Izhaja vsak Četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Pia/za Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
NOVI
Posamezna štev. 50 lir
NAROCN IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bi« SETTIMANALE
ŠTT733
J iv ni n	f	of»'io2
(§lnv
§e obl ni cel
TRST, ČETRTEK 20. FEBRUARJA 1969, GORICA
LET. XVIII.
Po občnem zboru:
Morda bo kdo rekel, da je mišljen naš naslov ironično. Nikakor ne. Veseli smo, da le ostal lepi obraz slavne igralke, bivše žene našega slavnega rojaka Milka Škofiča nepoškodovan, ko se je zaletela te dni s svo-l|rn Roli Roycem ali kako se že imenuje ^ien krasni avto, v cestno ograjo na »Cesti sonca«. Priznamo, da tudi mi radi vidimo nien leji obraz na filmskem platnu, kot mno-9J drugi, in svet bi ne bil v nobenem oziru na boljšem, če bi bila ortala Gina s splo-scenim nosom ali z grdimi brazgotinami na nežnih licih.
Vendar pa se nam zdi, da je italijanski ln svetovni tisk posvetil temu ne ravno zgodovinskemu dogodku le malo preveč pozor-nosti in prostora. Na svetu se dogajajo velike in hude stvari: upori, revoluciie, spopadi, narodi se bore za samoodločbo in neodvisnost, za osvoboditev od tuje okupaciie, v Indiji in v Biafri umirajo mnogi od lakote, o-kr°g Berlina spet narašča napetost, vrstuc 5e 9ospodarske in politične krize, vsa Evro-Pa živi v večnem strahu pred novimi zapletali in pred volno, katere nevarnost ždi stal-n° na obzorju kot grozeč hudourni oblak — tada nenadno se zavemo, ob velikih naslo-in dolgih člankih v naivečjih dnevnikih ln tednikih, da je nos Gine I ollobrigide prav loko važen. Ali ni to tolažliivo?
Morda pa le ne preveč. Včasih se namreč čjoveku zazdi, da ie lestvica pomembnosti llJdi in dogajanj nekoliko zmedena. Če ro-9°vilita po cestah v Franciji ali v Nemčiii i Va odstotka univerzitetnih študentov, sinov
bogatih advokatov, ministrov in industrijskih 'Qvnateljev, in zamaknjeno vzklikata Mao . Se Tungu in Che Guevaru ter krvoločno zadevata popolno zrušenje vsakršnega druž-,.er|ega reda, »etablišmenta«, menda zato, ker l|ITl je storil veliko krivico, ko jim ie nudil I^e tiste udobnosti in študijske olaišave, ki 1'n drugih 98 odst. študentov ni imelo in ni-171Q/ sta ta dva odstotka deležna neprimerno večje pozornosti televizije in tiska kakor vseh 0stalih 98 odstotkov. In šele ta pozornost — 0 neprestano poudarjanje niihovih »konte-^acij« v televiziii in v naslovih čez cele kolone — jim daie pomen, ki ga v resnici nii-n°ye zmedene revolucionarne sanie nimajo, Sai v njih ni prostora za tiste ljudi in narode P0 svetu, ki najhuje trpijo. To je »revoluci-ki melie na prazno in se hrani s pri-V|di in podžiga z mamili.
Prav tako neprestano beremo in gledamo s^e o duhovnikih »kontestatoriih«, ki iih ^aibrž tudi ni več kot dva odstotka. Res ie, d0 imajo v marsičem prav, toda Cerkev ie s 5voiim vatikanskim koncilom dokazala, da Se odločno želi prenoviti. S takimi anarhični-
(Nadaljevanje na 3. strani)
1
Tajništvo Slov. skupnosti nam je poslalo poročilo o občnem zboru Slov. skupnosti, ki ga objavljamo v glavnih odstavkih.
V	nedeljo, 16. t.m., je bil v Trstu občni zbor Slovenske skupnosti. Uvodno besedo je imel predsednik dr. Janko Jež, ki je poudaril pomen Slovenske skupnosti posebno v današnjih okolišči nah, važnost pomladitve njenih kadrov in njeno rastoče uveljavljanje v javnem življenju. Po pozi vu na enotnost se je spomnil pred kratkim pre minulega buditelja dr. Engelberta Besednjaka.
Sledila so poročila tajnika ter izvoljenih pred stavnikov. Tajnik dr. Stoka je poročal o doslej opravljenem organizacijskem političnem delu. Ob ravnaval je zlasti: ponovni uspeh Slovenske skupnosti na parlamentarnih in deželnozborskih voli tvah ter pozitivni pomen obiska manjšinskih zastopnikov pri slovesnki vladi v Ljubljani. Zelo obširno je poročal o poteku pogajanj s strankami leve sredine in razčlenil vsebino sporazuma za tržaško občino. O svoji dejavnosti so še poročali: dr Stoka za delovanje v deželnem svetu, Rudo 11' z.a pokrajinsko upravo ter dr. Dolhar za tržaški občinski svet.
Sledila je obširna, tehtna in živahna diskusija o vseh poročilih, med katero so bili osvetljeni tudi razni problemi z najrazličnejših področij, ki zadevajo obstoj in napredek slovenske narodne skupnosti. Iz raznih izjav diskulantov je prišlo do izraza zadovoljstvo nad uspehom pri deželnih volitvah, ki so še enkrat pokazale slovensko strnjenost in enotnost. Vsi so izrekli tudi zahtevo, naj Slovenska skupnost nadaljuje delo za utrditev enotnosti na osnovi demokratičnih načel in pluralizma.
Občni zbor je po izčrpni oceni pozitivnih in negativni plati predlaganega sporazuma s strankami leve sredine spričo splošnega političnega po ložaja Slovencev na Tržaškem odobril sporazum.
Pri obravnavanju vprašanj notranje organizacije je tajništvo predlagalo, da se izpopolni sedanji statut Slovenske skupnosti. Zato je bila izvoljena komisija devetih članov, ki pripadajo vsem skupinam in skupinsko neopredeljenemu članstvu ki naj v določenem roku pripravi zadevne predlo ge, nakar je bilo nadaljevanje občnega zbora preloženo na 20. april.
Pred zaključkom zborovanja je občni zbor sprejel še resolucijo, ki se tiče perečih slovenskih šolskih vprašanj.
K poročilu o občnem zboru, ki nam ga je poslalo tajništvo Slovenske skupnosti in ga delno objavljamo, moramo pripomniti naslednje:
Zadnji občni zbor nam potrjuje, kako prav je bilo, da smo v predzadnji številki, čeprav, iz razumljivih vzrokov, po daljšem oklevanju, priobčili kritičen uvodnik o razmerah v tej koaliciji. Tu je namreč zopet prišlo do izraza dejstvo, da so razmere v Slov. Skupnosti vse prej kot urejene.
Po poročilih tajništva in po ratifikaciji sporazuma, o katerih govori priobčeno poročilo, se je na občnem zboru razvnela diskusija zlasti o dveh vprašanjih: 1. o vzrokih izstopa SDZ iz Skupnosti in o vzrokih
doslednega molka vodstva Skupnosti o tem dogodku ter 2. o hudih obtožbah dr. Branka Agneletta proti Slov. skupnosti v zvezi z razlastitvami v dolinski občini.
Slov. krščansko-sooialna zveza je podala s tem v zvezi sledečo izjavo:
»Odbor SKSZ je na sejah dne 13.2. in 15.2.1969 razpravljal o obtožbaht ki jih vsebuje brošura dr. Branka Agneletta »POMOČ RAZLAŠČENCEM V DOLINI« — Vzroki in 'izadje krize Slovenske skupnosti.
SKSZ kot član Slovenske skupnosti u-radno izjavlja:
1. da odklanja vsako odgovornost glede sklenitve pogodbe z dne 6.12.1965, ki jo navaja zgoraj navedena publikacija;
2. SKSZ ne nosi nobene krivde, če ni bil
o	postopanju Odbora za pomoč razlaščencem in o razdelitvi odškodnine razlaščencem do danes položen obračun, katerega je uradno na sejah zastopiukov vseh skupin dne 17.2.1966 v ul. Donizetti v Trstu in tudi osebno po svojih odbornikih vedno odločno zahtevala;
.■!. SKSZ meni, da je v korist Slovenske skupnosti in slovenske manjšine same, da se zgornje vprašanje čimprej razčisti, in voziva vse tiste člane Slovenske skupnosti, ki so imeli z zadevo neposredno opravka, da začasno odstopiio z odgovornih mest v skupni organizaciji, kot ie v politiki navada. dokler se težke obtožbe ne odbijejo.
4. Končno odbor SKSZ meni, da je za Slovensko skupnost koristno in nujno, da r*t> čimprej skušaio urediti odnosi med skupinami v Slovenski skupnosti sami ter odnosi s SDZ, ki ie iz Slovenske skupnosti 'zstopila, predvsem zaradi zgoraj omenjenem vnrašania.«
Glede izstooa SDZ ie nrišlo na občnem 7boru do ucro*ovitve, da ne drži razi a era. ki so io dali nekateri člani tainištva. češ da ie zadeva nenomembna. v kolikfxr sta dala formalno i/i^vo o izstonu nr Skupnosti le Ava elan? ST)7 in sicer in" Sancin ter nrof. Marc: vsi nrp.ostali na nai bi ostali člani Sknnnosti. Tzkazalo se je namreč, da so bili odsotni na občnem zboru vsi ali skorai vsi rl^ni sr>7 ki so se torej pokorili svoiemu vodstvu.
Novi list ie torei imel nrav. da ie zadevi nrinisnvail važnost ki ii pre.
Boli moreče in boleče ie bilo druco vnrašanie. ki ie bilo sproženo v Skupnosti sami že pred leti. v iavnost na ga ie spravila prej omeniena publikacija dr. Agnelet-
(dalje na 2. strani)
RADIO TRST A
Večja avtonomija republik v Jugoslaviji
♦ NEDELJA, 23. februarja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. Maša; 9.50 Franck: Pie-ce heroique za orgle. Igra Gabrijel Devetak; 10.00 Olivierijev orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Alma Meille Calvino: »Modra čepica«; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Moriconi: »Vohunka v tovarni 'Far-ben’«. Radijska drama; 16.20 Koncert sopranistke Ileane Bratuž-Kacjan, pri klavirju šivic; 16.40 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Peterlin »Severin Šali«; 18.40 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Živa Gruden: Poklici v slovenski pesmi;21.00 Semenj plošč;
22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba.
♦ PONEDELJEK, 24. februarja, ob: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole;
12.00 Pianist Garner; 12.10 »Pomenek s poslušav karni«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijcv ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor <»Co-slanza e Concordia« iz Rude; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Priljubljene melodije. 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Ljubljanski pihalni trio.
♦ TOREK, 25. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Papetti; 12.00 Poklici v slovenski pesmi; 12.30 Za vsakogar nekaj. 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo Safrcd; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Skupina »Colloquium Musicale«; 19.10 Msgr. Jakob Ukmar: »Krščanstvo je ljubezen prineslo, pešanjc v veri in brezboštvo jo je pa odneslo«; 19.20 Prijetne melodije; 19.45 Zbor »J. Gallus«; 20.00 Šport; 20.35 Bellini: »Beatrice di Tcnda«.
♦ SREDA, 26. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 12 00 Na elektronske orgle igra Griffin; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.15 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico; 21.55 Instrumentalni duo Santo & Johnny; 22.10 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 27. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Duo Morghen-Mellier; 12.00 Beseda in glasba; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bo-schetijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce: Razku štrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.55 Mayev orkester; 19.10 Pisani ba lončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Shakespeare: »Rihard III.«. Tragedija
♦ PETEK, 28. februarja, ob: 7.C0 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Trobentač Calvert; 12.10 »Blagoznan-stvo«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.3C Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.15 Msgr. Janez Vodopivec: »Ljubezen — moč dialoga«; 19.25 Gershwinovi motivi; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Veseli utrinki;
♦ SOBOTA, 1. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutra nja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Bogomir Magajna: »Gornje mesto«; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost.
18.30 Slovenski oktet; 18.55 Trovajolijev jazz kvartet; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Ci-jak: »Iznajdba«. Radijska igra; 21.40 Vabilo na ples; 22.40 Zabavna glasba.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst
V	Sloveniji sprejemajo ustavne popravke, po katerih bo štela slovenska skupščina odslej štiri zbore namesto pet. Novost sedanjih ustavnih popravkov v vsej Jugoslaviji pa bo med drugim v povezani vlogi zveznega zbora narodov, v katerem bo zastopana vsaka republika z dvajsetimi poslanci avtonomni pokrajini os met in Voj-| vodina pa z desetimi vsaka. Zbor narodov j naj bi odločal o vseh važnejših zakonih, ki se tičejo posameznih narodov in narodnosti, ter naj bi skrbel za to, da zakoni ne bodo krivični do posameznih narodnosti in republik. Ni še znano, če bodo imele delegacije posameznih republik v tem zboru pravico veta proti zakonom, ki bi se jim zdeli krivični do njihove republike.
Ena izmed novosti ustavnih sprememb je tudi v tem — ko-t je bilo te dni poudarjeno v slovenskem tisku — da parlament1 posameznih republik ne bodo več točna kopija zveznega parlamenta in tudi ne bodo čisto enaki med seboj. Posamezne republike so si izbrale različne sisteme ureditve svojih parlamentov, četudi vsi temeljijo na več zborih, podobno kot doslej. V splošnem se je število zborov zmanjšalo za enega (od pet na št:ri). enako pa tudi število poslancev. Republiški parlamenti bodo
FRANCIJA NE BO IZSTOPILA IZ ZAHODNOEVROPSKE ZVEZE?
Pretekle dni je povzročila majhno senzacijo novica, da hoče Francija izstopiti iz Zahodnoevropske zveze, zaradi svojih nesoglasij z drugimi članicami in zlasti z Anglijo. Članica ZEZ je namreč poleg držav Skupnega trga tudi Anglija.
V	sredo pa se je nenadno zvedelo, da se je Nemčija postavila na stran Francije in da je to pripravilo to zadnjo do tega, da bo »počakala« z izstopom. To najbrž ne pomeni, da Nemčija odobrava francosko nagajanje Angliji, ampak le da hoče preprečiti v Zahodnoevropski zvezi krizo, ki bi jo bilo morda zelo težko ozdraviti. De Gaulle pa je seveda zadovoljen, da se je Nemčija »vdala« francoskim zahtevam.
Po občnem zboru
(Nadalj. s 1. str.)
ta. Gre za hude obtožbe, miimo katerih ni mogoče iti, pa naj bodo resnične ali neo-snovane. To so izrecno poudarili razni člani, ki so posegli v diskusijo. Nemogoče pa ie po našem mnenju stališče nekaterih članov sveta Slov. skupnosti, zlasti dr. Berdona in dr. Škerka, da se Slov. skupnosti vprašanje ne tiče, da je bil Odbor za pomoč razlaščencem popolnoma samostojen organizem, ki nikomur, razen članom, ki jih je zastopal, dolžan dati obračuna o opravljenem delu. Gre v resnici za javno zadevo, javne interese in je javnost torej upravičena zvedeti, kaj je odbor delal in počc-njal.
Dokler Slov. skupnost ne izjavi, da nima glede obtožb nobene odgovornosti, to-likor časa bo ugled Skupnosti v javnosti močno okrnjen. Tega pa ne bi smel dopustiti nihče, ki mu je pri srcu naša skup nost v zamejstvu.
imeli odslej tudi precej več pomena, ker bodo uživale republike več avtonomije nasproti zvezni vladi in parlamentu. To pa je najvažnejša novost novih ustavnih sprememb, ki vzbuja upanje, da bo odslej tudi slovenska republika lahko precej samostoj-neje in zato bol učinkovito reševala svoje gospodarske, socialne in druge probleme.
 •--
PROCESA PROTI INTELEKTUALCEM
V	MOSKVI
18. l. m. sta se začela v Moskvi sodna procesa (ločena) proti Irini Belogorodska-ji, 22-letni sestrični že obsojene Danielove žene Larise, in proti 35-letnemu fiziku Iliju Purmistroviču.
Irina Belogorodskaja je obtožena, da je :mela pri sebi pismo, v katerem je skupina pisateljev in javnih delavcev protestirala proti aretaciji sibirskega delavca Marčen-ka, ki je bil tudi že ena od žrtev stalinističnega terorja. Brez pravega vzroka je bil pod Stalinom obsojen na nekaj let koncentracijskega taborišča. Pozneje je bil prijatelj obsojenega pisatelja Daniela. Zaradi teh stikov so ga lani 1. avgusta tudi aretirali. Irino tudi dolže. da je imela pri sebi neki spis protistaliriističnega sovjetskega zgodovinarja Nekriča. ki je v svojih delih obtoževal Stalina, in tudi neki spis fizika Saharova, ki se zavzema za zmanjšanje oblasti sovjetske birokracije.
Purmistroviču pa očitajo, kolikor je znano, da je imel pri sebi knjige zaprtega pisatelja Sinjavskega. Ta dva nova procesa dokazujeta, da je sovjetska vlada še dalje odločena, da zaduši vsak glas protesta proti povratku k stalinističnim metodam v svoji notranji in zunanji politiki.
NESMISELNO IZZIVANJE NOVE VO/NE
Skupina arabskih teroristov je 18. t. m. z brzostrelkami napadla izraelsko potniško letalo družbe El Al na letališču v Zvirichu, pri čemer so bili štirje potniki ranjeni. Eden od potnikov pa je s streli iz samokresa ubil enega izmed teroristov. Štiri teroriste so švicarski orožniki ujeli (med njimi eno rensko), eden ipa je ušel.
Ta zahrbtni in nesmiselni napad, ki ga je mogla zamisliti samo skupina politično popolnoma neodgovornih in nevednih ljudi, pomeni nespametno izzivanje izraelskih povračilnih ukrepov. Izraelska vlada je že zagrozila z njim. Pri tem je tragično, da bo najbrž spet prizadet Libanon, ta najmanjša, najnaprednejša in najbolj miroljubna arabska država. Teroristi, ki so nakadli letalo v Ziirichu, so namreč spet prišli iz Libanona; to državico najbrž izkoriščajo v svoje namene zaradi tega, da se laže izognejo nadzorstvu zahodnih policij, ker je Libanon v dobrih odnosih z Zahodom.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. februarja, nedelja: Peter, Damijan
24. februarja, ponedeljek: Marija, Matko
25. februarja, torek: Valpurga, Zmago
26. februarja, sreda: Srečko, Fortunat
27. februarja, četrtek: Gabrijel Leandcr
28. februarja, petek: Roman, Hilarij
1. marca, sobota: Zorko, Albin
Josip Terčon - jubilant
Znani javni delavec Josip Terčon iz Nabrežine je obhajal le dni 70-letnico. Mnogi ne samo v domačem kraju ga poznajo m cenijo zaradi njegovega vedno načelnega in poštenega dela za koristi slovenske manjšine in slovenstva nasploh.
Josip Terčon se že od mladih let udeležuje vseh slovenskih političnih akcij na Primorskem in pogosto je bil med njihovimi pobudniki. V kritičnem obdobju 1952-56 je bil župan nabrežinske občine ter je v tem času dokazal vso svojo politično sposobnost in takt tako v odnosih z višjimi oblast-mi> ki niso bili lahki, kot tudi nasproti občanom, ki ga zato cenijo in spoštujejo. Se vedno pa je delaven in aktivno sodeluje kot odbornik pri vodstvu nabrežinske občine, na političnem polju in na gospodarskem področju.
hvala bogu, obraz gine lollo-
BRIGIDA JE OSTAL CEL
(Nadaljevanje s 1. strani) roi akcijami »kontestatorjev« pa se vnaašjo v ta prenovitveni napor samo motnje in nemir, hkrati pa oživljajo in se krepijo zaradi tega reakcije konservativnih elementov tako med duhovništvom kot med verniki, ki se boje, kam bodo privedle akcije demonstriranja v cerkvah, z obračanjem hrbta oltarju, pri katerem se obhaja maša, in z zahtevami, naj postane Cerkev revolucionarna organizacija, ki bo organizirala revolucije, kar je končno dolžnost političnih in socialnih gibanj.
Vse kaže, da ima v današnjem poročanju televizije, radia in tiska prednost gola sen-2Qcija, iskanje učinka, lov na bravce in presunljivost, ki apelira na naivnost in nago-ne, ne pa objektivno vrednotenje resnične važnosti dogodkov in ljudi. Glava Gine Lol-l°brigide ali celo samo njen nos ali lice je neprimerno važnejša od glave, recimo, kakšnega velikega filozofa, znanstvenika ali politika. Morda samo za nekatere. Toda ti nekateri skušajo dopovedati tudi vsem drugim, da je tako. In tu je vendarle nekaj narobe, se nam zdi.
Prijatelji in znanci mu čestitajo k jubileju in mu vošč.jo še mnogo srečnih zdravih in uspešnih let. Čestitkam in voščilom se pridružuje tudi Novi list.
 •---
DVODNEVNI IZLET SGZ
Slovensko gospodarsko združenje priredi 15. marca dvodnevni izlet v Opatijo.
Spored izleta predvideva točkovalno avtomobilsko vožnjo iz Trsta okrog Istre do Opatije, slavnostno večerjo s plesom, prenočišče, zajtrk in kosilo naslednjega dne v luksuznem hotelu Amba sador v Opatiji.
Cena izleta je 6.000 lir za osebo. Priprave se sprejemajo do 1. marca.
-0-
Izšlo je Izvestje srednjih šol (slovenskih) na Tržaškem za lansko šolsko leto.
Znani gledališčnik in pesnik Aleksej Pregare | je dal našemu goriškemu uredniku nekaj izjav o svojem delu.
Večkrat se sliši Vaše ime ob odrskih nastopih, literarnih večerih in se oglašate tudi kot književnik. Radi bi Vas spoznali s širšo javnostjo. Bi nam hoteli povedati nekaj podatkov iz svojega življenja?
Rojen sem v Ricmanjih pri Trstu pred skoraj 33 leti. Obiskoval sem znanstveni licej v Trstu, se izšolal za gledališkega igralca pri Slovenskem gledališču v Trstu, stopil na lastno umetniško pot gledališkega poustvarjalca na ljubljanskih odrih. Mimo tega sem se pa izobraževal in proniknil v literarne sfere vse od »ljubljanskih pa do inozemskih struj in pojmovanj«. Prijatelje in kolege imam vse od Varšave do Rima. Od prvih literarnih poizkusov je minilo sedem let, tudi osem. Imel sem ob tem dobre mentorje, in to celo v novogoriškem miljeju. Objavljal sem vsepovsod po malem, predvsem tam, kjer je bilo najmanj nevarnosti, da bi me nekdo označil za enosmerneia, češ, ta je 'problemčan’ ali 'perspektivčan', itd. »Mladika«, »Razgledi«, »Zaliv«, »Kaplje«, »Demokracija«, »Primorski dnevnik«, »Tovariš«, »Primorske novice«, i>Goriška srečanja«, pa vse tri slovenske radijske postaje, Ljubljana - Koper - Trst, vsa ta informativna sredstva prinašajo od časa do časa kako vest o mojem literarnem delu ali pa priobčujejo kak prispevek. Poleg tega sem imel več literarnih večerov, tako samostojnih kakor tudi skupnih.
Pri svojih težnjah in pri umetniškem ali lite rarnem delu ste naleteli včasih na ovire ali nerazumevanje?
DEŽELNI SVET JE SPREJEL ZAKON ZA 490 MILIJARD LIR DRŽAVNEGA PRISPEVKA
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine 'je z veliko večino sprejel predlog zakona, ki na podlagi 50. člena avtonomnega statuta zahteva od države nakazilo 490 milijard lir v sedmih finančnih letih.
Po poglobljeni razpravi v svetu, ki je sledila sklepom gospodarsko-socialmega odbora in zasedanju pristojne svetovalske komisije, je bil zakon izglasovan z glasovi sve-
i	tovalcev KD, PSI, PRI, Slovenske skupnosti, Furlanskega gibanja in MSI; vzdržali so se liberalci, proti pa so glasovali svetovalci PCI in PSIUP.
Nixon bo prišel prihodnji teden na obisk v Evropo.
Težko je o tem govoriti, a hočem biti odkrit.
V	določenih tržaških krogih se moj osebni kot tudi obstoj mojega knjižnega opusa sistematično ignorira ali pa je tako sprejet, da izzove predvsem neko skepso, ki ni utemeljena. Razočaran sem nad tako razgledanostjo in hotenim ali nehotenim ocenjevanjem.
Za boljše razumevanje bi nam morda sami ho leli osvetliti svoje literarno hotenje in prizadevanje?
Prizadevam si za vsako ceno iskati človečnost v posamezniku; plemenititi njegov boj, ne da bi prezrl še tako kruto ali klavrno realnost. Človek sam je ustvaril realnost ali pogojeval njene aspekte. Zato je njegova dolžnost, da se reši iz zagate ali pa da uživa sadove svoje prizadevnosti. V tem stremljenju mu hočem pomagati, ga spremljati po najbolj trnovi poti, se morda neštetokrat ustaviti in se zazreti v nemočnost trenutka in kraja. Kanček upanja pa je v vsakem mojem delu, v moji pesmi, ki mu mora svetiti skozi temino početij.
Za bližnjo prihodnost imate gotovo kake načrte za svojo umetniško dejavnost in uveljavo v Trstu ali v Gorici?
Najprej bi povedal, da se želim zaposliti pri Tržaškem gledališču. Tržaški »Slovenski klub« namerava prirediti »Večer moje poezije«. Pripravljeno imam tudi svojo pesniško zbirko. Izšla bo, če se najde kaka za to pripravljena naša založba. U-panje imam. Na Goriškem sem zbral igralsko skupino idealnih fantov in deklet, ki so se na odrih že uveljavili. Sedaj se tudi pripravljajo za klasičen nastop. Delo je trdo in zahteva dosti potrpežljive vztrajnosti. Toda tudi pri tem delu imam upanje v dober uspeh.
So&ovov z Metksejem	cem
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo
1894
KAŽIPOT po pokneženi grofovini goriško-gradiščanski. I. letnik. Uredil in izdal Andrej Gabršček. V Gorici. »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1894. (VII) + 123 str. + (34) str. oglasov. 23x18. Ilustr.
8
KOČNI zapisnik za slovensko učiteljstvo.
Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tiskal in založil R. Šeber 1894. (119) str. 16x10,5.
9
1895
ll-USTROVANI stenski koledar goriških na-
rodnih obrtnikov in trgovcev. V Gorici. Tiskala Prva slovenska tiskarna A. m. Obizzi (1895).
1°
KAŽIPOT po pokneženi grofovini goriški in
9fadiški ter obmejnih krajih kranjskih. Uredil in izdal Andrej Gabršček. II. letnik 1895-96.
napisal MARIJAN BRECELJ ■ O ■
V	Gorici. Tisk. in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1895. 147 sir. + (7?) str. oglasov. 22,5 x 17.
11
KOLEDAR za navadno leto 1895. Veljaven v goriški nadškofiji. Sestavil cerkven dostojanstvenik [= Andrej Marušič.] V Gorici. Tiskala in založila »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1895. 16+ (III) str. 22,8x17,2.
12
ROČNI zapisnik z imenikom šolskih oblastnij in učiteljskih društev na Kranjskem začetkom šolskega leta 1895-96. II. letnik. Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tisk. in zal. Rih. Šeber 1895. 8°.
13
1896
KAŽIPOT po pokneženi grofovini goriški in gradiški ter obmejnih krajih kranjskih. Ure-
j	dil in izdal Andrej Gabršček. III. letnik
J	1896-97. V Gorici. Tiskala in zal. »Goriška
tiskarna« A. Gabršček 1896. 8°.
14
KOLEDAR za prestopno ieto 1896. Veljaven sosebno v goriški nadškofiji. II. letnik. [U-redil Andrej Marušič.] V Gorici. Nat., izd. in zal. »Goriška tiskarna« A. Gabršček 1895. (II) -r XVIII + 128 str. + (55) str. o, glasov. 21,8x14.
15
ROČNI zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem začetkom šolskega leta 1896-97. III. letnik. Sestavil Štefan Primožič. V Postojni. Tisk. in zal. Rih. Šeber 1896. 8°.
16
1897
KOLEDAR za goriško nadškofijo za navadno leto 1897. III. letnik [Uredil Andrej Marušič.] V Gorici. Nat., izd. in zal. Goriška Tiskarna A. Gabršček 1896. XLIV + 176
+ 43 c!r. + (III) str. oglasov. 21,5 x 14.
  (dalje).
tf	/S Vij f f	-
Pust na Opčinah
V	soboto popoldne smo imeli na Opčinah zdaj že tradicionalni pustni sprevod s kronanjem kralja Pusta III. na Brdini. Uspeh predlanskega in lanskega pustnega sprevoda je privabil tudi letos veliko ljudi iz mesta in okolice, tako da so bili pločniki ulic, po katerih se je pomikal sprevod (na vozeh) popolnoma zasedeni od gleda v-cev. V sprevodu sta igrali dve godbi.
Domiselne skupine
Nekatere skupine so bile res domiselne in so pokazale velik smisel za humor in za aktualnost, tako npr. kontovelska, ki je prikazovala tragikomične prizore na mejnih blokih, kjer bi se radi »turisti«, zlasti oni z daljnega jugoslovanskega juga, s čim več blaga za prodajo v Trstu ali tam nakupljenega čimbolj neopazno »zmazali« mimo ca-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi
v nedeljo, 23. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu
nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz
Ljubljane
Vstopnina 500 lir, dijaki in pevci z izkaznico zbora 300 lir.
rinikov obeh držav, hoteč utajiti celo .nahrbtnik, iz katerega je gledala (vsaj ob tej priložnosti) cela svinjska glava. Skupina iz Ban je vozila na svojem vozu »lekarno Rullo« s krepko prečrtanimi slovenskimi napisi m z reklamami za zelo čudna zdravila »za odspredaj« in »za odzadaj«, med drugim tudi za ricinusovo olje, ki ga je ponujala kar zastonj. Gledavcem ni bilo težko uganiti, na koga je to merilo, in smeha se ni manjkalo. Smejali se niso, kot je slišati, !e prizadeti. Zgoničani pa so se ponorčevali iz počasnosti birokracije. Simboliziral jo je polž, na poti iz Rima v Trst, obložen s praznimi obljubami.
»Nastop Rokovnjačev«
V	^nedeljo zvečer je nastopila v Finžgar-jevem domu zabavno-glasbena skupina »Rokovnjači« iz Ljubljane, ki jo Openci že po-
znajo po lanskem gostovanju. Zato so spel napolnili dvorano. In ni jim bilo žal. Simpatični fantje so jih prijetno zabavali s popevkami, glasbo in šalami ter poželi obilo ploskanja. Želimo, da bi nas še obiskali. Upamo, da bo takrat lahko prišel z njimi tudi mali pevček, ki zaradi obolelosti tokrat ni mogel priti.
V	torek je bil na vrsti sprevod malih pustnih šem. V njem je korakalo mnogo ljubkih malih mask, številni kar ob rokah svojih mamic. Zal jih letos ni spremljala godba.
Na splošno pa je potekal letošnji pust na Opčinah nekam mirno in skoro nekoliko apatično, če izvzamemo sobotni sprevod. Predvsem je bilo opaziti na cestah malo posameznih mask, celo otroških, medtem ko v prejšnjih letih ni manjkalo maskiranih otroških skupin, ki so hodile po cestah in tudi po hišah. Opaziti je, da jih ponekod ljudje zelo grobo sprejmejo, kar otroke odvrača od »samostojnega« pustovanja. Zdi se, da smisel za brezskrbno pustno veselje pojema, prav tako tudi fantazija ljudi. Isto — in še bolj — je bilo opaziti tudi pri pustovanju v Trsfu.
DOSEŽEN SPORAZUM ZA TRŽAŠKO OB CINO MED KRŠČANSKO DEMOKRACIJO, SOCIALISTI, REPUBLIKANCI IN SLOVENSKO SKUPNOSTJO
Delegacije strank leve sredine in Slovenske skupnosti so končale pogajanja za ustanovitev organske večine na tržaški občini in za pripravo skupnega programa za prihodnja tri leta delovanja občinske uprave, ki jo vodi župan Spaccini. Vsebina doseženega sporazuma vsebuje — kot poroča tiskovna agencija Italija v svojem slovenskem biltenu — vse programske točke, ki bodo dale pečat delovanju mestne uprave v prihodnjih letih; poleg tega sporazum vsebuje tudi skupno stališče, ki ga bodo uveljavili ob obnovitni organov krajevnih ustanov.
Zaradi bližnje predložitve občinskega proračuna za leto 1969 in bodočih dopolnil petletnega načrta so štiri stranke sklenile, da pustijo nespremenjeno sedanjo sestavo občinskega odbora in da bodo spremenili
njegovo strukturo v prihodnjem jesenskem zasedanju.
Pokrajinski tajnik krščanskodemokrat-se stranke Sergio Colom je izrazil zadovoljstvo za doseženi sporazum med štirimi strankami leve sredine za tržaško občino, do katerega je prišlo po dolgih in težkih pogajanjih.
»Po več letih — je rekel Coloni — so politične sile, ki so osvojile 'načela leve sredine, sprejele skupen in organski sporazum, ki predvideva popoln program za prihodnja leta delovanja mestne uprave pod vodstvom župana Spaccinija. Težavnost pogajanj z ene strani priča o zapletenosti položaja in reševanja problemov, ki so značilni za sedanji gospodarski in civilni razvoj mesta, z druge strani pa prikazuje voljo, ki so jo konkretno pokazale štiri stranke, da se trudijo, da zagotovijo občini u-pravo, ki bo sledila smernicam politike leve sredine, s skupnim naporom pri reševanju mnogih obstoječih vprašanj.«
V	sedanjem političnem trenutku — je dodal pokrajinski tajnik Krščanske demokracije — zavzema posebno važnost pristop Slovenske skupnosti po prekinitvi prejšnjih sporazumov, ki so bili doseženi ob začetku Spaecinijeve uprave. Rešitev manjšinskih vprašanj je vedno predstavljala obveznost v poli liki KD.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO M	»TABOR«	- OPČINE
j=f V nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v pro-svetnem domu
o	PREŠERNOVA	PROSLAVA
| Nastopata mladinski pevski zbor iz Sežane in otroški pevski zbor Glasbene matice z —_J Opčin. - Nastopi solistov in recitatorjev.
^==	Vstop	prost
Dvorana ogrevana z novimi pečmi.
Robič
OBMEJNI PREHODI
Mejni prehodi v Beneški Sloveniji postajajo vedno bolj važni, a so tudi najslabše urejeni za vedno bolj naraščajoči promet. Preko meje pri Robiču je šlo lansko leto več kot milijon ljudi. Urejen je pa še vedno kot 'prve dni »odprte« meje. Zdaj pa nameravajo urediti cestišče na bloku tako, da bo imelo tri pasove. Posodobili ga bodo tudi tako, da bo stal na sredi poseben kiosk za obmejne stražnike, ki pregledujejo potne dovolilnice. Preko vsega prehoda bodo tudi razpeli pločevinasto streho.
Podobno bodo preuredili is sodelovanjem jugoslovanskih oblasti tudi prehode pri U-čeji. Na jugoslovanski strani bodo tudi popravili cesto do Žage pri Srpenici. Pripravlja se tudi možnost prehoda pri Livku s potnimi listi.
Meja se mora vedno bolj odpirati posebno zaradi turizma, ki je zajel te kraje.
Srednje	BELA	SMRT
V	soboto zjutraj je koračil po globokem snegu v breg proti Gnidovioi poštni sel Mo-dest Geronoič. Pri zaselku Dupe je nenadoma opazil osebni avto skoraj docela v sneg zakopan poleg ceste. Čudno se je zdelo možu, da so luči odprte, saj je bilo že okrog osme ure zjutraj, in da motor šumi.
	©Pie
BANCA Dl	CREDITO Dl TRIESTE
	S. P. A.
TRŽAŠKA	KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR	600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 j
TRST - ULICA FABIO FILZ1 ŠT. 10 !	
TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
ŠOLNIŠKA STAVKA	:
Stavke slovenskih profesorjev v Goric J se je udeležilo 99 odstotkov oseb. Javnost in starši so popolnoma razumeli težnje in prizadevanja slovenskih profesorjev, ki po žrtvovaino opravljajo svojo službo brez pravega slaleža .in priznanja. Stavka je potekia mirno in dostojno. Sindikat je posle': na pristojna mesta svoje zahteve in bo še nadaljeval s stavkami, če se šolske oblasti ne bodo zganile.
Kei' imajo goriški slovenski profesorji svoje posebne želje in težnje, so bili prisiljeni stavkali posebej in sami zase. Zato se niso udeležili v sredo splošne stavke italijanskih kolegov, katerim so poslali solidarne pozdrave; prav tako tudi slovenskim kolegom v Trstu ob njih stavki za svoje zadeve.
METAN V MESTU
Kakor vse kaže bomo že po dveh mesecih kurili in kuhali z metanom namesto s plinom. Cevi so že napeljane do Soče in preko sedanjega jeza za krminske namakalne naprave na drugi breg, kjer se priključi mestnemu omrežju. Vsako uro bodo cevi dovajale po pet tisoč kubičnih metrov plina. Cena bo znašala za gorilni plin 34 lir na kubičen meter, za kuho pa 75.
FOLKLORNI NASTOP
V	soboto 22. t. ut- ho v Katoliškem domu v Gorici folklorni večer. Prireja ga Slovenska prosvetna zveza, nastopila pa bo folklorna. skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Začetek je ob 20.30. Vstopnina znaša 500 Or, za dijake in pevce z izkaznico pa 200 Ur.
- Hanalbha dolina
^ogledal je skozi zastrta okna in je z grozo opazil v avtu dva moška, dozdevno mrtva. Sel je brž sklical ljudi in opozoril orožnike in druge reševalce iz doline. S težavo so prigazili do kraja nesreče in so ugotovili, da sedita v avtu mrtva Jurij Pic-cinini, 29 let star, iz Raven doma in 32-letni Hermenegild Floreančič iz Oblice. Zdravniška preiskava je dognala, da sta se oba zadušila že pred osmimi urami zaradi izhlapevanja -plinov v zaprtem avtu.
Orožniki pa so še dognali, da sta bila v avtu še dva prijatelja, in sicer 19-letm Garbac in Borgu. V petek zvečer so se vsi štirje mudili do polenajstih v gostilni v Ob-lici. Potem so se odpeljali, že v snežnem nietežu proti Gorenjemu Trbiju. Na razpotju pri Gnidovici se je avto ustavil zaradi Snežnih zametov. Ves trud ni nič pomagal, vozilo se jc ustavilo. Garbac in Borgu sta se odpravila peš proti domu v bližini, tova-riša sta pa sklenila počakati jutra v zavetnem avtu. Dočakala sta pa smrt, ker ni bilo zraku v popolnoma zaprtem avtu, kjer Se je razvil ogljikov dvokis. Proti večeru so Prenesli oba mrtveca v Oblico in pripravili Pogreb. Vsa soseska se je zgrnila okrog mladih žrtev hude zime. Piccinini je delal v Švici. Zadnja leta je bil doma, ker sc je Pred leti pohabil. Floreančič je pa bil doma za mesarja.
Spominska svečanost v Podgori
V	nedeljo, 16. t. m., je bila v Podgori slovesna spominska svečanost v čast pokojnemu Lojzetu Bratužu, po katerem jc go-riška občina imenovala trg pred cerkvijo.
Po spominski maši v natlačeni cerkvi sc je zbrala na trgu kljub mrazu in dežju velika množica domačinov in gostov k spominski svečanosti. Najprej so nastopili pevci pod Klanjščkovim vodstvom, katerim so se pridružili tudi stari pevci še iz Bratu-ževe šole, -in so globoko občuteno in prisrčno zapeli nekaj pesmi pokojnega skladatelja, kateremu so prav v Podgori dali fašisti izpiti smrtni napoj. Solze so bile v očeh marsikoga, ki se je spomnil, kako je j trpel blagi Lojze samo, ker je ljubil in učil j slovensko pesem v cerkvi, v društvih in v J družbi. Te misli je lepo prikazal dr. Brešan v uvodnem nagovoru. Sledile so posrečene
GORIŠKI MUZEJI
Goriški muzej v Attemsovi palači na Kor-n-u bo kmalu menjal svoj sedež. Pokrajinska uprava ga namerava prenesti na Grad, v palačo Contavalle, kjer je bil -nekoč deški zavod. Na la način bodo združeni na Gradu zgodovinski, obrtni in vojni muzej.
V	palači na Kornu, ki je ena najlepšiii stavbarskih umetnin v Gorici in delo znamenitega Pacassija, bo ostala umetniška galerija. Služila pa bo predvsem za razstave, kulturne prireditve in sestanke. Poleti pa bodo v graščinskem parku organizirali simfonične koncerte, kakor že lansko poletje.
Koren bo postal nekakšno goriško kulturno središče. Zn večje kulturne prireditve pa bo na razpolago velika dvorana v bodoči palači deželne vlade v ulic-i Roma.
Pisma uredništvu
Prejeti smo:
Že nekaj let prirejajo naša društva ali samo skupine iraških lantov tako imenovane tridnevne šagre, ki se ponavadi končajo z izbiranjem lepotice ali zvezdice večera.
Te »šagre« nimajo same po sebi kakega viso kega kulturnega znaka, vendar so izraz naših ljudi, ki morajo poleg vsakdanjega dela najti tudi čas, da se razvedrijo in poživijo slovensko dni-žabnost, posebno v teh časih, ko se vsakdo sam peha za boljše življenje.
Vendar bi bilo potrebno tudi pri takih zgolj družabnih prireditvah paziti, da se izberejo zares domači godbeni in pevski zbori, ki bodo igrali in peli, kar čuti slovensko srce. S tem v zvezi hočem tudi omeniti, da rastejo v matični državi ansambli kot gobe po dežju in jih tudi ni težko najti. Vendar se mnogi teh krožkov ne odzovejo vabilom s te strani z dobro voljo in so tudi finančno prezahtevni.
Upam, da bodo te vrstice dobrohotno razumljene in da bodo tudi naše fantovske družabne prireditve imele v prihodnjem poletju bolj domače vzdušje.
Opazovalec
RODITELJSKI SESTANEK
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici, ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v nedeljo, 23. le bruarja, ob 10.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek.
Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
recitacije, nato zopet pevski zbori in govori msgr. Močnika o tedanjih cerkvenih in prosvetnih razmerah, ko je pokojni Bratuž, razmahnil svojo široko dejavnost. Govorila sta še dr. Sfiligoj in v imenu starih Lojzetovih prijateljev še dr. Simčič. Ob koncu je dr. Brešan povzel glavne misli proslave v italijanščini. Za zaključek je pomnožen pevski zbor »M. Filej« pod Jericijevim vodstvom mogočno zapel še zadnje skladbe.
Ljudstvo so pa posebno ganile Lojzetove pesmi »Kraguljčki« in »Kaj viharjev bi se bali«, ki so jih domači in goriški pevoi tako prisrčno zapeli. Množica je kljub neugodnemu vremenu vztrajala na trgu več kot eno uro, saj je občutila, da se poklanja možu, ki jc živel in dal življenje za boljše čase svojega ljudstva.
Mnogi so izrazili željo, da bi se vzidala na pročelje kake hiše na trgu Lojzeta Bratuža kaka večja spominska plošča. Upamo, da se bo tudi ta želja izpolnila in da se bo Bratuževo delo za -prosvetno življenje v Podgori in povsod drugod pravilno ocenilo.
V	torek zvečer ob osmi uri bo podgorska farna skupnost priredila večer, posvečen življenju in delu Lojzeta Bratuža. Govoril bo njegov tesni prijatelj prof. Bednarik.
Pripravlja se tudi ponatis razširjene spominske knjige »čisti žrtvi v svetal spomin«, ki je tajno izšla po njegovi smrti, a so jo tedanje črne oblasti kar besno iskale in zaplenjcvale.
Pevina
POTREBNI NAPISI
Te dni smo učakali -novost, o kateri se je že dalj časa govorilo. Ob vratih v šolsko poslopje je dala občinska uprava vzidati majhno ploščo s slovenskim napisom osnovne šole. Podobne tablice so dobile tudi šole v Podgori in Štmavr-u. Novi napisi so pač skromna zadeva, a nas kljub temu veseli, ker je goriška občina s lem dejanjem tudi javno -pokazala, da so v Povrni Slovenci. Da je tam slovenska šola, že tako vsi domačini dobro vemo. Trajalo pa je vendar dokaj časa, da smo prišli do napisa, ki tudi tujcu pove, da je v Pevmi šola za slovenske otroke in da bivajo v kraju slovenske družine.
Pa se bo bržkone marsikateri tujec začudil, ko ne bo ugledal slovenskega napisa tudi na poslopju otroškega vrtca. Vprašal se bo, ali morda postanejo otroci slovenskih družin Slovenci šele, ko stopijo v o-snovno šolo, medtem ko obiskujejo šele ostrošk-i vrtec niso iste narodnosti?
Takih smešnih primerov smo v času »čiste« demokracije že kar vajeni, kot vzrok pa navajajo možje, ki jim gre demokracija težko iz srca, nekake -pravne razloge. Osnovne šole ima v oskrbi mestna občina, otroške vrtce pa ustanova ONAIR. Ta in njeni voditelji pa še niso prišli tako daleč, da bi spoznali, da so v otroškem vrtcu slovenski otroci in da bi tja po vsej -pravici morali postaviti tudi slovenski napis.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Šestdesetletnica pisatelja Metoda Turnška
Dne 21. februarja praznuje svoj življenjski jubilej, svojo 60. letnico pisatelj in dramatik, lilur-gist in etnograf, prof. dr. Metod Turnšek, ki je pred 13 leti zapustil Trst, kjer je bil iO let .na slovenski srednji šoli profesor za slovenščino in zgodovino, ir. se naselil na Rebrci na Koroškem, kjer je prevzel ne samo dušnopastirstvo, ampak je skozi vsa leta razvijal veliko kulturno dejavnost. Hodil je poučevat slovenščino in zgodovino na kmetijsko šolo v Tinje, sodeloval je pri celovškem radiu z neštetimi oddajami, kulturnimi, narodopisnimi, zlasti v priljubljeni oddaji »Na dom obujaš mi spomin«, ter v ljudskem mesečnem koledarju. Glasila kot »Naš tednik«, revijo »Vero in dom«, »Nedeljo« ter Mohorjeve kole darje je polnil s svojimi tehtnimi zgodovinskimi in religioznimi članki in seve tudi z literarnimi prispevki. Izdal je v Celovcu cirilmetodijski zbornik »Kraljestvo božje« in marijanski zbornik »Go spa Sveta«. Najbolj je znan po svojem Rimskem misalu, ki je leta 1960 izšel pri Mohorjevi v Ce lovcu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
V	nedeljo, 23. t.m., ob 21. uri
JOSIP TAVČAR RED MORA BITI
farsa v dveh dejanjih
(ogled komisije Jugoslovanskih gledaliških iger »Sterijino pozorje« iz Novega Sada)
NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
Prevod: DUŠAN TOMŠE Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom DEMETRIJA CEJA
V soboto, 22. februarja 1969 ob 21. uri -
Premierski abonma
V ponedeljek, 24 februarja 1969 - ob 20.30 -
Športni abonma
V sredo 26. februarja 1969 - ob 20. uri -
Dijaški abonma
V soboto, 1. marca 1969 - ob 20.30 -
Abonma Red A
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
va iz potlačene zemlje našo slavno preteklost in našo narodno čast.
Sam je v intervjuvu izjavil o sebi:
»Bržčas je vsem slovenskim besednim umetni-! kom (pesnikom in pisateljem) že od Vodnika, Pre-! šema in Slomška sem domača hiša, domača vas, domač kraj vir prvega umetniškega navdiha. Iz domačije so črpali m še črpajo naši književniki. Domač kraj, kjer je doma rod, kjer teče domača jeseda, je prvi oblikoval in še oblikuje pesnika in pisatelja, ker mu vtisne nepozabne lepote v dušo, ker njegov jezik, njegov govor obogati z bogastvom poetičnega, vznesenega izrazoslovja. Domač kraj z roditelji je še vedno merodajen, odločujoč. Sleherni besedni umetnik ali književnik »vnaša« v skupni jezikovni narodni zaklad svoje bisere, odraža deželo, iz katere izhaja ali katero pred stavlja. Kakor ima sleherna slovenska domača pokrajinska beseda v našem slovstvu vso domovinsko pravico, tako je pa tudi oznaka književnika s pokrajinskim imenom samo častna. Častno je za Olona Župančiča in Vinka Beličiča, da sta Belokranjca, častno je za Ivana Trinka, da je Be nečan, t.j. beneški Slovenec, častno za Prežihovega Voranca, Milko Hartmanovo, Valentina Polan-ška, da so Korošci. Enako je častno za Meška, da je Panonec.
Mene slovstveni zgodovinar dr. Slodnjak označuje za Panonca. In docela upravičeno, ker sem doma iz Panonije, čeprav šele na njenem robu, namreč za Ptujem na levem bregu Drave. Moja »draga vas domača« je Budina, prva vas od 'Ptuja v smeri proti Ormožu, Središču odn. proti Varaždinu in Zagrebu. Ta vas je v zgornjem delu (bliže mesta) bila bolj gosposka, v spodnjem delu pa je bila docela kmetska (želarska) in .narodno trdna. Zlasti velja to za njeno stransko zaselje, za budinske Koče. To zaselje je stran od cestnega
Objavil pa je .na Koroškem tudi svoja literarna dela, tako leta 1959 veliko dramo »Kralj Samo in naš prvi vek, leta 1966 dramski scenarij na čast sv. Cirilu in Metodu z naslovom »Zvezdi našega neba« in lani (1968) dramsko delo »Krst karantanskih knezov«. Pa tudi njegova pripovedna dela so izšla .na Koroškem v Slomškovi založbi, in sicer zgodovinska višarska povest »Božja planina« in zgodovinski roman z Rebrce »Stoji na Rebri grad«.
V	ljubljanski »Družini« je v zadnjem desetletju objavil dve slovstveni stvaritvi, obe povezani s Koroško, najprej dvodelni medvojni roman »Med brati« ter medvojno višarsko povest »Na Višarjih zvoni«. To povest bo sedaj izdal tudi v knjigi. Tiskajo jo v Gorici. Posvetil jo bo primorskim znancem.
Ce še omenimo dve bogoslovni knjigi »Krst v prvi Cerkvi« in »S krstom v Kristusovo Cerkev«, katerih prva je izšla tudi v nemščini, potem upravičeno rečemo, da prof. dr. Metod Turnšek zavzema danes v slovenskem slovstvenem udejstvovanju častno mesto, vsekakor pa se častno pridružuje vrsti štajerskih rojakov, Slomšku, Šketu, Mešku, ki so kot književniki Koroški darovali svoje ga duha in svoje srce. Kar pa zadeva našo najsta-rejšo koroško zgodovino', zlasti krščansko, pa prof. dr. Turnšek orje najgloblje brazde in nam odkri-
hrupa in se med njivami, travniki in gozdovi končuje pri deroči Dravi. In v teh Kočah se eni domačiji pravi »Pri Zelenkovih«. Zelenkova domači-čija, nizka, s slamo krita, že 100 let stara hiša je moj rojstni dom. Na misel mi prihaja Gregorci čeva pesem: »mogočna nisi in ne prostorna in stavil te umetnik ni...« Pri nas vse to velja. Tisti, ki je hiško postavil z dvojnim vhodom in z dvojnim ubornim stanovanjem , je bil materin stric, Zelenkov Jura iz Spuhlja. Hišo je postavil v Lackovi dniki in je okoli nje bilo le za krpo zemlje: za okol in ograd in za majhen sadovnjak, ki je hkrati bil pašnik. Hlev je premogel le eno kravo, v skednju je mogel stati voz in slamorezni stol, svinjak je imel le dve veki in koriti. Nad njim je bil kurnik. In vendar je ta domek, čeprav ga je bilo le za bobek, zame bil tako bogat in mi tako drag, da bi ga z nobenim drugim ne zamenjal. Posrebren in pozlačen je bil ves z nečim velikim, neizraznim, obdan s toploto in skrbjo materinega in očetovega srca...«.
»Študiral sem leta 1922 v zavodu v Stični, pa smo bili povezani z državno klasično gimnazijo v Ljubljani. Vse gimnazijske izpite sem polagal pred ljubljanskimi profesorji in v Ljubljani 1930 tudi maturiral. Bogoslovje sem dovršil na ljubljanski bogoslovni fakulteti leta 1935. Moja prva služba jc bila uredništvo »Kraljestva vožjega«, ki sem ga prevzel za univ. prof. dr. Fr. Grivcem, in uredništvo liturgične revije »Božji vrelec«, ki sem jo sam ustanovil.
Ljubljanski škofijski ordinariat mi je poveril nalogo, da pripravim izdajo slovenskega rimskega misala. Lotil sem se težavnega dela.
Med vojno sem leta 1942 promoviral za doktorja bogoslovja. Takoj za tem sem pohitel z delom pri misalu. Ta je leta 1944, t.j. pred 25. leti, tudi izšel. Hkrati pa sem že pripravljal izdajo slovenskih verskih običajev z naslovom »Pod vernim krovom«. Dve knjigi sta izšli med vojno v Ljubljani, dve pa po vojni v Gorici. Prav to delo, nabiranje narodopisnega blaga, me je prineslo na Primorsko. Tukaj sem pa našel tudi ugodna tla za svoj pisateljski razvoj...«.
18. in 19. številka revije „J1lost”
Zadnja, dvojna, 18. in 19. številka revije »Most« prinaša na uvodnem mestu nekoliko preveč čustveno napisan članek Rafka Dolharja »Rekvijem za veliko iluzijo«, o obisku na Češkoslovaškem. To nesrečno državo je obiskal malo pred sovjetskim vdorom. V članku skuša podati takratno vzdušje iz retrospektive, že po okupaciji, zato tudi tak naslov. Nekateri izrazi vplivajo danes že skoraj malo neresno, kot na primer »starejši slovanski brat«, pri čemer misli Ruse — morda je hotel zapisati večji slovanski brat, kajti češka zgodovina ni nič mlajša, sega celo precej dalje nazaj kakor ruska, »slovanski narod«, ker tak narod ne obstaja, in podobno. Nekam čudno tudi vpliva, da uporablja Dolhar sicer zelo hude izraze za vzhod-no-nemško vojaštvo, ki je zasedlo Češko, na primer: »Nemške oklepne divizije gazijo slovanska tla«, imenuje jih »Tevtoni« itd., komaj pa spregovori o sovjetskih divizijah, kakor da so Cehi mislili sano na nemškega satelita, ko so risali kljukaste križe na sovjetske tanke. Mislim, da bi se bilo dalo pisali o obisku na Češkem bolj stvarno, posebno ker vemo, da Dolhar zna pisati. Očitno je .napisal svoj članek v naglici in mu dal preveč priložnostni značaj, kar je škoda, ker gre vendar za direktno pričevanje o češkem dogajanju.
V	spomin na lani umrlega Jakoba Šolarja je ponatisnjen esej »Pri koreninah našega življenja«, ki ga je objavil šolar točno pred tridesetimi leti v Kocbekovi reviji »Dejanje«. V njem izraža vero v slovenstvo in izraža misli, ki se zde, kot bi bile zapisane danes, kot na primer: »Cernu torej v zadnjih desetletjih, že skoraj stoletje la čuden strah pred smrtjo, kakor da nas obletava angel smrti? Mar ga nam vzbuja šibkost in ostarelost naših narodnih sil, ali nove zunanje nevarnosti, ki so nas zajele? Saj .nam prej stoletja in stoletja nihče ni varoval naše narodne samobitnosti, pa smo vendar kljub bridkim preskušnjam obstali.«
Te in druge Šolarjeve misli se zazde še po membnejše pri branju naslednjega prsipevka, to je članka Aleša Lokarja »Dialog 7. Borisom Pahorjem«, kajti zazdi se nam kot da bi Lokar polemiziral s Šolarjem glede njegovega pojmovanja 1
| slovenstva. Za Lokarja je pri Slovencih vse alpski provincializem, kar ni očitno mediteransko. Lokar je sploh velik pesimist: »Dejstvo pa je...,« piše, »da je naše današnje stanje v zamejstvu in domovini skrajno konservativno: o tem se lahko prepričaš, če vzameš v roke časopis, revijo ali knjigo. Slovenci skorajda nimamo dobrega domačega filma, dobre domače knjige ali vsaj časopisa...«.
Mislim pa, da je ravno obratno res: da je Slo venija danes zelo zanimivo bojišče naprednih in konservativnih sil, kar bi moralo vzbujati evropsko pozornost in jo delno tudi vzbuja, če pomislimo npr. na reportaže Enza Betizze ali na pisanje »Neue Zilrcher Zeitung«, »Eeonomista« itd Lokar tudi polemizira z Borisom Pahorjem, pri čemer pa je opaziti, da zamenjuje Pahorjev po jem »slovenske samobitnosti« s folkloro in etnografskimi elementi, zato se spotika ob kozolce, o katerih Pahor najbrž vendar ne misli, da so bistvo slovenske samobitnosti. Lokarju tudi ne ugajajo etnografske in etimološke raziskave o etničnem izvoru Slovencev, ker je očitno mnenja, da je na tem polju že vse raziskano in jasno ter je potemtakem vsak nadaljnji trud na tem področju nesmiseln ali celo smešen. Razloge za to pozna seveda le on.
Poleg obširnega povzetka iz prvega dela knjige »Integralni humanizem« francoskega personalističnega filozofa Jacquesa Maritaina najdemo v reviji kot drugi filozofski prispevek meditacijo Marjana Rožanca »Fotografija in "jaz”«
o	»naravi tesnobe«. Napisan pa je v precej težkem slogu. Marjan Rožanc je prispeval tudi novelo »Samomorilca«. Pesmi so objavili v tej številki Peter Kovačič, Vili Stegu in Irena Zerjal-Pučnik.
V	»Feljtonih« in »Zapiskih« na koncu najdemo nekaj zanimivih prispevkov, kot na primer kritično poročilo Irene Žerjal -Pučnik o slovenskih filmskih scenarijih in reportažo »Meje arhitekture«.
-0-	E.	Z.
Na Češkem bosta izšli v prevodu dve knjigi Edvarda Kocbeka. Kocbekove pesmi pa so tudi v antologiji poezije jugoslovanskih narodov, ki je izšla te dni na Norveškem.
ŠPORT MED NAŠO MLADINO
DELOVANJE ŠD BREG
Odbojka
Prejšnji leden se je pričelo mladinsko žensko ■n moško odbojkarsko prvenstvo. Na prvenstvu nastopata tudi moška in ženska ekipa S. D. Breg, ki sta dosegli do sedaj sledeče rezultate:
Moški: Bor - Breg 2:0
Ekipa je nastopila v sledeči postavi: Pangerc, Slavec, Lavriha V., Lavriha F., Žerjal in Sancin.
Zenske: Na tem prvenstvu so Brežanke odigrale že tri tekme, a žal niso dosegle še točke. Prvo srečanje s »Fari« so izgubile z 2:0. V prvem setu so Brežanke povedle, a niso znale izkoristiti prednosti ter tako prepustile zmago nasprotnicam. V drugem setu je bila igra bolj izenačena. »Fari« je Prešla v vodstvo, a so Brežanke kmalu povedle in dalj časa vodile do stanja 13:13, ko se je nasprotnicam posrečilo preiti v vodstvo in zmagati.
V nedeljo so Brežanke odigrale tekmi proti »Boru« in »Omi«. Proti »Boru« se niso mogle upirati in tako so Borovke z lahkoto povedle v obeh setih. Proti »Oma« je bila tekma precej izenačena, a so nasprotnice zmagale zaradi statične igre Brežank.
»Breg« je nastopil v sledeči postavi: Corradini,
1'urko, Ota, Manin, Slavec Miranda in Slavec Franka, Sancin, Zobec, Boneta, Žerjal, Sancin Marta.
»Fari« - »Breg« 2:0 (15:9, 16:14)
»Oma« - »Breg« 2:0 (15:12, 15:6)
»Bor« - »Breg« 2:0 (15:8, 15:4)
Prva ženska ekipa je odigrala v okviru »Zimskega mednarodnega turnirja« tekmi proti »Boru«.
V prvem srečanju so Brežanke z lahkoto zma gale z 2:0. V povratni tekmi pa so zmagale Borovke z 2:1. Brežanke so v tej tekmi zaigrale slabo in niso mogle kljubovati razigranim nasprot nicam.
»Breg« - »Bor« 2:0 (15:10, 15:7)
»Bor« - »Breg« 2:1 (15:11, 8:15, 15:13)
Nadalje je 1. ekipa odigrala še tekmo proti »Poreču«, vedno v sklopu Zimskega mednarodnega j turnirja. Tekma se je končala v korist Porečank. i
Problem proste nedelje ni vprašanje, ki zanima samo natakarje, šoferje javnih 'vozil, bolniško osebje itd., ampak tudi živinorejce. Delo v izmeni je marsikje omililo Problem. V živinoreji, posebno pri pridelovanju mleka, se v vedno večji meri pojavlja vprašanje, kako priti do molznega osebja ob nedeljah. Idealno bi bilo, da bi na kak način odpravili predvsem nedeljsko večerno molžo. Splošni napor delovnih ljudi, da bi skrajšali delovni teden, se kaže tudi Pri vzreji molznih krav, posebno zato, ker [e problem nedeljskega oskrbovanja klavne ztvine marsikje že rešen.
V	Franciji skušajo na eni strani odpraviti nedeljsko večerno molžo, na drugi strani pa zakasniti nedeljsko jutranjo molžo za tri do 4 ure. Dosežem rezultati so zelo spodbudni. Izgubo pri mleku izravnava prihranek pri stroških z molznim osebjem, ki ga je treba ob nedeljah več plačati. Znanstveniki so skušali ugotoviti tudi morebitne poledice, ki jih je imela odprava nedeljske večerne molže. Poskusi, ki so trajali tudi c*o sedem let, so pokazali, da so krave z v'soko proizvodnjostjo najmanj prizadete
lo	velja tudi za krave, ki imajo že nekaj 'aktacijskih dob za seboj. Zakasnitev nedeljske jutranje molže za tri do štiri ure n' imelo posebnih negativnih posledic, na Vsak način mnogo manj kot odprava večer-
Brežanke, ki niso nastopile v popolni postavi, so prikazale res lepa in tehnično igro in bi zaslužile tudi zmago.
Nastopile so v sledeči postavi: Pavletič, Glab-jan, Hmeljak, Slavec, Barut in Kofol.
»Poreč« - »Breg« 2:1 (15:9, 9:15, 15:13).
. Zensko italijansko prvenstvo »B« lige:
V nedeljo se je pričelo državno prvenstvo »B« lige in »Breg« se je pomeril s šesterko »Sokola« iz Nabrežine. Zaradi slabega vremena pa tekme niso mogli dokončati. Ob prekinitvi so vodile Brežanke z 2:1. Končni rezultat setov je bil: »Breg« -Sokol« 15:4, 9:15, 15:12. Ob prekinitvi pa je bilo stanje 4:4. »Breg« je nastopil v postavi: Pavletič, Klabjan, Hmeljak, Slavec, Corradini, Rapotec, Ko fol in Barut.
Za nedeljo, 23. t. m., je na sporedu tekma »Breg« - »AGI« Gorica ob 10.30 na stadionu 1. Maj. Mladinke pa bodo odigrale v petek tekmo proti »Zarji« iz Bazovice ob 19.30, ravno tako na stadionu.
Nogomet
Mladinsko nogometno prvenstvo:
»S. Sergio« - »Breg« 5:2.
»Breg«: Hrvatič, Slavec, Gerli, M. Krmec, Berdon, čuk, V. Krmec, Glavina, Žerjal.
V tej tekmi so Brežani, ki so nastopili v nepopolni in okrnjeni postavi, doživeli svoj najhujši poraz. Lahko pa trdimo, da takega neuspeha niso zaslužili, že v 8’ p.p. so povedli z V. Krmecem z 1:0 in obdržali svojo prednost do 36’ p.p. V tem času so popolnoma nevtralizirali nasprotnikov napad, da vratar ni skoro imel dela. Šele proti koncu prvega polčasa se je nasprotnikom s silovitim protinapadom posrečilo izenačiti.
V 1’ d.p. so nasprotniki, ki so nastopili v najboljši postavi in vključili celo dva igravca, ki navadno nastopata v prvem moštvu, povedli z 2:1. To je Brežane potrlo, kar so izrabili nasprotniki
j in dosegli še 3 gole, kajti izmučeni Brežani jim
i	skoro niso nudili odpora. V 27' d.p. je Berdor
ne molže. V prvih tednih po odpravi nedeljske večerne molže so krave izgubljale mleko. Toda ni bilo opaziti, da bi odprava večerne molže imela kakšen poseben negativen vpliv na zdravstveno stanje krav molznic, niti ni bilo opaziti kakšne spremembe pri seskih. Na vsak način pa so uvedli temeljitejše in bolj pogosto pregledovanje vimen zaradi možnega vnetja vimen, do katerega utegne priti pri preobremenitvi vimen.
Letne izgube so znašale pri odpravi nedeljske večerne molže in istočasni zakasnitvi jutranje molže tri do štiri odst. letne proizvodnje. Brez zakasnitve nedeljske jutranje ure pa je izguba dosegla pet do sedem odstotkov.
Zmrznjene jedi se uveljavljajo
Zmrznjene jedi so uvedli v ZDA že leta 1942, v Evropi pa komaj pred nekaj leti. Temu primeren je tudi pomen, ki ga ima ta vrsta prehrambene proizvodnje v obeh celinah. Pred skoraj 30 leti so zmrznjene jedi (skuhane ali popolnoma pripravljene jedi od navadnih do specialitet, v porcijah ali celo grižljajih) dosegle pri ameriški prehrani delež 25—30 odst. Dandanes je delež zmrznjenih jedi narasel na 70 odst. Kmalu bo dosegel 90 odst. Američanke so v veliki večini zaposlene in nimajo časa, da bi tako pogosto kuhale, kot to delajo Evro-
s krasnim kazenskim strelom zmanjšal razdaljo na 5:2. S tem se je tekma dejansko zaključila. Še enkrat moramo igravce — kljub porazu — pohvaliti za njihov nastop.
Za nedeljo sta na sporedu tekmi:
»Breg« - »Arsenale« - mladinci v Nabrežini ob 13.00.
»Breg« - »Edera« B - 3. kategorija. K. B.
Bor gladko zmagal v Aosti
Borovi odbojkarji so preteklo soboto gostovali v Aosti. Uspešno so gostovali proti tamkajšnji eki pi Godioz, kljub temu, da so potovali dolgih dvanajst ur. Poleg tega so igrali brez Uršiča. Pred tekmo so se torej precej bali, da bi se jim dolga vožnja in odsotnost Uršiča maščevali. Vendar je mladi Starc, ki je nadomestil Uršiča, pripravil naj lepše presenečenje tega srečanja. Zaigral je sigurno in zrelo, tako da je lahko plava ekipa že od vsega začetka igrala mirno in urejeno. Zmaga plavili ni bila nikoli v dvomu in le v drugem setu jim je domača šesterka nudila resnejši odpor. Odličen nastop je tokrat opravil tudi mladi Klavdij Veljak. Končni rezultat: Godioz Aosta ■ Bor 0:3 (9, 12, 2).
Košarkarji klonili, v Pordenonu
Borovi košarkarji, ki nastopajo v promocijski ligi, so prejšnjo nedeljo nastopili v Pordenonu proti ekipi Libertas. Igrati so morali kar brez treh standardnih igralcev. Razen Sancina in Ru-deža je tokrat manjkal tudi odlični Savo Spacal. Poleg tega si je Sirk že v prvi minuti zvil nogo in moral zapustiti igrišče. Kljub vsemu temu pa so plavi opravili povsem zadovoljiv nastop. Zelo do-vro sta tokrat zaigrala Zavadlal in Fabjan, v o-brambi pa je bil zelo uspešen Čermelj. Domačini se morajo za zmako zahvaliti predvsem odličnemu črncu Brovvnu, ki je sam dosegel 24 točk.
Končni rezultat: Libertas Pordenone - Bor 58:42 (23:16).
Bor je nastopil v naslednji postavi: Fabjan 10, Kafol 1, Starc 6, Sirk, Kralj, Ambrožič 10, Cer melj. Zavadlal 15.
pejke (že v sami Evropi je prišlo do velikanskih razlik v načinu življenja). V Ameriki se zmrznjenih jedi ali »convenienee foods« poslužujejo tudi tiste ženske, ki niso zaposlene izven doma. Predvsem je bilo za tako razširjenost zmrznjenih jedi odločilno dejstvo, da so te jedi boljše in bolj zdrave od navadnih jedi. Evropejci seveda ne zaupajo povsem novim jedem. Brez dvoma pa se bo ta način pripravljanja jedi razširil tudi pri nas. Prišlo bo nekega dne do korenite spremembe, ki bo poslovnim ljudem s posluhom prinesla mnogo zaslužka. Kot rečeno, ne gre žarno za kvalitetnejšo hrano, katere priprava nam prihrani obilo časa, gre tudi za vprašanje denarja. Zmrznjene jedi stanejo manj kot navadne jedi. Še pred leti je bil delež dohodkov, ki so jih Američani namenili prehrani okoli 22-23 odst., dandanes znaša le 17 odst. In prav gotovo se ta proces ne bo ustavil pri tej številki. Hrana postaja vedno ccnejša iz preprostega razloga: zmrznjene jedi omogočajo znižanje stroškov pri razpečevanju, prodaji, prevozu, manj je izgub z ostanki, manj je izgub zaradi pokvarjenih jedi itd.
Odvzem kmetijskega kredita dvema bankama
Zakladni minister je preklical dvema bankama — ena od teh je Banca Popolare Giuliana s sedežem v Trstu — dovoljenje za kreditne operacije na kmetijskem področju. Do tega koraka je prišlo zaradi premajhnega vpliva in učinka, ki sta ga banki imeli na področju kmetijskih posojil. Banca Popolare Giuliana je delovala v občinah Gradež in Tržič ter v goriški pokrajini.
Kratki teden tudi za živinorejce?
24
ZGODBA
■■ Bučku
VW7 " t, "H/J? 'S'
Wj f H j /jJ/s, Ss/
>(✓} >N
«1 ‘S rt •« c
£ s'&
rt 0) ^
3 J3 >N G rt £
00 w
3J cd
- E
rt OJ D OJ
TJ
a
u ^
>CJ >(J
D
O ^
c «* 43’3 ~
w rt d >	>c/>
«
o
M fi
bo JS
<D
L> c/)
rQ rt
>U 'o O
S w ti
3
c« Tj
rt V
o ;5 «
aj rt v
tA OJ
U <U
rt >C/3
t/5
>0 V)
"	'	r-
N N O t
o
k ti ^
S*	3
G ^3 rt ir
M o n CD
bo c/3 a H