik &ADIU5 Mgree 70MA tj L. MESTO CjANE UBILA V ZOH (jlSkA BOHINJA JCZE AVOZ- TIZSTA IZID NOVOLETNE KRIŽANKE Prejeli smo 31 rešenih križank. Od teh so bile 4 nepravilne. Žreb je bil tokrat naklonjen: 1. nagrada KRALJ ALOJZIJA, TO Saniteta, 2. nagrada SKUBI NANDE, DSSS 3. nagrada KOSIRNIK MARJETKA — DSSS OSEBNE VESTI Tkalnica ovojev 19. 2. Zabret Tilka, 13. 2. Rožič Vera, 22. 2. Košir Ani, 14. 2. Bolhar Valči. Avtomatska tkalnica 28. 2. Bonšek Slavko, 12. 2. Cerar Tinca, 20. 2. Grintal Joži, 1. 3. Mejak Tilka, 12. 2. Jesenko Tatjana. Pripravljalnica 24. 2. Rems Janez, 9. 3. Brodar Franc, 25. 2. Prelovšek Cita, 22. 2. Lisjak Marjeta. Belilnica 2A 2. Gorjup Franc. TOZD FILTRI 28. 2. Lončar Viktor, 17. 2. Mu-rič Ivo, 10. 3. Brodar Francka, 25. 2. Brodar Dani, 6. 3. Ulčakar Francka, 5. 3. Zalaznik Marija. DSSS Pomožni obrati 3. 3. Cerar Marjan, 6. 3. Kosirnik Franc, 16. 2. Pavlič Ivan, 27. 2. Stare Anton, 22. 2. Vidmar Jože. Uprava 16. 2. Avbelj Julijana, 21. 2. Bajec Slavko oec., 21. 2. Dimc Janez, 14. 2. Hanzlovsky Tine, 6. 3. Juvan Mara, 3. 3. Limoni Anka, 20. 2. Miš Albina, 6. 3. Pavlič Pepca, 22. 2. Pečnik Marica, 3. 3. Vidergar Angelca, 22. 2. Kosirnik Marjeta. Komerciala 4. 3. Cerar Milan, 10. 3. Dečman Albin, 11. 3. Jovičič Boško, 1. 3. Marčun Ema, 4. 3. Radež Peter, 16. 2. Slapar Maksa, 21. 2. Stare Tine, 16. 2. Vojska Pavla. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Žavbi Silva. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO — Sušnik Pavle — DSSS, vzdrževanje. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec — Moneta Vilma — otroška konfekcija — Kos Dorica — mikalnica POROČILI SO SE Erminio Fani — KOLENC. RODIL SE JE Miheli in Roku Gaberšku — sin.