• »»* • Posamezne Številke » Na» “ rudne Din --•50, «1» ne* deljali Din 1«—» 5 ,TAIiOU» vzbaja vsaK dant raz v en * nedelje iu praznikov, ob 18. uri x ■ tU.uuiom naslednjega dne tet etane 3 mesečno no pošti D 10*—* za ino-» nemstTrt D 13—, dostavljen na dom 1 D H*«*, na izkaznice 1> 10*—. InaeraLi po dogovoru* 2 Naroča se ?rl nprarJ »TABORA.*, “ MAJU BOE, Jurčičeva ulica štev, 4* Pnnampzne StovlUip « Na. radi)** »in —*50, ob nedeljah Din L*—. URhJDNio T« o so utfUuja v JlTari-uoru, Jurčičeva ul. «t. 4, L. umi-«;ro’ijo. Telefon intcrurl. 6t. UPHAVA st« uah:.ja v J luči čeri aliei st. 4% pritličji*, desno. Tul«* on sc. SHS po.Š.nočokovnl ra-* umi «iev. 114787.. Nh naroči a bre&Adenaija h« n# v sira« — EokopiarB© ue vračajo* A teto: 131. *WwffiKwiš«SS5ij55B Maribor, torek 25. julija 1922. Številka; 165. Malim epigoraom velikega naroda! Pod tem naslovom’ prinaša zagrebška »Slobodtia Tribuna« v 236. številki hr-vatsko poslanico Italijanom, odgovor na neizrečeno sramo tenje in' blatenje našega naroda v Julijski Krajini, objavljeno v listu »L’Illustra-zione Italiana« in ker je to stotako tudi poslanica nas Slovencev iu sploh vseh Jugoslovanov, jo priobčujemo s polnim odobravanjem tudi mi. italijansko divjaštvo je našlo zopet rfV.nafiiu, da poniža in oblati naš na-t?d Pod njegovim jarmom. Naše ob-, cuiske predstojnike so prisilili, da so aosili na Km kamenje za italijanski Ponienik, ki so ga pio italijanskih tr-ltvah porušili Slovenci v Italiji, v desnici pa ga je razdrla strela z neba. . Ta »kulturen« narod ni uvedel preiskave, da bi ugotovil krivdo Sloveniš dovolj je bil samo alarm pocestno t11 .a^e’ se 011 i del našega naroda °kriyi in osramoti. Naj bo tudi to! V naših srcih Vtre, ?. t° vročo kri bodo prej ali slej obču-1 di tudi oni! Če tudi se med seboj pre-reliaino, a eno naj si zapomnijo oni tam preko Soče, da se v enem nikdar ttisino iu se no bomo ra&ločevali: v ne-f^Paem pričakovanju časa., ko se bo-®lQ zoipet sešli na — Caporettn! Po-aatno vojne sposobnosti enega in dru-Fe£a naroda, i>a dvomimo, če se bodo ■1'jnaki s Caporetta ustavili na Piavi, JOf go -jjjj p2‘ed četami trhlo Avstrijo ^Ustavile in rešile pomožne čete Fran-J?,® in Anglije; vemo pa, da bo na ^'lovili plečih žvižgal korobač naše-naroda, omanjajoč rešitev in ma-''ovanje naših zasužnjenih bratov za Se pretrpljeno krivice **— pa tudi fca 0 “jadnjo sramoto., Vedite, da je to zaobljuba celega naroda! , " akrat vas bomo spomnili tudi na ^ spomenik. j., ® Siin se pravzaprav ponašajo pri-ikavi Italijani? —* Italijani dvajsete-f*1 stoletja? Mar z onimi par sto veli- 1 možmi in velikimi deli — mlftu-OBtat Velikost naroda so ne meri po _ ©lih onih par izvoljencev, temveč po •Negovi psihi: v obnašanju. Časti in r!®8 lenosti celega, naroda. Koliko «po-1 ov®nja pač zasluži nai od. ki obožuje D’Annun«ia, ki je moral radi g^verjnio&ti in drugih škandalov P0-r^<i h lastne domovine, ki jo je po v tujini preklinjal?? Ali narod, ki , v parlament enoglasno volil člane /j^bojniških, tolp in vlomile®?? Alina-"od. ki vodi svoje sinove v kletkah Pred^ sodišče? Ali narod, kjer v ve!e-JJ*™ tisoči lačnih prosijo z eno roko uosčine, v drugi pa skrivajo bodala? 11 narod, opgar tisoči vojaltov ne tno-®jo aavaeti Postojanke, ki jo hrani le ar sto mož tuje vojske? Kakšen je . otios naroda, M dviga spomenik rav- i r tem- kjer so ga, Izdali celi polki last- i armade? Narod ki zažiga domove kulturne. institucije naroda, ki je *nsel v n.ieSkvo i-ebstvo po vsaki dtu-f’ saslugi, in junaštvu samo no itali-lanski? j Kje eo te zmage Italijanov? Kje so; ni ivh zmagali?? Italijane je reševal v 0;svobojoval ves svet — sami so za osvotiojlenje napravili najmanl j ‘l ni krasno italijansko junaštvo! I v A italijanska, mož-bef-eda? Skozi. A^?j'^a K.° zvezniki Nemčije in: rije, kjer so ras pomagali izmoz-' '■ 'ati iti tlačiti! Bvi prvi ugodni prl-? u Pa Ro svojo Raveanike izdali in jih Pustili, sam« da ■ napravijo dobro Pasic odpotoval na Bled, Poslanik Balugdžlc klican h kra ljn. — Iz ministrske seje. Beograd, 24. juli ja. Ministrski predsednik Pašič je odpotoval včeraj na Bled, poroča kra.lj u o sporazumu z Italijo. Obenem mu predloži listo kandidatev za državni svet. Beograd, 24. julija. (Izvirno.) Včora.j je odpotoval naš poslanik Ba^ lugžič iz Aten, dten? je poklican h kralju na posvetovanje. Prinesel j6 tudi naši kraljici pozdrave, njene sestre kneginje Elizabete, koje zdraivstvono sitanje so je ustalilo. Temu obisku se pripisuje velika važnost Bo ograd, 24. julija. (Izvirno.) Včeraj se jo vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10. do 13. ure. Razpravljalo so jo o zadevah raznih iresortov. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje sporazuma z Italijo, ki ,pa so je moralo radi odsotnosti zunanjega ministra dr. Ninčiča preložiti do prihodnje seje. LIoyd George m Poincare se sestaneta 1. avgusta. Pa riž, 24. julija. (Izvirno.) Ministrski predsednik Lloyd George se sestane bržkone 1. avgusta v Londonu s francoskim ministrskim predsednikom Poincairejem. Razen o moratoriju 5n repa,raci j ah liosta na željo angleške vlade razpravljala tudi o avstrijskem SE VAŽNE POLITTCNE KONFERENCE. London, 24. julija, (Izvirno.) Diplomatski poročevalec »E>aily Maila« poi^iča, da se v kratkem sestanejo angleški in belgijski ministri v s vrh 0 razgovora glede reparacij. Tein razgovorom se pritegnejo tudi italijanski ministri, kakor hitro se bo novi italijanski kabinet miogeL...baviti s to ®a-devo. ITALIJANI SE BOJE ZA JUŽNO TIROLSKO. Rim, 23., julija. (Izvirno.) »Tribuna« poroča iz Pariza, da je konferenca veleposlanikov soglasno sprejela predlog grofa Sforze naj se ukrenejo v Berlinu kolektivno potrebni koraki, da so prepreči v časopisju? agitacija in propaganda anarhističnega društva na Bavarskem za združitev Tirolske a južno Tirolsko, ki je pripadita Italiji. NEMŠKE GARANCIJE. Berlin, 22. julija. (Izvirno.) V odgovoru, ki ga je sprejel danes predsednik delegacije garancijskega odbora v Berlinu na noto garancijskega odbora gledo rezultatov posvetovanja to nemškimi zastopniki o preizkušnji dohodkov in izdatkov ter dolgov, kakor tudi o odredbah proti pobegu kapitala in statističnih podatkov, je izjavil državni kancelnn*. 'da je Nemčija voljna uvesti za dobo moratorija vso predvideno mere. ORLANDO SESTAVLJA NOVO italijansko vlado. Rim , 23. julija, Kralj jo poveril Orlandu setttavo novega kabineta, Orlando so je med tem že začel pogajati z rasnimi strankami. Pristaši Nittija in Giolittija So niso nominirali svojih kandidatov. Socialisti so se odločili, da še bodo z vsemi sredstvi borili proti novi vladi, nasprotno pa »o reformistični socijalisti pripravi jel »a vstop v vlado. položaj v Milanu po itONCu stavke. Milan, 23. julija, Stavka je- bila nenadoma prekinjena. Kakor hitro se je delavstvo vrnilo na delo, so prenehali »popadi med i a Stati in komunisti, le v nekaterih krajih jo še prišlo do neznanih prask, pri čemur jo bil eden delavec ubit. Fašisti so takoj zapustili mesto, Mussolini pa so jo vrnil V Rim. Listi pozdravljajo konec ^r.vke, >ia-glasujoč, da je tako sredstvo v agitiv. oijske namerno nesmiselno. vprašanju. Poincareja bodo spremljali politični ravnatelj francoskega zunanjega ministrstva grof Perotti, zunanji minister de Lastayre in strokov-_ njaki za vsako posamezno vprašanje, ki so bo obravnavalo, Lloyd Georgea pa lord Balfour in sir Robert Horne. SANACIJA' AVSTRIJE. Dunaj, 22. junija. Danes je bilo objavljeno besedilo note reparacijslce komisije, s katero izjavlja, da so odreče zastavni pravici, eo se ho izdelal zakon o ustanovitvi-nove banke po njeni želji, Pričakuje se, da bo parlament tem »ahtevam ustregel. Z interesom pa so pričakiije, kakšno stališče bo zavzela Jugoslavija in Rumunija, ki sete n teta odrekli svojim zastavnim pravicam. Tukajšnji krogi upajo, da bo v kratkem dosežen sporazum, nakar se bo lahko pričelo delo za sanacijo države. —O— PREISKAVA ZOPER HEJ AS A. IN SOKRIVCE. Budimpešta, 24. julija, (Izv.) Izmed oseb, ki so zapletene v zapaduo-ogrslto dogodke, jo bil profesor Maes-zalos oproščen in izpuščen iz zapora. Zoper Hej asa. in ostalo osumljence so preiskava na d alju je. —o— NEMŠKE REPARACIJE V PREMOGU. Pariz. 22, Julija. (Havas.) Repara-cijska komisija je določila NemČiii dobavo premoga za čas od avgusta <1o oktobra na 1,725,000 ton. POLOŽAJ V AVSTRIJI. D u n a j, 22. julija. Vse časopisje pozdravlja odločitev repsracijske komisije kot prvi žnak razumevanja težkega po- j ložsja, v katerem se nahaja republikn.! Kljub vsem pomislekom ne moremo J tajiti, da je izročitev zsvstavnih pravici želo dragocena, ker n«m ne olajša i brttne samo trenutno, temveč nam do-j voli daljši odmor in je neobhodno po- > Irebna pcpolnitev Seipldvega finančne- j gft ’ ) —~o— j j BORZA, | Zagreb, 24, julija. (Izv.) Sklepni, kurzi: Pariz 6,30—G,50, Curih 15.— —■' 16.—; London 3.55—-3.655 Berlin 15.— 15'A; Dunaj 0.22,’»—0.24; Praga 1.72— L80; Italija, 3,(53—3.70; dolar 75—77; Budimpešta '4.70—5.25. Curih, 24. julija. (Izv.) Predbor-za: Pariz 43.85. London 28.32, Zagreli 1.52H, Berlin 1.01, Praga 11.80, Dunaj 0.01M, žig. ,krone 0.02, Italija 24.35, Newyork 523^, Budimpešta 0.32M, Bukarešta 3.30, Varšava 0.08)4. *—o—"» kupčijo z drugimi! Zapustili pa so jili še-le tedaj, ko so se prepričali, da bo na drugih žuljih, krvi in trpljenju večji dobiček. Kaj sto vi Italijani napravili v tej vojni? Bilj ste le ovira in privesek vaših zaveznikov. Bežali ste na Capo-rettu, bež^i pri Soči, zavrgli ste puško na Asiagu. Zmagovali in potapljali sovražno brodovje ste še le potem, ko je že bilo siklenjeno premirje in so čete osvobojenih narodov proglasile vojno za završeno in se vračale na svoje do move. Abesinijo in Tripolisa ter vašega •tamošnjega bega in »zmagovanja« niti1 ne omenjamo. Navedite kaik primer junaštva, velikodušnosti, požrtvovalnosti, odločnosti tekom vaše zgodovino — ne rimske, nego vaše, kajti od Rimljanov ste podedovali samo krasni teritorij Ittali-jo, ne pa tudi njihovih vrlin, junaštva, veličine in vere —* tega pa niti trohice* In vi, vi revčki, za katero je zgodovina ena sama nepretrgana obtož< niča, vi šib ato naš narod z bičem sramote in v svoji tisočletni perverznosti uživate v njegovih mukah; vi zažigate domove in ubijajte deeo, oboroženi do zob in obdani z orožniki, sramotite on? narod, ki ne sme nositi niti palico, koi; bi lahko ž njo pregnal in nabil vas, vaše orožje in vaše orožnike! Strahopetci! Borite se’ z enakim o* rožjem, po dnevni in ne ponoči, kakoil banditi, oboroženi in zavarovani! —1 Uživajte v vašem junaštvu, civilizaciji. pravičnosti in gospodstvu, — sve? dobro pozna te vaše vrline! S stisnjenimi zobmi in skrčenimi pestmi gledamo na izlive vaše kulturo nad našim narodom, prepričani, da to ne bo trajalo več dolffo! Tiran je okruten, toda strahopeten! Dalmatinske žene so pred par leti z metlami nagnale vaše čete v beg! Jngoslovenski meči bodo zadostovali, da vam izprašimo hlače in izženemo iz Onporetta doli n** skrajni jug. Zdravo vi rojaki D’Annunzia, Na-sla, Borgia, Caseria, Faliera — uživajte: teptajte, palite, blatite in ponižujte! Izrabite še ta kratek čas! Na svidenje na podnožju spomenika vaše slave na — Caporettn! Arivederci! Jus tiča v sovjetski Ruslff. O tem zanimivem poglavju prina« ša praška »Prhger Presse« značilne podatke iz katerih posnamemo tudi z& naše čitatelje sledeče cvetke: Obtoženci v moskovskem procesu sq razdeljeni v več skupin. Obtožencem; prvo skupine je sodni dvor prepovedal občevanje s svojci, proti čemur so obtoženci protestirali z gladovno stavko, ICo je zastopnik obtožbe stavil vprašanje, ali socialni revolueijonarji še danes zastopajo idejo nasilne odstranitve sovjetskega režima, je odgovoril obtoženec Timotejev: »Na truplih Iff milijonov, ki umirajo gladu, na ostankih razdrobljenega proletarijata ne vodijo socialni revolueijonarji Več boja 7. orožjem. Bolževiki so že zrušeni in odstopiti bodo morali državno oblast na pritisk od »podaj.« Obtoženi triumfirajo, ker sa njiho* va dejanja javno obravnavajo, s po-nosom prevzemajo za vsa svoja deja^ njft odgovornost. Obtoženec Hendelmann:' »Ne priznamo vašega sodnega dvora, ki je do-bil že vnaprej povelje, da nas obsodi, Dobil jo svoja pooblastila od vlade, Id jo enaka oni od 18. brnmairja, katera je sestajala iz zločincev, potepuhov, študentov, vlačug in kupljivih žurna-listoiv. Ptrau Vk Vihar v dvorani sledi teni besedam. Obtoženec Timotejev: »Mi smo zato tu, da rešimo svoje glave, ker one pripadajo revoluciji.« In nadaljuje: »Odpovemo se naj sveti pravici do upora — nikdar. To je sveta dedščina francoske revolucije, 'nepisan zakon vsaike sccijalisti čne0>tranke.« Množica poslušalcev v dvorani besni proti obtožencu. Obtoženec Lihač ne govori, ampak ošine množico s prezirljivim pogledom. . 'Delavec Berg odgovori na vprašanje, če se čuti krivega: »Da, prod revolucijo se čutim krivega, ker sem premalo storil, da uničim vašo pogubno diktaturo.« Poročijo o dozdajni razpravi, izdano od neke korespondenco v. Hel-singforsu-, povdarja, da so vsi obtoženci enaki v junaštvu in odločnosti. Profili so zagovornike, naj odlože svoj posel. Ti so vzeli slovo od 22 ljudi, nad katerima, visi temna usodr^Zazv eni j o akordi internacijonale, melanholično, t srce pretresnjoče. Globoko presunjeni zapuste mnogi poslušalci dvorano. Obtoženec Rakov navaja, da je vse-sibirski kongres socijalno-revolucijo-narne stranke 1. 1919 izvršil vsa naročila centralnega komiteja v bojti proti reakciji, katere zastopnik je bil Kolcale. Kolčakov padec je pripisati edino delu Soc. revolucionarjev, ki so za njegovim Iirbtom organizirali celo vrsto ustaj. Obtožba po teli izvajanjih doživi pr- vi težek udarec. Tudi obtoženec Herstein govori ob-sfrno o vzrokih, zakaj soc. rcvolucijo-narji v Sibiriji niso mogli voditi boja proti sovjetski vladi, ter povdarja, da bi se bili pozivi k uporu zlorabili od reakcijonarcev. ki so poklicali jiapon-eke čete v Sibirijo. Obtoženec Fedoro-vič opozarja, da se soc. revolucijonarji, četudi so podpiral i sovjetsko vlado v boju proti reakciji, vendar niso izjavili solidarnim s to vlado, ki je za njo slej ko prej nesprejemljiva. , Po teli odločnih izvajanjih je sodni idvor uvidel, da je obtožba v tem svojem delu doživela fiasko. Zato je sklenil, da smatra razpravo o sibirski pe-rijodi za končano. Obtoženci pa so zahtevali, da se prečita jo vsi protokoli strankarskih konferenc in tudi vsesi-Ibirskega kongresa. , Senzacijo pa vzbujia najnovejši dogodek, da se namreč obtožba (ki jo zastopa znani praporščak Krylenko, ruski vrhovni vojskovodja v prti dobi revolucije) poslužuje dokumentov ki so bili nedavno ukradeni iz zaklenjenih omar brezstranskarske organjza-■cije v Parizu, ukradeni po naročilu ruske monarhistične organizacije. Ti ukradeni dokumenti so hiti že orez nekaj dni v Moskvi v rokah boljševiške-ga državnega pravdnika Krylenka in šo bili slovesno priklopljeni obtožbi. S temi dokumenti skuša obtožba baje dokazati, da so bili obtoženi podkupljeni od antante, da so organizirali gladovne revolte, da so razstrelili mosto-' ve itd. Tiskčvna zadruga v Mariboru. Maribor je igral v zgodovini prebujanja Slovencev veliko in odločno nalogo, bil je zibelka prvih narodnih iborrb naših preporoditeljev in mesto, 'kjer je zagledal beli dam prvi slovenski narodni dnevnik, naš stari »Slovenski Narod«. Tam, kjer sedo danes uredniki »Tabora«, 'sta bedela nekoč naša velika narodna boritelja in kulturna delavca, Josip Jurčič in Tomašič. Slovanska Čitalnica v Mariboru .je bila matica vseh čitalnic v Slove-niji( narodni tabori, ki so se vršili v mariborski okolici so bili prvi med Slovenci in če bi se bili borili od tedaj ves čas tako vztrajno dalje, kakor smo začeli, bi ne bili nikoli Nemci in nem-čmrji dobili v svoje roke politično in narodnostno vodstvo tega lepega mesta ob zeleni Dravi. Toda bili smo prešibki/da, bi bili mogli postaviti dovolj močno obrambo na vse meje naše od vseh strani ogrožene, male domovine. Glavni stan naše narodne prehujeval-ne borbe smo prenesli iz Maribora v Ljubljano, a Maribor je osta.1 brez z-a-, ščite ter je pričel polagoma toniti v tujinskem morju, izginjati pod poplavo nemškega »Dranga naek Siiden«, S »TA Vse nepristransko občinstvo čudoma opazuje, kako se stekajo niti komunističnih in monarhističnih zarotnikov. Zvezo boljševikov im monarhistov postajajo tem bolj sumljive, ker so tudi nemški časopisi po Ratlienau-ovemu umoru .prinesli razkritja, ki 11 e-pobitno dokazujejo ozke zveze nemških monarhistov z moskovskimi boij-ševiki potoni nemškega kapitanlajt-nanta Ehrhardta. Tudi je v Rusiji splošno znano, da so orožniki, ki so pod carizmom lovili socialiste in jih pošiljali v Sibirijo ali pa na vislice, danes postali »sodrugi« in sede v boljševiških špijonažnih u-rad-ih v inozemstvu, odkoder vodijo politične poizvedbe in provokacije, naperjene v interesu boljševišk. režima baš zopet proti socialistom. So tudi takšni, ki delajo za denar istočasno za boljševikc in monarhiste. V takšnem vozdušju se vrši razpravo v Moskvi in v takšnem vozdušju bo padla sodba. Justitia si je zastrla oči pred takšnim izrodkom same sebe! Omama kronika. — Smrtna kosa. V Ljubljani je 23. t. m. umrl naglo smrti gimn. profesor g. Hinko Klešnik, star krog 45 let. — Umrl jo v Ebontalu na Koroškem grof Leopold Goess, ki je bil od 1. 1897 do 1904 namestnik v Trstu. Sledil mu je princ Hohenlohe. Goess J o bil star 74 let. — Pametne besede jo končno enkrat napisal »Naprej« dno 22. t. m„ pa žal samo v »Pismu iz Češkega«. V predalih, ki jih piše »Naprejeva« redakcija, bije seveda principom, razglašenim v tem pismu, v obraz. Evo torej, kaj pravi »pismo iz češkega«: »Prav je, če godrnjaš na državo, kadar ni česa prav storila, ni pa prav. Če ne poveš obenem, kako naj bi storila, da bi bilo trav. Treba je povsod kritike, toda take, ki ustvarja, ne pa razdira. Oči vseh Čehov so obrnene na solidno stavbo države, izreka se silno ■ dosti kritike, več kot pri nas, toda ta kritika ustvarja. Pri nas pa izreka polovica svoje vsezanimanje na državi; kritikujejo tako, da razdirajo, uspehe pa čutimo v —- Curihu, kjer bi bi bila naša krona lahko tam, kjer jo laška lira, v resnici pa je 14-krat nižja.« — Državna meja ob severu je kon-čnoveljiavno določena. Naša naloga je, da kot prebivalci v obliž ju granice, isto .dobro poznamo! Planinci prav vztrajno obiskujejo Pohorje, kjer ob nedeljah mrgoli turistov. Mnogim pa je še neznano obmejno ozemlje na Kozjaku s turistovsko točko Sv. Duh (907 m). Tam ima vsak — razun krasnega razgleda — priliko, spoznati našo severno državno mejo od Koroške do Presmurja. Pravi »kuriozum« pa je razmejitev vasi same, kjer se jasno vidi pojmovanje gospodov v Parizu ... Lepa, nova CM-šola je prideljena Avstriji, stara, razpadla učilnica je ostala, nam... V prid naši obmejni šoli se vrši v nedeljo 30. julija planinska veselica tem pa jo zamrlo v njem tudi tako le po započeto kulturno delo in priznati moramo, da je bil Maribor v zadnjih desetletjih tisto naše mesto, v katerem se je v kulturnem oziru najmanj storilo. Osobito malo pa se je stopilo v Mariboru na. polju izdajanja slovenskih knjig. To stroko kulturnega dela je bila prevzela skoro izključno Ljubljana, deloma pa tudi še Gorica. Danes je Maribor zopet slovenski, še več jugoislovenski je, in to ne le narodnostno, ampak tudi držaynepravno. Ali naj tudi sedaj životari kulturno tako, kakor jo zadnja desetletja pod nemčurskim jarmom? Ali naj prepusti popolnoma Ljubljani, da bo skrbela tudi zah j ter za njegovo ožjo in širšo dkolico? Ljubljana stori sicer veliko, toda vsega ne more in ker je Maribor razen te edino veliko mesto; ki ie srečno prišlo pod okrilje naše svobodne Jugoslavije, je ravno on poklican, da pomaga Ljubljani pri težavnem delu. Zato se mora posvetiti tudi izdajanju slovenskih knig, ker ravno knjiga je tisto, kar najbolj širi kulturo in po številu in kvaliteti knjig se v prvi vrsti sodi in ceni tudi kulturo poedino ga naroda. Mi Slovenci imamo sicer že lepo literaturo, na katero smo lahko upravičeno ponosni, imamo pisatelje, ki so si priborili ime in priznanje tudi B O IS* — .......................... wnrmi .s šolarako slavnostjo. Prijateljem obmejnega šolstva in izletnikom se nudi ugodna prilika, da se odpravijo ta dan v naše obmejno ozemlje. Na razpolago bode volili daljnogled, strokovnjak bo Pa razlagal panoramo. Stražniki-gra-ni^arji ne bodo nikogar nadlegovali! Priporoča se vlak zjutraj ob 5. uri do Fale, od tam po markaciji k Sv. Duhu. Vrnitev z večernim koroškim vlakom. Planinci, na noge! — Telefonska govorilnica v Poljčanah. Minuli teden seje otvorila v Poljčanah ob južni železnici pri poštnem uradu javna telefonska govorilnica. — Domač izum. Brata Radoševič v Sarajevu sta izumila nov tip aeropla-nov, ki ima to prednost, ds, se lahko brez zaleta dvigne navpično v zrak ter lahko poljubno stoji v zraku na enem in istem mestu. Poizkusi se pri-čno še tekom tega meseca. — Napredek. V Zagrebi^ je položila te dni odvetniški izpit gospodična dr. Mira Winter, hči osiješkega odvetnika. — Ministrstvo za narodno zdravje je imenovalo gospodično dr. Desanlio Ri-stovičevo za okrožno zdravnico v IX. činovnem razredu v Zagrebu ter ji poverilo vodstvo oddelka za varstvo mater in otrok pri pokrajinskem poverjeništvu v Ljubljani. — V bolnici ubil svojo ženo. V bolnici v Subotici se je zdravila žena trgovca Konizloviča. Ko je tc dni obiskal mož svojo ženo, je zagledal pod njenim vzglavjem pismo, pisano očividno od moške roke. V ljubosumnosti je zagrabil nož ter svojo ženo tako hudo ranil, da je že čez par minut umrla. Moža so zaprli. — Lovska redkost. Oskrbnik Win-dischgratzovega gradu g. Prelog je ustrelil v bizeljskih gozdovih planinskega orla, ki je tehtal 12 kg ter meril v razpotju 2.40 metra. — V Ljutomeru je dne 10. t, m. zadela. kap posestnika, in trgovca Jožefa Babiča, Rajnki je bil odločno naprednega. mišljenja in član ter podpornik-raznih društev, v prvi vorsti gasilskega, ki mu je priredilo tudi lep sprevod. Z upu Sen. vdovo s tremi nedoraslimi otroci. Prizadetim naše sožalje!" — V Razkrižju v Medžimurju (blizu Ljutomera) se je ustanovil Jugoslo-vemski Sokol. Dne 1(5. t. m. je pohitel Ljutomerski Sokol tja ter priredil z naraščajem in članstvom) nastop, ki je kljub slabemu vremenu lepo uspel. S tem je položen temelj novi sokolski postojanki v pokrajini, ki jo ogroža nespametna demagogija Radiča. — Premovanje in osledavanje konjev. Konjcrejskj odsek 2 kmetijske družbo za Slovenijo priredi letošnje premovanje in ogledovanje konjev kakor to običajno in sicer: 14. 8. v Celju za celo okrajno glavarstvo Celje, 16. S. v Brežicah za- okraj Brežice, 21. S. v Sv. Lenartu v Slov. Goricah za okraj Sv, Lenart. 22. 8. v Beltincih za Prekmurje, 23. 8. v Ljutomeru za okrajno glavarstvo Ljutomer, 28. 8. v Ormožu za okraj Ormož, 29. 8. v Ptuj-u za okr, Ptuj. V Brežicah bode po premovanju izven naših ozkih mej. Toda to še ni dovolj. Ne smemo se opajati samo s tem, kar že imamo, stremeti moramo po tem ,da naš književni zaklad čim-najboij pomnožimo, ker s praznim in neplodnim čakanjem smo že obilo zamudili ter povzročili, da našemu ljudstvu danes že občutno primanjkuje knjig, a primanjkuje tudi pisateljev, kajti kdo naj se posveti temu že tako nehvaležnemu stanu, aiko že naprej ve, da ne bo mogel najti založnika? Da. odpomore temu nedostatku je sicer že par let obstoječa Tiskovna zadruga v Mariboru, ki pa doslej vsled raznih težlioč še ni mogla pričeti z rednim in sistematičnim delom sklenila, da dvigne svojo delniško glavnico na zadostno višino, ki bo odgovarjala sedanjemu stanju naše valute in draginje z razpisom nove subskrip-ci.ie delnic ter prične z rednim izdajanjem leposlovnih in znanstvenih knjig ter drugih publikacij. To je akcija, katero mora pozdraviti vsak zaveden Slovenec, kateremu je res kaj do kulturnega procvita našega naroda. Dolžnost vseh’ onih, ki razpolagajo z vsaj malini kapitalčkom pa je obenem, da podpro to akcijo s podpisom delnic, ki so določene le na jako nizko svoto 200 K. To je svota, katero zmore lahko vsak inteliigent, bodisi podjetnik, . tr- S&rlbor, 2o. juiija i'J32 ogled vseli mrzlokrvnih kobil katere se nahajajo v sodnem okraju Brežice. Vi Celju se vrši premovanje ob času obrtne razstave, ter so krajevni faktori za to premovanje precejšne svote darovali. V drugih krajih se letos premovanje vsled pomanjkanja sredstev ne more vršiti. — Matični listi nesprejetih bivši! a.-o. aktivnih oficirjev. Ministrstvo Vojne in'Mornarice naredjuje z F. A. B/bj 20282 od 16. junija 1922 da se mu morajo vposlati vsi matični -lišti nesprejetih bivših a.-o. aktivu, oficirjev. V to svrho potrebuje vojaška intendan-ca za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani od vsili nesprejetihJjivših a. o. oficirjev ki so bili akti'vn?Ho preobrata m ki so sedaj pristojni na ozemlju področja pokrajinske uprave za Slovenil® sledeče podatke:' 1. Čin in vrsta orožja* 2. Ime in priimek s celim očetovim j-menem v sredini. 3. Kraj in datum rojstva. 4. Kraj pristojnosti do 31. oktobra 1918. 5. Kraj pristojnosti po 31. oktobru 1918 evemtuelno vsled opcije. 6. Pri ka* teri komandi (ustanovi) je služil kot aktiven oficir do 31. oktobra 1918- <■ Prvotna njegova komanda iz' katero 'bo razvidno ako je bil dotičnik v matičnem staležn bivšega c. in kr. vojn®* ga ministrstva, ali v- matičnem štab2,11 bivšega c. kr. domobranskega mini' strstva. S. Pri kateri komandi je s|uZJ po preobratu do dne odpustitve iz &‘uZ", be, oziroma dostavljen,ja odloka d® 131 sprejet v skupno vojsko. 9. Dan m£3®.c in leto umiirbvljenja od katere oblast-1, • Datum odloka s katerim je Min. Vol®8 in Mornarice odklonilo sprejem v skupno vojsko. 10. Sedanje natančno E' vališče, kraj, pošta in stanovanjc- V Navedene podatke naj vpošlje vsa posameznik s elužbcvnico navedeni 1®' tendanci najkasnije do 15. avgusta k ’ Opozarja se, da je nujna vpošiljate® točnih podatkov v korist posameznikov, ki so bili aktivni oficirji bvše a. °-vojske in so pristojni v področje “1®* venije. Dopisi. Policija na Ptujski gori. Zopet i®lZ klerikalne sklede pljusknila gno;jni®3-V 28. št. »Slov. Gospodarja« se je oSi^1 sil nov moralist iz Črne gore (črna P pravijo pač samo zato. ker živijo'- ®., njej tudi klerikalci), ki si je postavo menda za svojo življenjsko nalogo odirati ljudi v trgovini«, temveč &kr' beti za javni red in mir, poštenje n J. govih »ljubljenih« bližnjih itd. Clov® bi si predstavljal tega človeka e srednjeveškega jezuita, suho 3 ližh°^ črno haljo — pa bi se motil. Ne e0.e^i: ne drugega ni najti na njem: so »toti« gospod (sicer ne tako kak® fajmošter, ampak debeli so vendaL; ki so baje v zadnjem času poklic®.® deliti drugim lekcije, muštace imal°' pa še očale nosijo včasih, v žepu v®' ženknanc, na vratu pa šliapulir, da jih ne premagal skušnjave©, \ ljudem prodajajo cikorijo. Ta še t sem skoraj pozabil povedati kako . gospod pravilno slovenski govomE govec, oibrtnik ali pa tudi uradnik ^ radi tega smemo pričakovati, da odziv s stirami naše javnosti časten, ko časten, da bo tvoril lep vzgled vse1®’ drugim našim mestom. Tiskovna zadruga v Mariboru, ^ h • izda kot svojo prvo publikacijo P!'eV® svetovnoznanega Kellermanovega r mana »Predor« si je sestavila kras® program, lii ji omogoča, alio bo razumevanje in zaslombo v jovnof j da se v kratkem povspe na ono vi-, na kateri stoji sedaj agilna ljubit®1,, slia Tiskovna zadruga. Mariborska skovna zadruga bo posvečala r . vrsti pažnjo lepi knjigi, beletriji. viini in prevodni, pa tudi znanstvo litei-aturi, pred vsem poljudni.' Na 1 ^ lju poljudno znanstvene književn®^ čaka nas Slovence še veliliansko, gi*omno delo, saj smo v tem oziru maj pričeli orati ledino in bo i1® Tiskovna zadruga v Mariboru P1’®. ^ zaprav prva 'deilavka na njem. V svr, izvedbe te velike naloge, bo ma-ri® ska Tiskovna zadruga zbrala krog s ^ be vse najboiljše naše pisateljsko znanstveno moči, tako da bodo katera bo izdajala tudi k valita-®® 0 stala na popolni višini. S Tiisko m zadrugo 1k> slovenski Maribor P°s^ zopet bogatejši za yažen kulturen Maribor; 25. julija I32*r fSEOK« ®>fran 9 ■Kar osfemel sem začudenja, Ičb sem tiekoo zagledal na vratih njihove šta-cune' z elegantnimi črkami: »Tukaj se dobo svežo zolje«. Pa se kregajo ta čudežni gospod, da se v gostilni Horvat 'P-oniva; eh, seveda hi se, ko hi tudi o-staH Gorci tako vase vlivali kakor to delajo tako spretno »oni« gospod. Pa 31aj nam nikar ne zamerijo, saj prizna-lno' da ste tudi nas hoteli tega naučiti, Pa ni šlo, smo pač preveč trdih glav Gorci! In koliko dela imajo »oni« s e”m svojim novim poklicem; čez dan «enar šteti; ponoči pa napenjati oči in jisesa poleg drugih opravkov, ki bi jih udi imenoval bolj »nočne« — to res ni *spas«, mi lahko verjamete. Pa je var res občudovanja vredna; ta go-Pod so namreč že večkrat tarnali, da raste mrena črez oči — zdaj pa •aKo dobro vidijo, pa še ponoči, in so avkalj, da jih po ušesih trga, da jim nit- treba v družbi gotovih ljudi n 1 ~~ zdr;i pa tako dobro slišijo. Res, koncu koncev se ni čuditi, če jih to zmnči na smrt, ko hočejo videti s, »a imajo mreno na očesu, če hočejo iTn«1 l.~A n Hi uho boli. Zato pa gosp. r.vat. nikar preveč žalosti, ko ta naš Vl.Policaj ne vidijo dobro na uro. še Pa na policijsko, ker so pač sami Če bodo pa tudi v bodoče UŠ s^al°° videli, jih pa primite za /,e&a pa jih potegnite na Ptuj pred urugr - ............... ne n ase Policaje, ki gotovo nimajo mre- j. a očesih. Tudi vi medicinčki, ni-oal p!’eve<" skrbi! Onega gospoda poli-najbrž po ušesih trgalo, pa .ie daVi razgrajate! Kar se pa tiče lil’ Priimkov, ki so Vam jih izvo-•!T0-'P(>^ dati v svoji zadnji i! , a M’.i (p; mnogo boljša od nrlstne ^tpliške), 56 r;ivnate .ie popolnoma pravilno, da p,. -■*•'>= po narodnem izreku, ki s avi> da so tudi luna nc zmesi za to, 2*. V vh k:’n-j0 pri Mozirju. Ko sem bral fini v »Slov. Gospodarju« notico, da •.0*0 * la žal ^0 f«<- , • ' * ” " "a ne m 401etnici mozirskega Soko- nlnpki Sokol tako naložil, da je oble-sem dejal Ivanu: Glej no! To je pa ravno tako^kot sva zadnjič ob 2. ki'.zWtraj micnra našla onega moža, bilo Uri -e .io »pasel« v travi na trebuhu le-Zar.'Zf ki vodi iz Rečice na Na- ■rnoif’ ^orda g« Pa poznajo v kaki =a-■^■aiiRki celici. Patru, učitelju bo ^alnli že •Urn nir-t • “n Poznan! Pa brez zamere sa-Srn n-n^’i antialkoholisti! Hotel sem v'oV,re^'> da jo prav lep tisti pregoni,pravi: Vsak pometaj pred svo-nn ,^‘figom! Ampak vaš »Kristusov« b'. 9j°rida danes drugače veli: Udri Po u' 110 trobi v tvoj rog. do- e.v*> če Pa bo kar tiho, pa še po ■ ■ ■n i! $ y * J>ri?°ilRava‘ ^^ekli teden je prišel ne-vj ' ovano iz Ljubljane zadružni re-mit- ugotovil to, o čemur smo to, o St' ,/,° izrekli svojo domnevo. Pa. da! ^otatv” ■- * - - — - rzenti niso mačje solze! Kapla-^sjp^spodarstvo! Zato je pa tudi iz- novn . logn .... v Z-Tri .sn-° trgovino, ki jo je započel na .____ . __ i__v______ _____ !ll7'no ime, iz zadružnega naslova ^Pirna Pa nekaj bom vseeno — veli- fiV^lma danes z zadrugo nič opravi sno! naklonil, da ne bo kraha. Itarij!TI° kakih 5fl.°nO K! Oj, naš gospod Li„1"n 80 že tič! Zato pa si stavijo na m^^rm.v>anoviji s Knezom in Kle- Čjsl‘s°K«>ru žago. Los vsaj nese! Ha. ha! Wlf° prav takim, ki verujejo v kato- nii0° ‘aJ0vško nezmotljivost! Pa me- ^e', ' ^.a. .bodo nosihimal kaj drugačni? <>«,'■ se mora vse odpustiti, pa p.ae. t naprej! Naj bo vse v večjo aRt božjo! S * V Koroške vesti. ^Oboroževanje na Koroškem. Oboro-n-l,e nems? bo^evnih društev na k °*°skem se n? Pncelo intenzivno ta-3 J Po plebiscitu. Namen je bil nro-&: Nemci so bili prepričani, da s % Dl?°'tom boj za Koroško še ni kon- ln Za5eli so M J)riPTavl-iati nanj V0lva’ a tokrat na boj z orožjem. — 6ohwtvo j0 Prevzel tkzv. Heimat-sk« er^aod. nekaka filijaJa. bavar-0f; ,°]'ganizacije »Orgesch«. Bavarski kotC^i so preplavili Koroško ne samo tor •Orean^zatorji, temveč študirali so kapi111 vojaške operacije in risali da r’ oso^t° ne to gibanje tako silo, via;f Jerala poseči \nnes kor. deželna ,SG a. 30 izdala dne 15. maja t. 1. shrn . u'\tvom prepoved, imeti in v6ff11-Tevati orožje. Zalegla ta nrepo-(Wp6VeC]a ni; kdor pozna koroškeraz-fiPk>h lahko upravičeno dvomi, da je imela vlada s svojo prepovedjo sploh kak namen, gotovo pa ni bito v njenih načrtih, s prepovedjo oboroževanje zatreti. Kako bi bilo sicer mogoče, da bi vlada snina imenovala predsednika » Heim a t s chuizve r b a n da « Klimana za polkovnika1? Zadnje dni pa organizirajo predvsem bivše vojake nekdanjih kor. polkov. Dan za dnem se vrstijo po časopisju oklici: Siebener! Achterjager! Gebirgsschiitzen! itd. — Oficirji nekdanjega 7. pešp. imajo že nekaj časa svoj »KhevenhiiHerbund«^ v katerega pozivajo sedaj tudi bivše podčastnike in vojake. Pod oklici so podpisani znani ljudje: Kliman, Stei; nacher i. dr. To gibanje ima že značaj pravcate mobilizacije! Treba pa je o-meniti tudi društva strelcev (Scliiit-zenvereine), Nastopi teh društev so prave vojaške vaje in parade. 9. t. m. je bila taka slavnost v Brezah. Nastopilo je okrog 400 mož. Zanimivo je. da je župan pozdravljal v svojem nagovoru predvsem gospode iz Nemčije! — Kliman je govoril o pomenu strelcev za Koroško, naglašajoč, da jim pripade posebno v sedanjih časih velika naloga, skupno z brati iz Nemčije'tvoriti močan zid. na katerem si bodo zemlje-lačni sosedje polomili zobe. Na mladino se je vrgla »Sudmarka«. ki ima posebne mladinske organizacije »Al-penvolk«. Vzgoja je povsem nacionalistična: najprej Nemec, potem stran-kar! Z izleti in telovadnimi nastopi' vceplja mladini vojaškega duha in vzgaja naraščaj za fanatično armado, ki jo tvorijo člani vseh mogočih društev. Kdo misli pri nas na usodo koroških Slovencev, ki bodo ob prildopit- vi sredi med to sfanatizirano maso? Mariborske vesti. Maribor. julija 1922. m Opozarjamo na današnji podlistek »Tiskovna zadruga v Mariboru« ter na' oglas o razpisu snbskripcije delnic Tiskovne zadruge v Mariboru, m Svetovni rekord našega prometa. Dne 20. t. m. je dospel iz Ljubljane v Maribor vagon drv. Pri razkladanju so našli med drvi ptičjo,gnezdo s tremi jajčki, iz gnezda pa je pašno gledala valeča samica .Lastnik pošiljke ie šel s tem originalnim dokazom k postajnemu načelniku, da. mu dokaže vsaj približno, kako neprekosljiv je naš promet. Pošiljka, iz Ljubljane v.Maribor je rabila, -famo« toliko časa, da so ptički zgradili med drvami gnezdo, zlegli jajca in pričeli valiti. To je nedvomno svetovni rekord! m Vrsta mariborskega sokolskega naraščaja (nižji oddelek) je po trdem, nlemenitem boju pri tekmah v Ljubljani odnesla IH. mesto ter si s tem pridobila lipov venec. Čestitamo mladim borcem! Veuec bodi vam v vspod-budo za nadaljno vztrajno delo. Zdravo! (Venec je.na vpogled v izložbi brata Vahtarja v Gosposki ulici.) m Posojilo mariborske mestno občine. Pokrajinska uprava za Slovenijo je dayQlj_la mariborski mestni občini, da sme najeti 6,600.000 kron posojila za razširitev elektrovodnega omrežja in 1,656.000 K za napravo cest, kanalov in popravo hodnikov. Upajmo torej, da bo tudi koroško predmestje, kjer vlada prava egiptovska tema, kmalu dobilo primemo razsvetljavo. m Usmiljenim srcem! Vojni invalid, katerega je vojna popolnoma uničila, prosi usmiljena srca za podporo. Zena mu je med vojno umrla in zapustila pet nepreskrbljenih otrok. Da preživi sobe in otroke, je razpečal že skoraj vse premičnine, sedaj pa ga je vrh vsega zla še doletela bolezen, tako, da se 7. družino vred nahaja v največji bedi. Podpora nujna! Darove sprejema naše uredništvo. Imena darovalcev bomo objavili! m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu dnevno koncert od 17. do 10. in od 21. do 23. uro. — m Cirkus Slavija v Mariboru. Prihodnje dni dospe iz Prago v Maribor pfrkus »Slavija«, ki priredi na trgu tik Tomšičevega drevoreda več predstav. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna »Rotovž«. Opozarjamo cenj. goste na lep pra,hu prost Vrt. koncert. Kultura in umetnost x Francesco Nitti: Evropa liez mira. U ovoj knjiži, koja je več prevedena skoro na sve evropske jezike i razpa-čana u stotine hiljada pritnjeraka te je izašia sada na hrvatsko-srpskom jeziku, autor u šest poglavlja razlaže rezultate mirovnih ugovora, sovor o njihovim iz-vorima i svrhama, o pobjednicima i po-bledjenima, o odšteti, te o obnoviEvrope i politici mira. Sam autor napišao je u hrvatskom - srpskoni izdanju posebni predgovor. Knjiži opredjeljena je niška, cijena i to 20- dinarjev po komadu. Postom, ako novac unaprijed poslan 22 dinarjev, a poduzečem 23 dinarjev. Zdravstvo. Ali je kopaisje zdravo? Nad vhodom v rimske kopeli se je bleščal napis: »V kopanja je zdravje.« Resničnost teg'a pregovora se je izkazala v starem veku ravnotako, kakor v današnji moderni dobi. »Čistost je kol zdravja« in sto sličnih pregovorov po-vdarja važnost kopanja za zdravje. Na kak način koristi kopanje zdravju? Človeško telo je stroj, ki se sam poslužuje in sestoji iz različnih organov, ki skrbe za zdravje. Med te organe spada .tudi koža, ki je gosto prepletena z žilami in živci. Ubod v kožo povzroča krvav-ljenje, kar dokazuje, da je v zvezi s srcem, a bolečine zvezo z možgani. Ta dva organa,, srce in možgani kontrolirata vse delovanje telesa. Da kepanje neposredno upliva na te organe, dokazuje umivanje lica, kar celo telo tako osveži, da se počuti človek, če se zjutraj ne umije, ves dan klavernega. In ravno v tem osveženju obstoja vsa tajnost kopanja. Če že umivanje tako malega dela kože tako ugodno upliva na telo, kolikor bolj še le potem vpliva kopanje celega telesa! Skušnja nas uči, da polivanje telsea z vodo/ki je hladnejša od kože (33 stopinj C) osvežuje. Nižja temperatura vode (27 stop. C) krepča, če je kopanje kratko, a povzroča pobitost, čo,je kopel.i prodolgač Skok vmrzlo vodo ali prsna kopelj v vodi izpod 27 stop. C je blagodejna,predolga kopelj pa pogubonosna. Zato je kopanje v vodi izmed 27 do 33 stop. C najbolj osvežujoč. Toplejša kopelj, (v vodi do 39 st. C) je dobra za čiščenje kože. Taka kopelj je absolutno potrebna vsaj enkrat* na teden, kar pa se ravna po poklicu. Kovač ali rudar jo fabi pogosteje kakor pa pisar. Pa tudi topla kopelj je osvežujoča, kajti, ko stopite iz kopelji, popije voda na koži toploto zraka, ki je 15—2flf stop-C nižja, kakor pa toplota kože. Mišljenje, da odpira topla voda kožne pore (majhne luknjice) je napačno, kajti kožne pore so vedno odprte. če človek nyna kopalnice — a le malo je tako srečnih; da jo ima, — naj vsak dan osveži telo na sledeči način. Namoči sredino kosmate obrisače v. vodo s 30 stop. C, a vsak dan za 1 stop- mrzlejšo do 27 stop. C. Primi o,brisačo na obeh koncih ter si odgrni hrbet in ostale dele telesa, med tem pa obrisačo večkrat iz-peri in namoči. Tudi to osveži telo, kakor'kopelj. Škropilne kopeli (tuš) so zelo priporočljive za močne ljudi. Za slabiče so mani priporočljive, ker se ne more določiti temperatura, predno ne pride telo v dotik z vodo. Nagli skoki v hladno vodo so škodljivi, če se človek takoj po skoku ne čuti prijetno in brez mrzlice! Soort. : Klagenfurter Amat razstave.« Razstavne predmete je na voznih listih označiti »Izložbeno blago«. Razstavljalcem se dopošlje tudi brezplačne permanentne vstopnice,, katere veljajo tudi kot legitimacije za polovično vožnjo od vstopne postaje in obratno. Opozarja se vse razstavljalce, da. morajo isti sami urediti razstavne prostore. Tisti pa. ki želijo, da jim razstavni odlbor to uredd, naj to javijo v najkrajšem času odboru obrtne razstave v Celju. Zavarovanje razstavnih' predmetov oskrbi zavarovalna banka. Slavija pod jako ugodnimi pogoji. Delo na razstavišču je postalo jako živahno in kaže, da bode razstava v polni meri odgovarjala svojemu namenu. Želeti je, da' razstavljale! kolikor mogoče kmalu dopofšljejo razstavne predmete, da se delo lahko mirno in v redu izvrši. V prihodnjih dneh se bode razposlalo na razne kraje vstopnice zn obis-kovalce razstave v predprodajo. Te vstopnice veljajo istotako kot legitimacije za polovično vožnjo po vseh že-' letnicah nase države. Razstavni odbor poziva tem potom ponovno Celjsko prebivaltvo, da priglasi v razstavni pisarni prenočišča za posetnike razstave. Razstava je za Celje in okolico največje podpore. Razstava bode privabila v, Celje nebroj tujcev, kateri bodo spoznali lepoto našega mesta in posečali' istega tudi v prihodnje kot letoviščarji. Seveda so mora nuditi obiskovalcem' obrtne razstave vse le mogoče ugodnosti, da se jih na ta način pridobi za naslednji poset. Jasno je, da leži pri-hodrijost Celja in okolice le v največjem razvoju industrije, obrti, ^trgovi- ^ no in tujskega prometa^V teli panogah našega gospodarstva*je iskaiti po-boljšanja blagostanja našega Celjsko ga prebivalstva. Darujte za ,Sk!ad otroško bolnice1 v Mariboru. CJcrairn. T A r> v/ tv BernHarH Kellermann: r: )•'*! r"«5\iT i poircbujejo peska in kamenja. Tja so vlaki navozili i| gore s cementom napolnjenih vreč, in delavske trume j zidajo velika stanovalna poslopja, ki naj bodo dom | štirideset tisočem delavcev in ki morajo biti do zime pod streho. (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Rstdivoj Rehar. Odgovorni nrednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila. Solidna gospodična išče soho, evenluelno ludi hrano, nri ijoljfti rodbini. Ponudbe na Mariborska tiskarna d. d., Maribor. * Nb pozabi naročnino! PREDOR, Roman. (Dalj«.) (18) Hobby se je za to norčijo oddolžil z.izdatno, jedrnato kletvino. Zaprosil je Allana, naj mu dovoli dvajset in štiri ure odloga, toda Allan ni kar nič maral, ampak je pošiljal vlak na vlak gradiva, da se je Hobbyju tema delala pred očmi. Tega dne se je Allan sam zvečer ob sedmih na »vtdfniobilu pripeljal ž Maudo. In Allan je švigal tja in sem, klel in se kregal, jili zmerjal s postopači in dejal, da sindikat /plačuje in zahteva vse žile do pretege napenjajočo dclovršbo. Končno se je odpeljal. Za njim 'e plalo morje osuplosti in spoštljive ustrahoVanosti. Hobby ni bil tak> da bi si dal kar hitro vzeti po-Ktim. Bila ga je trdna volja, v petnajstletni divji gortjl vztrajati, pa se je zaprašil vmes kakor sam vrag. Zajela ga je in sukala Ailattova brzovršilnost! En delavski bataljon je bil zaposlen ž gradnjo železniškega nasipa prOti Lake\voodu; za redne vlake; rjastotdeč o-blaK prahti je Oznanjeval smer njegove deiovršbe. Drug sc je poganjal na vlake, ki so dovažali gradivo, Iri kakor pod bičem hitel, tovor razkladati in grmaditi: pragove, tračnice, elektrovodne droge, stroje. Tretji je til pri »jami« ; četrti je tSsal in zbijal lesenjače. V-sem tem bataljonom so poveljevali inženerji, ki jih ni bilo razpoznati po ničemer fazen po neprestanem kri-čatiju in razdraženih kretnjah, s katerimi so priganjali Mavška krdela. Hobby, na svojem siveti, je: bil vsepovsod. Delavci SO m ti vždeli priimek »Joti V Hobbi/«, kakor so bili krstili Alana za »Maca« in Harrimanna, Vrliovtie-ga inženerja — mrkega človeka, ki je vse sVoje dri! preživel po velikih gradiliščih na VSeh celinah in imel tilnik kakor bik — kar za »Bitlla«. Po tfeh mrgoliščih ljudi so se kfetali zemljemerci s svojim orodjem* kakor da jim vsega tega vrveža ni mar, in So vso krajino posejali s pestrobarvhimi količi in drogi. Tri dni potem ko so bili lopato prvič zasadili V 'la, je bilo obpredorsko mesto ŠatOrovje iskalcev zlata* fioterti vojtij tabor in teden diii kasneje velikansko mesto ješinjžč; ki je v tljeril kampiralo dvajsettisoc mož in ki je imelo klavnice, mlekarnice, pekarnice* tržnice, tocilttiCe, pošto, brzojavni tirad, bolnišnico iri grobi* šče. Kraj mesta je že stala cesta dograjenih hiš, na Edisonov patentovani način ulitih kar tukaj iti od tal do vrha izgotovljenih v dveh dneh. Vse mesto je tla debelo pokrival prah, da je bilo Videti Skoraj belo; maloštevilni šopi trave in sameči grmiči so bili sedaj cementne kopice. Železniške trašnifce in pragovi sO bili ceste, in llifcke, ploščnate lesenjače so bile iigreznjc-oe V gozd elektrovanih drogov. črez osem dni se je pojavila sredi lesenega mesta črna, predirljivo piskajoča pošast: velikanska a* meriška tovorna lokomotiva na visokih rdečih kolesih, ki je vlekla brezkončno zaporedicO železniških vosi. Obstala je puhajoč sredi razmetanin, bruhnila Črn, visok oblak dima kvišku v jarko solnčino in se ozirala. Vsi so jo gledali iri so odnsfevijerti krikaii in vreščali: saj je bila v obpredorsko mesto prišla — Amerika! — — Dntgi dan je bilo teh črnih, dimečih se pošasti, ki so s trepetavo izparino svojih teles stresovale ozračje, gibale svojimi orjaškopošastnimi kostmi ter iz čeljUst-la jii riOždtvi puhme taro ih dim, na jate, drugi teden na roje. Mislil bi, da se mesto samo izpreminja V dim. Čestokrat je bil tako zgoščen, da se je zamtačeno vzdušje i-azelektrovalo in je ob najlepšem vremenu nad J za vodjenje večje trgovine v Mariboru. Pistnerte po-obpredorskim mestom bobnelo grmenje. Mesto je roh-|hllJhi, •. nnri n imn« m itnrsvh helo in vreščalo, piskalo, streljalo, grmelo, jokalo. >e P0Slatl P0d aareS0 ^ 10UU ™ uP„l3v° ...... Sprejmamo uradnico, zauet-riico-stenotipistko. i a slovenščino iri nemščino. Ponudbe lijjlratl lista pod „Stfev. 1203“. 12(13 3-3 Zamenjam stanovanje, obstoječe iz rlveh sob, kuhinje iti jedilne! shrambe, proti inanj-Semu. Studenci, Na obrežju St. 311, 1238 i0 —15.000 kron nagrade dobi, kateri mi odstopi stanovanj* v Mariboru, če mogoče v cenlrutriu mesta. Vprašali špedicija Lam po, Maribor Aleksandrova Cesta 44*. 1234 Gonilni jefineni H prvovrst- ntg-a iišiijii V vsaki siiini ha kar ludi Siv. in vmlrli j er merti v zalopij pri Ivitnu Kravos, Aleksa liti rova cesta 13. 11,° 5 10-5 Kumare iz (ivetljiftnžikot kd Krieviha, SrnOeva ulica 12Ž vila Pavla 1219 3—2 Stročnice za cigarete nudi najc-.he e 1237 D. Rosina, pr&je M. Stadler Maribor, Vetrinjska ul 26. SpedičljSkl, bilance zmožen knllgovodja amerikanskega, francoskega, italijanskega in nemškega novega dvostavnfcga knjigovodstva zmožen, slovenski, hrvaški in nemški korespondent, izurien v vseh špedi-Gijskih poslih, ž najboljšimi referencami, se želi premestiti. Cenjeni dopisi se prosijo pod R. 29 na upravo'tega lista. 1236 2-f-l Kakor doma se počuti Človek na parnikih United States Lines med Bremenom, Cherboutgom in Newyotkom. Velike, zračne posamezne in družinske sobe, z izvrstno Ituhinjo in vsakim komfortom se Vam nudijo na teh parnikih ameriške vlade. UN811D STATES IJMES BERLIN W 8; Uitter don Limi en 1 1157 IZAGRtiiB' Vi at o V konaiSiSte, Milinnovič&va ulica iu vsi večji potni uradi. General, zastopstvo: Norddeutscher Lloyd, IJicmon. Dražba lovov! Lovska pravica krajevnih občin Kumen in da potom javne dražbe do 30. junija 1928 v zaKUjj'-Dražba se vrši: za .občino Kumen v torek avgusta t. !. ob 9. uri v obč. uradu pri Sv. L . rencu na Pohorju. Za občino Bohova v po.udeu v dne 7. avgusta t. 1. ob 9. url pri okr. glavarS^o35 Mariboru v sobi štev. 11 /I. * J Išče se 2a takoj žaaesljiva, marljiva in mlajša mošk'a moč Nad osredek tega hrUpečeKa, kadečega se, belega mesta, vsega v razrovaninah. (Da se je dvigal ogromen steber prahu po dnevi in po noči. Kineč navzgor, se jc ta steber na višku preiskoval v oblakovne tvorbe, slične Otlim, ki jih je videvati pri izbruhih ognjenikov. Oornje plasti ozračja so Ka tlačile, ba je postal nei?,-mcttia gliva, od katere so mračne struje ločevale in odflašale oblakovne kosfnine. Zaviselo Je zgolj od vetra. A parniki so ta prah videvali tla morju; strnjen ie bil v mnogo kilometrov fdesežen. apnerjobcl plavajoči otok, in veasi je pršel ^redofski prah na New'york kakor drobtn pepolnt dež. Gradilišče je bilo tukaj štiri sto metrov Široko, raztegnjeno pa pet kilometrov naravnost V notranjščino. .Kopali so stopnjeviftske ploščadi, držeče niže in fiiže. Čb ustju predorskih rovov naj bi nadalnja fav* tiica ležala dve sto metrov pod morsko gladino. Danes peščena gOljaVa, posajena s pestrobarvnimi KOliČi, jutri peščenica, pojutrišnjem gramoznica, o-gromna kotlina od labore, peščenca, glinja in apnenca, iri nazadnje globel, v kateri je gomezelo kakor od drobnih Črvičev. To So bili ljudje, majceni, če si jih gledal od zgoraj, beli in sivi od pralni, sivi v obraz, prašni v lase in v trepalnice, med ustnicami pa jim je le-pela v brozgo razmočena prašina. Dvajset tisoč ljudi se je drcvilo dan in noč v to graditveno jatnO. Kakor se pobliskuje jezero, tako so se pobliskoVali 2dolaj cepini in lopate* Zazvene navestila iz roga: vzvrtlnči se prah, orjaška skalina se nagne navzpred, se Strmoglavi, se razvali, in klobki ljudi se zakade v prahovje, ki je buhnilo kvišku. Globilnice in trebilnice Vlešče in javkajo, pat