PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^.erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v £°vcu pri Gorenji Trebu-'■ od 18. septembra 1944 ° 1 maja 1945 v tiskarni #t>lovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, J6r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 mačjgio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 238 (13.176) Trst, sreda, 26. oktobra 1988 Danes naj bi parlament izrekel dokončno besedo Razkol v vladni večini zaradi »zlatih zaporov« Glasovanje še ni zajamčeno - KD, PSI in PSDI nasprotujejo sklepu preiskovalne komisije, naj Nicolazziju in Daridi sodi ustavno sodišče, kar zagovarjata PRI in PLI Opozicija je v svojih zahtevah še odločnejša DUŠAN KALC , RIM — Glavni problem parlamen-v r?e razprave o »zlatih zaporih« ni ,e^ v tem, da bi na podlagi zbranih °kazov preiskovalne komisije po-Fp^jali, ali so bivši ministri Nicolazzi *bl): Darida (KD) in Vittorino Co-^Ottibo (KD) krivi, da so se pustili podkupovati in s tem hudo zasenčili vero-tl°s.*.0inost najvišjih italijanskih inšti-C1i. temveč v tem, kako zagotoviti t)Zlr°ma preprečiti, da bi bivšim mi-strom (vsaj prvima dvema, ker za °tomba ni pravih dokazov) sodilo us-avno sodišče. Krščanska demokracija, ucialisti in socialdemokrati iščejo vse irn*ne' ba b‘ to preprečili. Pri tem J}ai° neobičajne zaveznike v radikal-r n: Pa čeprav iz povsem drugačnih zlogov. Slednji se namreč sklicujejo da ljudski referendum, ki je v bistvu ločil, da se mora o kaznivih dejanjih jnistrov izreči navadno sodišče. Zahteva KD, PSI in PSDI je v na-Protju z zaključki medparlamentarne siskovalne komisije, ki zahteva za Nicolazzija in Darido sojenje pred ustavnim sodiščem. Za spoštovanje te zahteve sta se zavzela tako predsednik komisije, liberalec Egidio Sterpa, kot poročevalec večine v komisiji, republikanec Italico Santoro. In za njima sta potegnili tudi njuni stranki, kar pomeni, da se je vladna večina tudi v tem primeru razklala. Vsa zadeva je postala resen političen problem, ki lahko še bolj zamaje že itak krepko majajočo se vladno barko. Poleg teh notranjih težav se mora vladna večina soočati tudi z zelo raz-borito opozicijo, ki odločno odklanja vsakršna zavlačevanja in dodatne preiskave ter zahteva dosledno spoštovanje zakona, kar pomeni, da je treba Nicolazzija in Darido takoj postaviti pred ustavno sodišče pod obtožbo izsiljevanja in ne podkupovanja. To je stališče KPI, ki ga je med včerajšnjo razpravo orisal sen. Nereo Battello. Za Vittorina Colomba pa je zahteval dodatno preiskavo. Še ostrejši so v svojih zahtevah demoproletarci inxmisovci, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Battellova pojasnila o sedanjem škandalu RIM — Med glavnimi junaki dolgega in zapletenega parlamentarnega »procesa« proti bivšim ministrom Nicolazziju, Daridi in Vittorinu Colom-bu, ki so obtoženi, da so si polnili žepe z mastnimi denarci v zameno za usluge milanskemu gradbeniku zaporov De Micu, je tudi komunistični senator in znani goriški odvetnik Nereo Battello. Njegovo ime se ravno z afero »zlatih zaporov« pojavlja na prvih straneh velikih italijanskih časopisov. Kot član medparlamentarne preiskovalne komisije je v prvi vrsti nelahkega, večkrat hoteno zamegljenega boja proti korupciji, v katero so v Italiji od časa do časa vpleteni tudi vladni predstavniki. Senator Battello je v preiskovalni komisiji poročevalec za manjšino. NADALJEVANJE NA 2. STRANI ZRN in SZ za odpravo konvencionalnega orožja Berlinsko vprašanje: razlike in optimizem Kohl med množico na Rdečem trgu (telefoto AP) Huda ura terjala preko šeststo žrtev, razdejanje je nepopisno, gmotna škoda pa ogromna Ruby povzročil brodolom Done Marilyn Tajfun težko prizadel Filipinsko otočje fosr^^ILA Tajfun Ruby se s precejšnjo hit-^.Približuje Kitajskemu morju, za seboj pa otn-US^a nePopisno opustošenje na Filipinih. Na Preh'U beleži)° Prek0 600 žrtev, približno 60 tisoč lišč Va^cev )e izgubilo vse svoje imetje in biva-e' na stotine ljudi pa pogrešajo. pri lzredno visokemu številu žrtev je odločilno se PQInogel brodolom trajekta Dona Marilyn, ki g0Je Potopil pri otoku Masbaate, 300 milj ju-Jeki °bno oc* Manile. Na krovu linijskega tra-ladja ie bilo 481 potnikov in 60 članov posadke, va[ a Pa bi smela vkrcati le 100 potnikov. Reše-brode.ekipe so zasledile le petnajst preživelih d0 nipmcev, ki jim je uspelo srečno priplavati 2a °ka Maripipi in si tako sami rešili življenje. Se ostale potnike najbrž ni več pomoči, čep- Tržaški občinski svet izvolil novo upravo NA 5. STRANI rav reševalci niso izgubili upanja, da si je še kdo pomagal do kopnega. Tajfun je zajel Dono Marilyn malo po 13. uri. Morje je doseglo osmo jakostno stopnjo, trajekt pa je potonil v nekaj minutah. Obalna straža je vso noč zaman iskala trajekt, šele v jutranjih urah pa je njenim posadkam uspelo priti do kraja nesreče. Dona Marilyn je bil last družbe Sulpi-cio Lines, ki je tragično zaslovela po lanskem brodolomu trajekta Dona Paz. Takrat je izgubilo življenje 3.000 potnikov, trčenje med trajektom in tankerjem je najhujša pomorska tragedija povojne dobe. Razdiralna moč tajfuna Rubyja pa je pustila izredno hude posledice tudi drugod po Filipinih. V sami Manili sta veter in močno deževje uničila električne povezave, tako da je glavno mesto ostalo v temi in brez pitne vode. Voda in blato sta preplavila mestne ulice, prebivalstvu pa so morali priskočiti na pomoč s helikopterji. V filipinskem glavnem mestu je 15 tisoč brezdomcev, gmotna škoda pa je ogromna tudi na drugih otokih, kjer je tajfun popolnoma uničil pridelek. Na sliki (telefoto AP): vidni sledovi uničevalne sile tajfuna Rubyja v Manili Nogomet: evropski pokali Milan - C. zvezda Partizan - Roma 3ot0 °Vo^v današniih srečani v treh evropskih pokalih bosta anji > -0n,inRomo; ospredju zanimanja naših nogometnih ljubiteljev zv V P°ka,u prvakov med Milanom in beograjsko Cr-_ Jrzdo in v pokalu UEFA med beograjskim Partiza- ni vrže Pa ne v f?nci italijanskega in jugoslovanskega nogometa Pokaiu °° 1spremljali samo tekem v Milanu in Beogradu. V ^ehi nJ?.okalnih prvakov bo namreč Samdporia igrala v , Razh v 0Štvu Carl Zeis$- ^nljiva pa bodo tudi ostala srečanja v pokalu *hter pa ,aP°ii se bo v Leipzigu spoprijel z Lokomotivom, Oba ° g°st°val na Švedskem proti moštvu Malmo. h>o ip 0stala jugoslovanska predstavnika, zagrebški Dina-tlevarnemStars*ci Velež pa bosta igrala doma. Dinamo proti npsesu U Stuttgartu, Velež pa proti potrugalskemu Beleti, saj ^ Pred TV zasloni pa se gotovo ne bodo dolgoča-l9rišč, °c° inreli na izbiro številne prenose iz skoraj vseh NA 13. STRANI Predsedstvo SRS kritično do pobud Odbora za zaščito človekovih pravic LJUBLJANA — Predsedstvo SR Slovenije je včeraj izdalo sporočilo v zvezi z izjavo Odbora za varstvo človekovih pravic z dne 19.10.88. Takrat je odbor sporočil, da se obsojenci Borštner, Janša, Tasič in Zavrl ne bodo odzvali pozivu na prestajanje kazni, ter da bo odbor glede na to ob vročitvi pozivov za prestajanje kazni (na podlagi pravnomočne sodbe vojaškega sodišča v Ljubljani) sklical protestno zborovanje v Ljubljani, da bo oklical permanentno zasedanje in da bo štiri obsojene varoval pred prisilno privedbo na prestajanje kazni. Predsedstvo še poudarja, da se je skupščina SR Slovenije na predlog predsedstva SR Slovenije odločila, da ustanovi skupino delegatov z nalogo, da razišče tako vsa pravno-strokovna vprašanja, kot tudi družbene in politične razmere, v katerih je potekal proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Odbor s svojimi zahtevami in pozivi na državljansko neposlušnost napeljuje občane k neodgovornim dejanjem in k temu, da sami vzamejo zakon v svoje roke. Za tako početje nosijo člani odbora vso odgovornost. Predsedstvo SR Slovenije zavrača tako ravnanje odbora in se zavzema za dosledno uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Trdno je prepričano, da edino taka pot uživa podporo javnosti. Pristojni državni organi SR Slovenije bodo pri izvrševanju svojih nalog dosledno spoštovali ustavo in zakon in se bodo tudi zoperstavili vsakemu vznemirjanju javnosti in pozivanju ljudi k storitvi kaznivih dejanj. Neodgovorno ravnanje odbora ne prispeva k nadaljnjemu demokratičnemu razvoju naše družbe. Predsedstvo SR Slovenije zaradi teh razlogov meni, da je dolžno opozoriti vse delovne ljudi in občane SR Slovenije na kritičen odnos do pozivov odbora k državljanski neposlušnosti ter na odgovorno ravnanje in spoštovanje ustavnosti in zakonitosti ter institucij ustavnega sistema, (dd) MOSKVA — Drugi dan obiska za-hodnonemškega kanclerja Kohla v SZ je bil namenjen predvsem pogovorom o konvencionalnem orožju v Evropi in poglobitvi medsebojnih odnosov med državama. Tiskovna agencija Tass poroča, da sta oba državnika podčrtala potrebo po sklicanju nekakšnega »evropskega Reykjavika«, Gorbačov pa je s svoje strani vztrajal pri zahtevi po zmanjšanju števila arzenalov jedrskega orožja na celotnem evropskem ozemlju. Prav tako je poudaril nesprejemljivost posodabljanja in nadomeščanja raket kratkega in najkrajšega dometa. »SZ bo še naprej vztrajala na poti popolne odprave vsega jedrskega in taktičnega orožja,« je dejal Gorbačov. Kohlov obisk pa je zanimiv predvsem z gospodarskega in znanstvenega vidika. Včeraj popoldne sta državnika podpisala sporazum o petletni kooperaciji za vesoljske raziskave. Sporazum bo začel veljati, ko bosta obe državi odobrili vrsto dopolnilnih načrtov in predlogov. Med temi je tudi predlog, da bi se enega prihodnjih poletov v vesolje udeležil tudi za-hodnonemški kozmonavt. Čeprav je srečanje med Kohlom in Gorbačovom pretežno diplomatskega in gospodarskega značaja, so zunanji politični opazovalci pričakovali predvsem Gorbačovovo stališče glede berlinskega vprašanja. V včerajšnji številki vzhodnonemškega partijskega dnevnika Neues Deutschland je bila le deloma objavljena zdravica kanclerja Kohla, saj ni vsebovala tistega dela, ki se je nanašal na mednemško »nenaravno mejo«. Nekakšna značilnost tega časopisa pa je, da dosledno objavlja zdravice vseh državnikov, tokrat pa se je omejil le na nekaj besed, in sicer, da je kancler Kohl še poslednjič ponovil svoje stare teze. V resnici pa je Kohl dokaj optimistično ocenil repliko, ki jo je na ta račun imel Gorbačov. V izjavi za tisk je dejal, da bosta skušala Moskva in Bonn poiskati ustreznejšo obliko reševanja tega problema in ni izključil možnosti, da bosta slej ko prej prišla tudi do ustreznega in zadovoljivega sporazuma. Gorbačov je sicer opozoril Bonn, naj ne izvaja nikakršnega pritiska, saj Moskva ne bo dajala nobenih koncesij glede mednemške meje. Vsekakor pa pričakuje, da se bosta ZRN in SZ začeli premikati postopoma in dosledno, tako da jima ne bi bilo treba spreminjati starih stališč. Ne Kohl in ne Gorbačov očitno še nista izrekla zadnje besede, sicer pa ni nihče pričakoval, da bo ta obisk rešil vprašanje, ki je že desetletja nerešljivo. Kancler Kohl je včeraj obiskal pokopališče nemških vojakov, sestal pa se je tudi s sovjetskim bivšim disidentom Saharovom. Medtem ko je Occhetto razčlenil svoj dokument Komunisti skušajo zanikati razhajanja v RIM — V komunističnih vrstah ni vse tiste napetosti, o kateri na dolgo in široko govori italijanski tisk. Nekateri predstavniki stranke so včeraj na ta način zdramati-zirali govorice o trenjih in razkolih. Sam Napolitano je včeraj odločno zanikal, da bi bil zahteval odložitev kongresa. Dejal pa je, da je vodstvo razpravljalo o pogojih za zadovoljivo soočenje preko priprav za kongres ter preko kongresa samega, kar so nekateri komentatorji takoj tolmačili rekoč, da je s tem zahteval določena jamstva za svojo strujo. Takšno tolmačenje je takoj zavrnil član strankinega vodstva Petruccioli, ki se je dalj časa zadržal z novinarji. Med včerajšnjim zasedanjem vodstva KPI je vsedržavni tajnik Occhetto obrazložil dodatno besedilo, ki so ga vključili v osnutek kongresnega dokumenta in ki za- svojih vrstah deva institucionalne reforme. Pri tem gre predvsem za volilno reformo ter za reformo krajevnih uprav. Vostvo je v glavnem soglašalo z Occhettovim ekspozejem. Kongresni dokument se deli v dva dela. Prvi del zadeva politično strategijo stranke, drugi del pa obsega programsko vsebino. Dokument nadalje ne vsebuje posebnih statutarnih sprememb. Za strukturalno presnovo stranke namreč to ni potrebno, je izjavil novinarjem Petruccioli, zadostujejo že obstoječe norme. Danes bo Occhetto orisal centralnemu komiteju dokončni osnutek programskega kongresnega dokumenta. Še vedno pa je odprto vprašanje, ali bo tudi leva struja stranke, ki jo vodi Ingrao, predložila svoj dokument, kot se je včeraj šušljalo. DUŠAN KALC Craxi zaključil delovni obisk v Združenih državah Amerike Umrla je 4-letna Caterina REGGIO CALABRIA — Včeraj zjutraj je v bolnišnici v Locriju umrla Caterina Giampaolo, 4-letna punčka, ki je bila posredno »kriva« za umor zdravnika Gina Marina. Zdravnik je namreč vodil ekipo, ki je punčko operirala, zato se je nad njim zneslo slepo nasilje in brezumje Caterininega očeta in strica. Oba sta namreč ubila Marina v znak maščevanja zaradi neuspešne operacije. Sile javnega reda so v ponedeljek že aretirale 24-letnega strica Vincenza Giorgija, 38-let-nega očeta Antonia Giampaola pa še iščejo. Caterinin oče je sicer s pravico že imel opravka. Zaradi ugrabitve so ga namreč obsodili na 27-letno zaporno kazen. Mož je sicer iz jetnišnice zbežal pred dvema letoma, to pa očitno ni bila nobena ovira, da bi ne zagrešil tako nezaslišanega umora. Sklep slovenskega parlamenta: referenduma o ustavi ne bo LJUBLJANA — Včerajšnje celodnevno zasedanje slovenskega parlamenta je začel njegov predsednik Miran Potrč, ki ga je tudi kot predsednik slovenske ustavne komisije podrobno seznanil o dokončni uskladitvi besedila predlaganih sprememb ustave SFRJ, ki sedaj ustreza tudi interesom SR Slovenije. Spor o financiranju vojske je bil razrešen s kompromisom, ki je v skladu s temeljnimi načeli federativne ustavne ureditve države in je za Slovenijo sprejemljiv, ostali za Slovenijo nesprejemljivi predlogi sprememb ustave pa so bili umaknjeni. Zato je Miran Potrč predlagal, naj slovenski parlament ne razpiše referenduma o sprejemu 1 sprememb državne ustave in naj sam da soglasje k novemu tekstu državne ustave na zasedanju, ki bo 22. novembra. Več poslancev je vztrajalo, naj se kljub sprejemljivosti ustavnih sprememb te vseeno potrdijo na referendumu, kar pa je parlament na glasovanju z večinskim mnenjem zavrnil. Referenduma o teh ustavnih spremembah torej ne bo. Parlament je včeraj tudi formalno ustanovil posebno poslansko skupino za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici pred vojaškim sodiščem v Ljubljani in komisijo slovenskega parlamenta za nadzor nad zakonitostjo dela službe državne varnosti. Z včerajšnjim dnem je slovenski parlament začel tudi s predhodno obravnavo zakonov, ki bodo konkretizirali gospodarsko reformo. Redna razprava o njih pa bo mogoča šele po sprejetju sprememb ustave. Tako se resno začenja že tretja povojna jugoslovanska gospodarska reforma, katere cilj je tržno gospodarstvo, samostojnost gospodarskih subjektov in socialistična demokracija. Tako je v svojem uvodu povedal podpredsednik parlamenta Jože Knez. Načrtovano je, da bo gospodarska reforma posegla v deset področij: v lastniške odnose, v trg in cene, v razporejanje dohodka, v samoupravno organiziranost, v obračunski sistem, v javne finance, v denarne sisteme, v odnose s tujino, v planiranje, v pospeševanje razvoja nerazvitih in v socialno politiko. Konkretizirana bo v 21 zakonih. Eni bodo urejali delovanje podjetij, drugi pa gospodarske funkcije države. Jože Knez je parlamentu predlagal, naj predlagane zakone ocenjuje na podlagi naslednjih kriterijev: obsega deregulacije, spodbudnosti za podjetniško iniciativo, enakopravnost vseh subjektov, uporabnost ureditve za vse lastnine in med lastninami, zagotovitev razvoja samoupravljanja in družbene lastnine in kompatibilnost ureditve s sodobnimi tokovi v svetu. DEJAN VERČIČ NEW YORK — Tajnik socialistične stranke Bettino Craxi je zaključil svoj obisk v ZDA z dvema »zasliševanje-ma«. Na prvem je moral na kosilu g°' voriti ameriškemu poslovnemu svetu o italijanskem gospodarstvu, na drugem pa je odgovarjal na dolgo vrsto vprašanj, ki mu jih je postavilo sedem urednikov in odgovorni urednik ug-lednega ameriškega tednika Time. Poslovno kosilo je priredil David Rockfeller, italijanske podjetnike pa je zastopal Gianni Agnelli. Ameriški finančniki so Craxiju izrazili bojazen zaradi protekcionistične narave, ki j° bo dobila ES po letu 1992. Tajnik P®1 je tudi ob tej priložnosti potrdil osebno nasprotovanje kateremukoli zapit3' nju v nacionalne oziroma širše regionalne okvire in se zavzel za ponovno preučitev vloge Japonske, »velikega izvoznika in majhnega uvoznika«, je Japonsko označil Craxi. Novinarjem pa je Craxi odgovarja* na italijanska notranjepolitična vprašanja, na odnose med socialisti in komunisti oziroma demokristjani. Na sliki (AP); pred povratkom v domovino se je Čraxi sestal tudi z newyorškim županom Edijem Kochom, spremljali sta ga hči Stefani3 in odgovorna za zunanjepolitična vprašanja pri PSI Margherita Boni' ver. • Razkol v vladi ki zahtevajo sojenje pred ustavnim sodiščem za vse tri ministre. Danes bo odločilni dan. Če ne bo dodatnih komplikacij (ki pa so glede na popolno zmešnjavo zelo možne), bodo senatorji in poslanci skupaj glasovali o usodi ministrske trojice. Na papirju je koalicija KD, PSI, PSDI, PR favorizirana, vendar vprašanje je, kaj se bo zgodilo med tajnim glasovanjem, ki je še vedno predvideno, ko gre za obravnavanje ljudi. Nič čudnega tedaj, da je KD včeraj zahtevala poleg dodelitve celotne zadeve navadnemu sodišču ter poleg dodatne preiskave tudi javno glasovanje o teh dveh zahtevah. Komunisti so se temu takoj uprli, sklicujoč se na pravilnik, ki ga je zbornica prav pred nekaj dnevi in na tako slovesen ter boleč način potrdila. • Battellova Včeraj je imel v poslanski zbornici ognjevit poseg, v katerem je z vsem svojim dobro znanim govorniškim zanosom terjal od parlamenta, da v popolnem spoštovanju ustavnega zakona zagotovi pravico in postavi izsiljevalce in podkupovalce pred zatožno klop ustavnega sodišča. Pred tem exploi- tom pred združenima zbornicama smo goriškega senatorja zaprosili, da bi tudi nam »posvetil« v zapleten in v vse bolj zapletajoči se postopek tega parlametnarnega »procesa«. Do kakšnih zaključkov je pravzaprav prišla medparlamentarna preiskovalna komisija? »Po dolgi preiskavi, ki je privedla do ugotovtve krivde bivših ministrov Nicolazzija in Daride, so končna mnenja deljena. Poročilo večine (prooče-valec je republikanec Santoro) zahteva sodni postopek pred ustavnim sodiščem za omenjena bivša ministra pod obtožbo podkupovanja, za Vittori-na Colomba pa zahteva arhiviranje postopka. Moje poročilo manjšine pa zahteva postopek za Nicolazzija in Darido, toda ne pod obtožbo podkupovanja, temveč izsiljevanja, kar je veliko hujše. Za Colomba pa zahtevamo dodatek preiskave.« Kakšna je v tem primeru razlika med podkupovanjem in izsiljevanjem? »Podkupovanje je v primeru, da ni nadrejenosti ali podrejenosti med pod-kupovalcem in podkupljencem. V našem primeru pa sta bila ministra zaradi svoje pozicije v nadrejeni vlogi na-pram gradbeniku. Zato ne moremo govoriti o tem, da ju je De Mico podku- pil, temveč da sta ministra zaradi svojega položaja izsilila podkupnino, ki jo je bil gradbenik nekako prisiljen plačati, da bi si zagotovil njune usluge.« Vsa ta preiskovalna zadeva se uokvirja v skrajno zapleteno in nejasno zakonsko situacijo, ki se ponuja raznim tolmačenjem, kar lahko mimogrede prekriža pot pravici. Kaj se ob tem lahko zgodi? »Predvsem je treba povedati, da so bile z ljudskim referendumom ukinjene norme zakona 170 z leta 1978, ki je urejal dejavnost preiskovalnih komisij. Da bi zapolnili vrzel, so izdelali poseben prehodni ustavni zakon, ki bo zapadel konec letošnjega leta, po katerem preiskovalna komisija nima več oblasti, da bi preiskovala, lahko pa poroča parlamentu, ki na podlagi ustavnih zakonov lahko ukrepa. Nekatere politične sile pa so hotele v tem prehodnem času poveriti pristojnost sojenja ministrom, navadnemu sodstvu. Toda, kaj se je zgodilo? Ustavni zakon mora skozi obe veji parlamenta in mora imeti pri drugem glasovanju dvotretjinsko večino. Ker se to ni zgodilo, so na razpolago trije meseci, da kdorkoli lahko zahteva referendum za ukinitev. S 15. januarjem bo ta rok zapadel in odtlej ne bo več v pristojnosti ustavnega sodišča, da sodi ministrom. Nekatere sile igrajo na te termine in skušajo na vse načine preprečiti, da bi se o krivdi Nicolazzija in Daride izreklo ustavno sodišče. Mi pa zahtevamo spoštovanje tega prehodnega zakona. Njegova kršitev bi bilo nemoralno dejanje.« Zahteva KD in nekaterih drugih sil o dodatni preiskavi, ki naj bi še podrobneje ugotovila krivdo Nicolazzija in Daride, se potemtakem uvršča le med poskuse zavlačevanja? »Bistvo vsega je želja po zavlačevanju. Pod plemenitim praporom izjav, da je treba krivce postaviti pred normalno sodišče, se skriva težnja, da bi čim dlje odložili sodni dan. Pravna zadeva je tako zadobila političen priokus.« Zagovornikom dodatne preiskave je prav gotovo prišlo na roko zadnje pismo Da Palme, da De Micov denar ni bil namenjen Nicolazziju, temveč da je šlo za spontano darilo socialdemokratski stranki. »To pismo je dvorezni nož. Po eni strani je lahko olajševalna okoliščina za tiste, ki bi radi vso zadevo posuli s peskom. Hkrati pa gre za nov neizpodbiten dokaz, da je De Mico dejansko delil denar in nemogoče je, da bi minister ne vedel, kaj dela ravnatelj njegovega ministrstva.« DUŠAN KALC Vojak ubil dekle iz ljubosumja LJUBLJANA — Včeraj smo poročali o zločinu v študentskem domu ljubljanske Fakultete za sociologijo, politologijo in novinarstvo. Uradnih podatkov o ozadju tragedije še ni, kar tudi ni nič nenavadnega, saj je preiskavo prevzel vojaški sodnik. Pač pa so novinarji na podlagi izjav študentov rekonstruirali dogodek takole: osumljeni Miha M. ki sicer služi vojaški rok in je bil te dni v Ljubljani na dopustu, je’od prijateljice Ade S. izvedel, da le-ta prekinja njuno razmerje. Naslednjega dne je ves razburjen prihitel v študentski dom ter z dolgim kuhinjskim nožem težko ranil sostanovalko ter z več vbodi umoril bivše dekle. Potem je nož odvrgel ter stekel iz bloka, vendar so ga miličniki kmalu izsledili. Po izjavah prič sodeč je torej šlo za uboj iz ljubosumja in razočaranja. Res p3 je, da v študentskem domu niso imeli nobenega nadzora in se je lahko po hodnikih sprehajal, kdorkoli je hotel. Tudi precej »ilegalcev« je po sobah. Zal je šele zločin prebudil »samozaščit; no« ravnanje študentk, ki sedaj vsak večer skrbno zaklepajo vhodna vrata... (dd) Na nedavnem kongresu ANCI poziv za podporo Slovencem TURIN Konec prejšnjega tedna so se v Turinu zbrali na posvetu župani italijanskih občin, da bi skupaj preučili probleme, ki tarejo italijanske krajevne uprave. V razpravo je posegel tudi dolinski župan Edvin Švab, ki je opozoril na nerešen problem zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. »Prosil sem za besedo,« je poudaril Švab, »da bi na kratko opozoril na problem narodnostnih pravic Slovencev. Kratek pa bom, ker gre za problem, ki je že znan, saj se vleče za vsa povojna leta.« V nadaljevanju je dolinski župan poudaril, da Slovenci živijo v Furlaniji-Julijski krajini nad tisoč let in naseljujejo nad 30 občin. Vsa povojna leta zahtevajo zaščitni zakon, parlament pa o tem vprašanju ni še razpravljal, čeprav so nekatere politične sile predložile s tem v zvezi vrsto zakonskih osnutkov. Potem ko je podčrtal, da je slovenska manjšina lojalna narodnostna skupnost, ki je vključena v italijansko družbeno stvarnost, je Švab pozval kolege upravitelje, naj podprejo prizadevanja za uveljavljanje enakopravnosti slovenske manjšine, med drugim za uveljavljanje pravice do uporabe lastnega jezika v odnosu z oblastmi. V tem okviru se je tudi zavzel za to, da bi tudi v Furlaniji-Julijski krajini uveljavili člen 60 delovne pogodbe javnih uslužbencev, ki je postal zakon z odlokom predsednika republike štev. 268. Po tem členu imajo uslužbenci, ki poznajo dva jezika pravico do dodatne odškodnine. Slovenske občine so na osnovi delovne pogodbe odobrile ustrezne odloke, vendar je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil vse tovrstne sklepe. »Želel bi tudi v svoji občini zajamčiti,« je dejal Švab, »da bi vsak Slovenec lahko govoril v svojem jeziku z občinskimi uslužbenci.« ZARADI PREDAJE TRGOVINE od danes dalje RAZPRODAJAMO torbice - pasove - rokavice - čevlje - denarnice škornje - potovalke - zdravniške torbe V&FQQni pelletferie TRST - Trg sv. Jakoba 6 - Tel.: 767235 Obv. občini 11/10/19®® Seja IO SKGZ v Trstu Za bolj usklajeno rast Slovencev videmske pokrajine Trst — Slovenska narodnostna kupnost v videmski pokrajini je rie-avomno zrasla in se krepi kulturno, 9°spodarsko in narodnostno. Sedaj pa 0 treba pripraviti srednjeročni in dolgoročni načrt njene nadaljnje kresove, da bo rast še bolj usklajena in a bodo Slovenci v tej pokrajini po-tali v še večji meri protagonist lastne sode. Tako je menil Izvršni odbor tovenske kulturno-gospodarske zve-e' ki se je sestal v ponedeljek v Trstu, a bi preučil položaj Slovencev v vi-erriski pokrajini in zastavil smernice 23 nadaljnje delo. Uvod v razpravo je bilo daljše poro-* ° predsednika pokrajinskega odbo-,4 Viljema černa, ki je ugotovil, da se j® v zadnjih desetih-petnajstih letih P®.ložaj v videmski pokrajini izboljšal, ljub temu, da država sama ni verjela ’ Potencial tega prostora. Nekateri gospodarski, kulturni in narodnostni ornelji za nadaljnje delo so bili po-avljeni. Znatno so se izboljšali poli-oni odnosi in pokrajinski odbor SKGZ ima normalne stike z vsemi strankami ustavnega loka. K rasti so prispevali zavzeto kulturno delo in sredstva množičnega obveščanja, z gospodarskega vidika je duh osimskih sporazumov delno zaživel le v videmski pokrajini, veliko vlogo opravlja sedaj Zavod za slovensko izobraževanje, še zlasti pa dvojezični šolski center v Špetru. Daljše poročilo o delovanju Šolskega centra je imel Pavel Petričič, ki je naglasil, da obiskuje dvojezični vrtec in osnovno šolo kar lepo število otrok. Niso se še vsi starši odločili, da vpišejo svoje otroke v ta zavod, odziv pa je vsekakor presegel pričakovanja. Sedaj pa bo treba na tej osnovi graditi naprej in razmisliti, kako bodo otroci, ki obiskujejo dvojezični zavod, lahko tudi na nižji srednji šoli utrdili in razvili znanje slovenskega jezika, predvsem pa, kako naj slovenščina postane v še večji meri kot doslej vrednota celotnega okolja. O položaju v Kanalski dolini pa je podrobneje govoril Salvatore Venosi, ki je poudaril, da so letos začeli tečaje slovenščine že z začetkom šolskega leta (za kar so po dolgih prizadevanjih dobili dovoljenje od pristojnih organov). Dobro se razvija tudi glasbeni pouk in precej delovanja je tudi na zborovskem področju. Na tej osnovi se je razvila razprava, v katero je poseglo veliko članov IO. Ob koncu je IO sklenil, da zadolži štiri področne odbore (gospodarstvo, kultura, šolstvo, množična obveščanja), da skupno s pokrajinskim odborom za videmsko pokrajino preučijo posamezna področja in na tej osnovi pripravijo srednjeročni in dolgoročni načrt za nadaljnjo krepitev in rast Slovencev v videmski pokrajini. IO je v nadaljevanju seje poslušal še poročilo Bogumila Samse o nedavnem dogajanju v Jugoslaviji, seznanil se je z delovnimi načrti mladinskega odbora in poslušal predsednikovo poročilo o srečanju delegacije SKGZ s predstavniki Slovenske skupnosti. Zakon o razvoju obmejnih področij FJK Dežela bo zavzeto spremljala potek parlamentarne razprave . TRST — Senat bo začel v kratkem obravnavati zakonski osnutek o gospo-arskem razvoju obmejnih področij Furlanije-Julijske krajine, ki ga je pred po-" emim premorom že odobrila poslanska zbornica. Razprava v senatu bo verjet-°precej polemična, predvsem zato, ker bodo parlamentarci iz Veneta gotovo 4htevali, naj se nekatere pomembne ugodnosti iz tega zakona razširijo ne samo .a_Belluno, ki je že vključen v normativ, ampak tudi na ostale pokrajine te e£ele. Za to se je pred kratkim zavzel tudi predsednik Veneta Bernini, ki je tudi ® kaj krat javno polemiziral z našo deželno vlado. Krožijo pa tudi govorice, da se kn ' v Furlaniji, posebno med demokristjani in socialisti, marsikdo ogreva za °renito revizijo tega zelo pomembnega zakonskega predloga, sk gospodarskih in političnih krogih naše dežele vlada zato upravičena zaobljenost, da bo senatna skupščina v bistvu preveč spremenila vsebino osnut-4| ki ga je že odobrila zbornica. Predsednik Dežele Biasutti je med včerajšnjo pe)° deželnega sveta povedal, da bo deželni odbor zelo pazljivo sledil razpravi v ajači Madama in da bo glede tega v stalnem stiku s senatorji iz naše dežele, s aterimi se bo sestal že danes. Biasutti je to povedal v odgovor na pismeno Prašanje svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja, ki je želel slišati ^anje deželne vlade. k Predstavnik SSk je izrazil zadovoljstvo nad odgovorom predsednika Dežele J Podčrtal dejstvo, da je ta zakon pomemben ne samo za gospodarski razvoj v, bajnih krajev tržaške, goriške in videmske pokrajine, ampak tudi za potrditev g °ge Furlanije-Julijske krajine v sodobnih mednarodnih ekonomskih procesih. ju6zigar je dodal, da tudi slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v gpslaviji čakata na čimprejšnjo odobritev tega osnutka, ki odpira pot dodelje-atllu posebnih finančnih sredstev za kulturno dejavnost obeh manjšin, p,. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj odobril tudi nekatera dopol-jp a k finančnemu proračunu za tekoče leto, o katerih so prejšnji teden na dolgo 118 široko razpravljale pristojne svetovalske komisije. Na Pomorski postaji zborovsko srečanje Corovivo V soboto bo na Pomorski postaji srečanje pevskih zborov iz dežele Furlanije-Julijske krajine Corovivo. To je tradicionalna prireditev tekmovalnega značaja, ki povezuje boljše pevske zbore iz naše dežele. Srečanje priredijo vsako leto v drugem kraju, letos pa so izbrali Trst. Na letošnjem srečanju bo sodelovalo le osem zborov, od teh bo le eden slovenski in sicer ženski zbor Glasbene matice. Spomnimo se, da so se na prejšnjih prireditvah Corovivo nekateri slovenski zbori dobro odrezali in se uvrstili tudi v prvo jakostno skupino. Prav gotovo je škoda, da se je letos prijavil en sam slovenski zbor, predvsem zato, ker bo prireditev v Trstu. Ob tem pa je treba dodati, da se odvija revija na začetku sezone, ko se zbori komaj pripravljajo in uglašujejo svoje strune (beri grla). Zborovsko srečanje se bo pričelo ob 20.30. V Beneški galeriji Razstava kraške umetne obrti jŠPETER SLOVENOV "Kraška umetna obrt »Bor« in jePl Bogomile Doljak", je bil naslov prireditvi, s katero se smetje »Bor«, ki že vrsto let deluje v Nabrežini, predalo preteklo soboto v Beneški galeriji v Špetru. kv ■ 0 le t0 srečanje naše kraške umetne obrti in njenimi ,<;ialc, z Beneškimi Slovenci, ki te dejavnosti ne poznajo, h >? 'n čutijo pa, da gre za nekaj, kar združuje Slovence, 'v,'mo v Italiji. jg 'Rotitev razstave izdelkov kraške umetne obrti podjet- “Bor«, v katerem delata Bogomila in Albert Doljak, po-e Pa jima tudi sin Pavel, je bila lepa, svečana, pred-215 Pa doživeta. Govorom, ki so jih imeli, med drugimi, Vse*r fQW)i rist:''°-nabrežinske občine Bojan Brezigar, predsednik tu-- Cfle ustanove iz Vidma Giuseppe Paussa - spregovoril vkBeneške galerije prof. Pavel Petričič, župan de-®~HahrP7insko nH^fnp Rninn Rrprinnr rtrpriserlnik tu- Poje? 1 rgJ se odbornik domače občinske uprave - je sledil ogled Bon tQvfionih del, nato pa razgovor z našo kraško umetnico UTj Doljak, njenim možem Albertom in obiskoval-Bh je ogled izdelkov navdušil. »Pripraviti razstavo ni lahka zadeva«, nam je povedala Bogomila Doljak. »Vse je povezano z veliko truda, dela, pa tuai velikimi stroški. Kljub vsemu smo bili vabila, ki smo ga prejeli že pred letom dni, zalo zadovoljni. Zadovoljni zato, ker smo si sami želeli spoznati Benečijo in njene prebivalce, veseli pa tudi, da nas bodo oni spoznali, da bodo razumeli, kaj želimo z našimi izdelki povedati, kaj ohraniti iz naše bogate kulturne zakladnice. Moram reči, da je bil ta prvi stik izredno lep in prisrčen. Udeleženci razstave so bili odprti, vedoželjni, razkrili smo jim svet, ki ga morda niso poznali, ki pa jih je s svojo pristnostjo osvojil in ob katerem je morda marsikdo pomislil - zakaj pa ne bi tudi pri nas začeli z vrednotenjem tega, kar je naše, kar se nam samo ponuja, če to le znamo odkritij Podjetje »Bor« razstavlja na tokratni razstavi v Špetru kraške skrinje, vezenine, krušne loparje, dve ikoni, nekaj stenskih slik, pa še sedem skulptur, ki jih je Bogomila pripravila prav za to razstavo.« Razstava bo odprta še do 6. novembra. Torej dovolj časa, da si jo ogledajo še vsi tisti, ki niso utegnili priti na njeno otvoritev, (ni) MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pavel Stranj__________ Selitev narodov moderne dobe: italijanski delež Med dokazi za ogroženost slovenskega narodnega obstoja se v slovenski publicistiki pogosto navaja tudi počasna številčna rast našega naroda. Kot primer se navadno omenja številčni razvoj Dancev in Norvežanov, ki so leta 1850 šteli 1,6 oziroma 1,5 milijona,- leta 1950 pa so šteli že 4,3 oziroma 3,3 milijona in so torej več kot podvojili svoje število. Število Slovencev je od 1,1 milijona leta 1850 (v današnjih mejah SR Slovenije), poraslo do leta 1950 "le" do 1,5 milijona, torej za tretjino. Iz navedene primerjave bi se lahko res sklepalo, da Slovenci daleč zaostajamo v demografskem razvoju, vendar nam nekaj primerjav pove, da stanje ni tako tragično. Če je res, da so nekateri narodi zelo hitro napredovali (Nizozemska je v istem času kar potrojila prebivalstvo: od 3,1 do 10,1 milijona), so še drugi bili na isti stopnji rasti kot Danska in Norveška (tako Anglija in Italija), nekateri narodi pa počasnejši od Slovenije (Francija) in končno so nekateri celo nazadovali. Skrajni primer nazadovanja je Irska (celotni otok), kjer se je število prebivalstva dvignilo od 4,5 milijona leta 1800 na 8,3 leta 1845, nato pa se je zaradi nekaj zaporednih slabih letin in splošne krize začel izredni naravni in selitveni deficit, ki je leta 1901 privedel do 4,5 milijona prebivalcev in še danes otok ne doseže petih milijonov. Glavna dejavnika, ki sta pogojevala te narodne usode sta bila povsod rodnost in izseljevanje. Rodnost je padla povsod, izseljevanje pa je različno prizadelo posamezne dežele. Za Slovenijo se računa, da jo je med leti 1857 in 9171 zapustilo približno 540.000 izseljencev. To je sorazmerno, nedvomno veliko, vendar pa si niti v tem Slovenci se smemo pripisovati kakega posebnega negativnega rekorda. Kot primer izseljevanja iz neke dežele se splača podrobneje pogledati italijansko emigracijo, saj je po eni strani ena najpomembnejših, po drugi strani pa je povezana s stvarnostjo, katere del smo postali tudi Slovenci. Med leti 1876 in 1970 je zapustilo Italijo več kot 25 milijonov prebivalcev. Mnogi so se seveda čez nekaj časa vrnili (isto velja za navedeno število izseljenih iz današnje Slovenije), vendar se je vedno več ljudi izselilo, kot pa vrnilo, in to vse do sredine 70 let. Deset milijonov Italijanov se je izselilo do druge svetovne vojne samo v tri dežele: 4,5 v ZDA, 3,3 v Argentino ter 1,5 v Brazilijo. Prvi val izseljevanja se je začel pred sto leti in je trajal do druge svetovne vojne. Višek je dosegel v letih med 1900 in 1910, ko se je izselilo 6 milijonov Italijanov in v tem izselitvenem valu je prevladovalo izseljevanje izven Evrope. Izseljevale so se cele družine, zlasti ob koncu stoletja, ko so se izseljenci usmerjali v obdelovanje zemlje v novih deželah. Zlasti v ZDA pa je pozneje gospodarski razvoj toliko napredoval, da je v priseljencih iskal predvsem moške delavce za industrijo in velika gradbena dela. Izseljevanje se je močno skrčilo po letu 1920 zaradi fašistične politike, ki je skušala preprečiti beg delovne sile. Po drugi svetovni vojni se je začel nov ciklus, ki je dosegel višek med leti 1950 in 1970, ko se je izseljevalo poprečno po 250.000 Italijanov na leto, vendar tokrat pretežno v evropske dežele in z veliko večjim odstotkom vrnitev. Posledice tega množičnega gibanja so danes naslednje: po uradnih italijanskih statistikah je v tujini najmanj 5 milijonov oseb, ki se jih lahko ocenjuje kot Italijane. Od tega 2,1 v Evropi, 1,9 v Južni Ameriki, 0,6 v Avstraliji, 0,4 v Severni Ameriki, manj kot 200.000 pa jih je razpršenih po Afriki in Aziji (podatki Istat za leto 1984). V vsem tem preseljevanju narodov (celo Evropo je med leti 1800 in 1930 zapustilo 40 milijonov prebivalcev) je imela precejšnjo vlogo tudi dežela Furlanija-Julijska krajina. Po istih virih (kot za vso Italijo) je samo videmsko in pordenonsko pokrajino zapustilo med leti 1876 in 1970 več kot 2,1 milijona prebivalcev. Veliko se jih je tudi vrnilo in zlasti po letu 1973 je vračanje prevladalo nad odhajanjem. Ostaja pa dejstvo, da je samo iz naše dežele odšla skoraj desetina od skupno vseh italijanskih izseljencev. Za isto leto 1984 (kot za ostalo Italijo) navajajo uradne ocene naslednja jedra izseljencev iz naše dežele: več kot 100.000 jih je v Evropi (Francija 37.000, Švica 23.000, Nemčija 14.000, Belgija 13.000); približno drugih 100.000 jih je v Južni Ameriki (Argentina 69.000, Brazilija 13.000, Venezuela 7.000), medtem ko za Severno Ameriko nimamo na voljo globalnih podatkov, ampak le število za Kanado (15.000). V Avstraliji je še približno 40.000 izseljencev in približno 5.000 v Afriki (več kot 4.000 v Južni Afriki). V teh številkah in v teh smereh izseljeniškega gibanja je treba iskati tudi slovenski delež. V Sežani srečanje z Milo Kačičevo Milo Kačičevo poznajo ljudje kot odlično gledališko in filmsko igralko, saj je vsa povojna leta igrala v ljubljanski Drami, odigrala pa je tudi nešteto karakternih filmskih vlog. Med prijatelji literature pa je priljubljena pesnica. Vse njene pesniške zbirke, kot so: Neodposlana pisma, Letni časi in Spomin, so bile takoj razprodane. Letošnjo pomlad pa je pri Prešernovi družbi izšla nova knjiga z naslovom Okus po grenkem. Bralci sežanske knjižnice, ki jih je Mila Kačičeva že nekajkrat obiskala, so izrazili željo, da bi se ob tej priliki z avtorico ponovno srečali. Žal je bilo potrebno zaradi njenih zdravstvenih razlogov na prireditev počakati do jeseni. V petkovem večeru bo sodeloval urednik Prešernove družbe Ivan Bizjak, srečanje pa bo obogateno še z razstavo akvarelov Veselke Šorli-Puc in glasbo Gallus consorta, v katerem sodelujejo: Dina Slama, Irena Pahor in Miloš Pahor. Obiskovalci večera si bodo ob srečanju s pesnico lahko tudi kupili knjigo- a. n. Berite »Novi Matajur« COLLEEN McCULLOUGH ^edla reda Konte 8^udi jaz ga ljubim. Ljubim ga od prvega trenutka, ko ža p 9a zagledala, ko je stal na soncu in gledal, kako avto ^rk«fVa^anje cementa prazni svoj tovor na oleandre Emily toda vJeve' Takrat nisem vedela, da je duševno zaostal, ho, j sem izvedela za to, se ni nič spremenilo. Nasprot-N p .. °lj sem ga vzljubila. Dolgo časa nisem bila pozorna va-ltlovrazliko v spolu. Šele Emily Parkerjeva in potem $te hči, sta me precej grobo pretresli v tej zvezi. Tima »M0 Varovali pred takimi stvarmi, kaj ne ?« ^ved i°ra^ se' Mary. Ker sva bila z Es tako stara, sem se °htase]' nalu po vsej verjetnosti ne bo več, ko bo Tim še jp Zato sva se pogovorila, kaj morava storiti, dokler je ^er jg en' Obstajala je velika možnost, da bo zaradi tega, !fkave . 0 čeden in ko naju več ne bo, zašel v velike ko b0 Ce ho odkril, zakaj so ženske na svetu, in to takrat, hi pQsts® mlad in bo nagon še močan. Bilo je lahko, dokler ,a| toliko star, da je začel hoditi na delo. Toda, ko je elati pri Harryju Markhamu, sem vedel, da bo težko. Zato sem se pogovoril s Harryjem in mu pojasnil, da nočem, da bi kateri od njegovih delavcev spravil Tima v težave ali pa mu začel pojasnjevati o ptičih in čebelah. Harryja sem posvaril, da bom javil policiji, če bodo kaj poskušali in jih obtožil navajanja mladoletnika k delinkvenci, in to mladoletnika, ki poleg vsega še ni čisto pri pravi. To je bilo edino, kar sem prosil in domnevam, da so prišli na svoj račun, tako da so ga mučili z drugimi stvarmi. Reči pa moram, da so držali besedo, kar zadeva spolnost, celo pazili so nanj in ga držali stran od žensk. Bill Naismith običajno prehodi večino poti na delo in z dela skupaj s Timom ker živi na vrhu ceste Coogee Bay. Tako se je nekako vse dobro izteklo. Seveda smo imeli srečo. Vedno je obstajala možnost, da se kaj zgodi, vendar se ni nikoli.« Mary je začutila, kako ji kri zaliva lica. »Zakaj ste bili tako nepopustljivi glede tega, Ron?« je vprašala, ker si je obupno prizadevala, da bi odložila trenutek priznanja. »No, Mary, človek mora vedno izbirati med užitkom in bolečino, kaj nimam prav ? Tako se je meni in Es zdelo, da bo ubogi Tim doživel več trpljenja kot užitkov, če bi se igral z ženskami, seksom in takimi rečmi. Z mamo se nama je zdelo, da bo zanj bolje, če bo ostal neveden. Zelo je namreč res, da človek ne pogreša tistega, česar ne pozna. In ker je ves čas tako trdo delal, ga to ni nikoli bremenilo. Verjetno se komu, ki opazuje od zunaj, to morda zdi kruto, toda nama se je zdelo, da ravnava tako, kot je prav. Kaj pa menite vi, Mary ?« »Prepričana sem, da sta ravnala tako, kot se vama je zdelo, da je za Tima najbolj prav. Pri vas je vedno tako.« Zdelo se je, da si je njen odgovor razlagal kot preveč zadržan, zato je hitel pojasnjevati naprej. »Na najino srečo sva imela dober primer tik pred najinima nosovoma, in to v času, ko je Tim odraščal. V naši ulici je živelo neko slaboumno dekle in njena mati je imela z njo veliko težav. Bila je veliko slabše umsko razvita od Tima, človek bi rekel le za štiri penije od funta, poleg tega pa je bila še grda. Ko je bila stara petnajst let in je bila vsa mozoljasta, debela in podobno, jo je opazil nek pokvarjen tip. Nekateri moški naskočijo karkoli. In od takrat naprej je bila kar naprej noseča. Uboga mala reva je rojevala bebave, škilaste otroke, otroke z zajčjimi ustnicami, dokler je niso zaprli v neko umobolnico. Tukaj pa zakonodaja greši, Mary. Morali bi imeti kakšen predpis glede splavov. Moški so se je lotevali celo v državni ustanovi in na koncu so ji morali prevezati jajcevoda in jo tako sterilizirati. Njena mama je bila tista, ki nama je rekla, naj storiva vse, da se Tim ne bo zavedel spolnosti.« Ni se oziral na Maryjino tolažeče mrmranje. Vstal je in začel nemirno hoditi sem in tja. Mary je bolelo, ko je videla, da mu ta odločitev, ki jo je bil sprejel pred leti, še vedno povzroča skrbi. »So moški in ženske, ki jim je vseeno, če je otrok slaboumen. Zanima jih le zabava in nekako jim je všeč dejstvo, da jim ni treba skrbeti za otroka, ker ni dovolj bister, da bi jih lovil in jim povzročal težave, ko se ga naveličajo. Zakaj bi jim bilo mar ? Menijo, da je otrok tako slaboumen, da ne čuti tako, kot čutimo ostali ljudje. Brcnejo ga, kot brcnejo psa in se pri tem režijo, ker se neumno bitje vrne po nove brce, pri tem pa maha z repom in se s trebuščkom plazi po tleh. Poročilo odbornika Sara na včerajšnji seji deželnega sveta Dežela pozitivno ocenjuje nedavni sporazum za Aquilo Še odprto vprašanje zaposlitve novih delavcev Deželni odbornik za industrijo Fer-ruccio Saro je na včerajšnji seji deželnega sveta podrobno obrazložil svetovalcem vsebino nedavnega sporazuma, ki odpira pot proizvodni preusmeritvi bivše rafinerije Aguile. Sporazum, ki so ga sklenili v začetku oktobra, so podpisali zastopniki deželne vlade, krajevnih uprav (tržaška in miljska Občina in Pokrajina), sindikati in zasebni podjetniki, ki bodo neposredno sodelovali pri izvajanju tega načrta. Odbornik za industrijo je posegel na zahtevo deželnih svetovalcev KPI Folija, Perle Luše in Budina, ki so s tem v zvezi pred kratkim vložili posebno interpelacijo. Na območju nekdanje naftne čistilnice bosta imeli svoje obrate družbi Monteschell in Sitip. Prva je predstavila načrt za štiri proizvodne dejavnosti, in sicer za obalno skladišče mineralnih olj (obrat Silone), za obrat, ki bo proizvajal bitume (Holos), za plinski terminal in za termoelektrarno. Te štiri dejavnosti naj bi zaposlile skupno približno 145 delavcev, katerim je treba prišteti tiste, ki jih je naftna družba Monteschell pred kratkim že zaposlila. Skladišče mineralnih olj na bi oskrbovalo vso severovzhodno Italijo, za termoelektrarno z močjo okrog 30 me-gawatov pa so že v teku projektantska dela, pri katerih sodeluje tudi tržaško podjetje ACEGA. Kot že rečeno, bo v Žavljah zrasel tudi tekstilni obrat družbe Sitip ber-gamskega industrijca Pezzolija. Ta projekt bo predvidoma zaposlil 250 uslužbencev, od tega pa samo petdeset delavcev bivše rafinerije. Ti bodo vsekakor morali čimprej na izpopolnjevalni tečaj v Bergamo. Tekstilni obrat bo razpolagal z visoko razvito tehnologijo, ki naj bi v bližnji bodočnosti omogočila tudi razvoj krajevnega obrtništva. Za vse ostale uslužbence bivše rafinerije Aguile bodo uvedli izredno dopolnilno blagajno, nekatere pa bodo po vsej verjetnosti tudi predčasno upokojili. Odbornik Saro je potrdil, da je deželna uprava že prispevala 11 milijard lir za gradnjo tekstilnega obrata, v bližnji bodočnosti pa bo finančno podprla tudi projekte družbe Monteschell. To postavko bo odborništvo za industrijo vključilo v finančni proračun za leto 1988 in v triletni razvojni načrt, ki ga bo deželni odbor skoraj gotovo sredi prihodnjega meseca predložil deželnemu svetu. Sodeč po včerajšnjem poročilu odbornika Sara pa še ni povsem jasno, po kakšnih kriterijih mislita družbi Monteschell in Sitip zaposliti novo osebje. To vprašanje ostaja odprto, čeprav sporazum izrecno govori, da bosta morala delodajalca prvenstveno upoštevati profesionalnost, družinske razmere in delovno dobo delavcev in uradnikov nekdanje rafinerije. Odbornik za industrijo je vsekakor podčrtal, da bodo nove industrijske pobude na področju nekdanje rafinerije odprle pot pospešenemu razvoju nekaterih vzporednih dejavnosti v tržaški in v miljski občini, čeprav o tem še niso izdelali točnih načrtov, pri katerih bodo sodelovale predvsem krajevne gospodarske komponente, v prvi vrsti Združenje tržaških industrij cev. Odbornik Saro je precej optimistično razpoložen in upa v prodor teh industrijskih projektov, za katere tudi v sindikalnih krogih vlada veliko zanimanje in pričakovanje. Komunist Poli ni bil zadovoljen s poročilom odbornika, ki je bilo po njegovem mnenju precej pomanjkljivo in v marsičem v nasprotju s sporazumom, ki je bil podpisan v začetku oktobra. Ob dolgi paralizi krajevnih uprav Huda prometna zmešnjava je postala že kar pravilo Ali je kriv ceneni bencin ali ne, to pravzaprav sploh ni bistveno. Bolj kot razloge za tržaško prometno zmešnjavo bi kazalo iskati rešitve za nevzdržne razmere na mestnih ulicah, ki v zadnjih tednih postajajo vsakodnevno Predavanje o biotehnologiji ob koncu razstave Spazio 5 »Genetsko inženirstvo je sicer danes v modi, vendar zgrešeno bi bilo misliti, da bo kot moda tudi kmalu prešlo v pozabo. Prepričan sem, da bo bistveno sooblikovalo bodočnost človeštva.« Tako je ravnatelj tržaškega Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo prof. Arturo Fa-laschi pričel svoje predavanje o pomenu genetskega inženirstva za industrijski razvoj, ki ga je imel predsinoč-njim v konferenčni dvorani Tržaškega velesejma. Šlo je za zadnjo kongresno prireditev v okviru salona raziskovanja in tehnologije Spazio, ki se je po petih dnevih včeraj zaključil. Prof. Falaschi je na začetku svojega predavanja poudaril, da genetsko inženirstvo v nekem smislu ni nobena novost, saj ga človek praktično izvaja, odkar kot poljedelec in živinorejec z izborom spreminja dedne lastnosti rastlinskih in živalskih^vrst. Kar je novega je to, da človek danes pozna (vsaj v določeni meri) mikroskopske mehanizme, s katerimi se dedne lastnosti prenašajo na potomce, kar mu seveda tudi omogoča, da vanje poseže in tako neposredno spreminja dedne značilnosti vrst. Na tak način že danes ustvarjajo umetne organizme tako rekoč s poljubnimi značilnostmi. To velja predvsem za mikroorganizme, ki jih v laboratorijih »zgradijo«, da bi z njimi pridobivali določene snovi, kot so in-sulin, hormon rasti, interferon, razni hemoderivati in druge, ki jih uporabljajo predvsem v medicini. Toda genetsko inženirstvo po drugi strani že danes omogoča pomembne posege v kmetijstvu, v katerem se porajajo nove vrste z značilnostmi, ki jih poljedelci in živinorejci že vnaprej določijo. Biotehnologija ima skratka že danes velik gospodarski pomen in strokovnjaki so si edini, da se bo s časom ta pomen še večal. Prof. Falaschi je pri tem omenil predvidevanja izvedencev, po katerih naj bi promet na biotehno-loškem tržišču leta 2000 znašal od 20 do 100 tisoč milijard lir, kar je ogromno, saj je primerljivo s sedanjim italijanskim kosmatim narodnim dohodkom. Italija računa, da si bo lahko priborila desetino tega tržišča, vendar ne brez težav, saj na tem področju rahlo zaostaja za najrazvitejšimi državami. Predavatelj je pri tem poudaril potrebo po večjih investicijah v raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, kakršne razvijajo v Mednarodnem centru za genetsko inženirstvo in biotehnologijo pri Padričah, katerega glavni namen je sicer ta, da pomaga manj razvitim državam, da pridejo do potrebnega znanja. Kot rečeno, pa predavanje prof. Fa-laschija ni bila edina prireditev v okviru kongresne dejavnosti salona Spazio 5. S tega vidika je bila posebno živahna minula sobota, ko so se v kongresnem centru Tržaškega velesejma zvrstila kar tri študijska srečanja. Dopoldne je bilo na sporedu predavanje o najnovejših dosežkih onkologije, zvečer predavanje o holografiji, največji uspeh pa je zabeležil popoldanski posvet o znanstveni divulgaciji, ki ga je priredila založba Mondadori. Na njem so poleg predstavnikov tržaške znanosti, kot sta fizika Rosei in Budi-nich, sodelovali tudi nekateri znanstveni novinarji iz najrazličnejših krajev Italije, ki so se sicer zbrali v Trstu predvsem za to, da bi se udeležili občnega zbora svojega strokovnega združenja. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da se teh prireditev in sploh celotnega salona Spazio 5, ki se je včeraj zaključil, ni udeležilo kdove koliko ljudi. To je odkrito priznal tudi sam predsednik Tržaške velesejemske ustanove Gian-ni Marchio, ko je predsinočnjim ob predstavitvi prof. Falaschija napravil tudi nekakšen predčasni obračun salona. Priznati je treba, da ni lahko približati znanosti širšemu občinstvu, sicer pa je Marchio izrazil prepričanje, da je prirejanje takšnih salonov dobra dolgoročna investicija. POHIŠTVO TRST - Ul. Flavia 53 Tel.: 826644 V Čudovita jesen 300 sedežnih garnitur po neponovljivih cenah PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC LASTNO PARKIRIŠČE CGIL: Neobveznost verouka privedla do diskriminacij Deželni sindikat CGIL je včeraj dopoldne sklical tiskovno konferenco na svojem sedežu v Ulici Vidali, da bi novinarje podrobneje seznanil s problemi učencev in dijakov, ki ne obiskujejo ur verouka. Ti šolarji doživljajo prave diskriminacije, ravnatelji, profesorji in učitelji pa sploh ne vedo, kako naj jim organizirajo proste ure. Na tiskovni konferenci sta predstavnika deželnega sindikata CGIL Bruno Zvech in Mauro Gialuz predvsem poudarila, da je dandanes stanje še veliko slabše kot je bilo pred konkordatom. Italijanski parlament bi moral o teh problemih čimprej razpravljati in primerno ukrepati, Včasih so laiki in učenci ali dijaki, ki pripadajo drugim veroizpovedim preprosto zapustili razred pred začetkom ure verouka. Sedaj pa je v šolah prišlo do prave zmešnjave. Po sedanjem zakonu sodeč je verouk še vedno obvezen. Kdor se ga ne želi udeleževati, bi ga moral nadomestiti z alternativnim poukom, kaj takega pa vsaj trenutno sploh ni mogoče, predvsem zaradi pomanjkanja osebja. Poleg tega pa je treba še povedati, da večina učnega osebja ni usposobljena za vodenje alternativnega pouka. Vse kaže, da sedaj še nihče ne ve, kateri predmet naj bi uvedli za tako imenovano »alternativno« uro. Predlogov je bilo že nešteto, od najbolj neverjetnih do najpametnejših, na dokončno odločitev pa bomo morali verjetno čakati še nekaj mesecev, če ne celo let. Marsikoga pri tem skrbi - je pripomnil Gialuz - da bi nekatere učence in dijake bolj zamikal alternativni pouk in da bi množično »dezertirali« verouk. Predstavnika CGIL sta povedala, da vlada tudi v tržaških šolah prava anarhija. Krivde za diskriminacije dijakov, ki ne obiskujejo veroučnih ur, prav gotovo ne gre iskati pri duhovnikih ali veroučiteljih. Člani šolskega sindikata CGIL so prepričani, da gre tu le za nesporazum, ki bi ga morali razčistiti v italijanskih vladnih krogih. Ravnatelji preprosto ne vedo, kaj naj sto- rijo in kako naj se vedejo, prav zaradi te zmešnjave pa so diskriminacije »laikov« (ali bolje: nekatoličanov) v šolah vedno pogostejše. Čeprav je država določila, da je treba v šolski urnik postaviti verouk na prvo ali zadnje mesto, tega nihče ne izvaja, ker obstajajo tudi objektivne težave pri usklajevanju urnikov. Kdor ne obiskuje verouka, mora prosto uro presedeti na hodniku ali v kakem drugem praznem razredu. Lani pa so v eni od tržaških visjjih šol celo izključili šest dijakov, ki so v prostem času igrali na karte... Letos je 31 dijakov italijanskega liceja sestavilo protestno pismo, ki pa je, kot kaže, naletelo na gluha ušesa. Zaradi vseh omenjenih problemov se dogaja, da se nekateri odlo-čijo za verouk samo zato, ker preprosto »nočejo imeti težav«. Predstavnika CGIL sta poudarila, da se kaj takega v demokratični državi ne bi smelo dogajati. Prav včeraj je na vsedržavni ravni prišlo do protestov šolskega sindikata CGIL, ki je 25. oktober proglasil za »vsedržavni dan proti diskriminaciji«. V Trstu so ob tej priložnosti sklicali tiskovno konferenco, v drugih mestih pa so organizirali manifestacije, konference, okrogle mize in predavanja. pravilo. Gnečo, kakršno vidimo na na-šem posnetku (foto Križmančič), srno doživljali tudi včeraj in človeku se up' ravičeno vsiljuje vprašanje, ali je re potrebno, da tako velik del svojega dragocenega časa žrtvuje za to, da 5 premakne z enega na drugi kone mesta. Saj vendar ni nujno - bo kdo ug° varjal - da se prevažamo samo z oseb nimi avtomobili. In že smo pri druge® bolečem poglavju tržaškega mestnega prometa: tudi za avtobusni prevoz za radi gneče porabimo kup časa in p01 pežljivosti, povrhu pa je cela vrst smeri povsem nepokrita z javnimi pre voznimi progami. In kaj ob vsem tem počnejo odg0 vorni? Zaradi dolgotrajne paralize žaških krajevnih uprav se je sicer z star problem prometa v zadnjih mes cih tako zaostril, da ga bo le tezK reševati brez korenitega načrta pre° nove prometnega sistema. Zahteve p njem pa prihajajo od vseh strani. Včeraj je izdalo tiskovno noto tajništvo tržaškega sindikata prevozni kov CISL, ki zahteva od občinske up^ rave takojšen in natančen poseg. N° odbor naj bi sklical srečanje med zu panom, odbornikom za promet, sina1 kalnimi organizacijami prevoznikov 1 prizadetimi kategorijami prebivalsty < da bi skupaj določili program okrep11 ve javnega prevoza. Sindikat pri te® zagotavlja svojo polno podporo p/lZ,®_ devanjem za izboljšanje kakovosti zi vlejnja v našem mestu. V Trstu - ber® mo v tiskovnem sporočilu - gre izbo1] šanje te kakovosti tudi preko celovit ga načrta za ureditev parkirišč, za Pr® ustroj mreže javnega prevoza in z ureditev dvosmernih prednostnih v° nih pasov za javna in komerciala prevozna sredstva. Vsekakor pa je z CISL najprej potrebno uresničiti Z obstoječe načrte, predno jih bo c prehitel. tudi ZSKD prireja tečaj glasbene vzgoje po Orffovi metodiki Zveza slovenskih kulturnih društev bo 4. in 5. novembra priredila sernb nar glasbene vzgoje po Orffovi metodiki, na katerega so posebno vabljen1 osnovnošolski učitelji in sploh vzgojitelji. Seminar bo vodila Ida Virt iz Ljubljane, potekal pa bo na sedežu ZSKD v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in sicer v petek, 4. novembra, od 15. do 19. ure, v sobotOr 5. novembra, pa od 14. do 18. ure. Kdor se namerava seminarja udeležiti, se mora predhodno vpisati. Vse potrebne informacije je mogoče dobiti v uradih Zveze slovenskih kulturni!1 društev v Trstu (tel. 040/767303) od ponedeljka do petka. Rok za prijav0 zapade 2. oktobra. Visok jubilej KD Primorsko iz Mačkolj Kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj proslavlja letos 90. obletnico ustanovitve. Jubilejno sezono so člani društva pričeli z izletom na Bled in v Bohinj, kjer so si ogledali Kravji bal. Izlet je bil nekakšno priznanje vsem društvenim delavcem, ki so si prizadevali, da bi bila pretekla sezona čimbolj bogata in pestra, obenem pa spodbuda, da bi jubilejna sezona potekala uspešno, v znamenju kulturne rasti vaščanov in vasi. Glavni steber društvene dejavnosti je še vedno mešani pevski zbor, ki ga tudi letos vodi Anton Baloh. Pevke in pevci, ki so svoje vrste pomnožili še z nekaterimi novimi ljubitelji petja, so pričeli z vajami že 1. septembra. V najkrajšem času jih čaka nekaj nastopov, kot npr. počastitev padlih 1. novembra ob vaškem spomeniku, v nedeljo, 6. novembra, pa se bodo udeležili drugega srečanja Pesem nas združuje, ki bo tokrat v Slovenj Gradcu na slovenskem Koroškem. Letošnje srečanje prireja namreč kulturno-umet-niško društvo iz Slovenj Gradca, medtem ko je bilo prvo srečanje lani v Kortah. Mešana pevska zbora KD Primorsko in KUD Slovenj Gradec ter moška zbora Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic in Janko Premrl-Vojko iz Kort so se namreč dogovorili, da se bodo vsako leto izmenično srečevali v enem izmed krajev, od koder so doma, in tako simbolično povezali slovensko zemljo in Slovence na tej in oni strani meje pod znakom štiriperesne deteljice. Odborniki KD Primorsko pa namenjajo pretežni del svojih moči in prostega časa nameniti pripravam za proslavo 90-letnice društva. Proslava bo namreč potekala razčlenjeno in bo obsegala štiri večere z različno tematiko. Prvi večer, 10. decembra, bo namenjen likovni in foto9r ski umetnosti. Domači slikarji bodo razstavili svoja a j. fotograf Mario Magajna pa bo predstavil izbor najzaniP vejših fotografij o vasi in o društvu skozi različna obdo L. V nedeljo, 11. decembra, bo imela glavno vlogo ml0vj. na, v sredo, 16. decembra, se bodo Mačkoljanom predsto li besedni ustvarjalci iz Brega, v nedeljo, 18. decembr<3, L bo osrednja proslava, na kateri bo imel glavno t>eS v0-društveni pevski zbor. To je seveda okvirni spored, o ,z ^ jalcih in nastopajočih bomo podrobneje poročali o pr° času. .. jfi O devetih desetletjih delovanja in molka, o padan rp vzponih kulturnega društva Primorsko bo ob jubilej11 ‘ čala tudi priložnostna publikacija, ki bo izšla ob zac proslav. jCa V KD Primorsko pa so pred dnevi že slavili; odbor ^ Danica Smotlak, ki je duša društvene dejavnosti, I ,fljj občnem zboru ZSKD prejela visoko priznanje, in s’cet nri0s krog za požrtvovalnost, kot zahvalo za dolgoletni dop in za dragoceno delo, ki ga je opravila v sklopu drust vasi na področju kulturno-ljubiteljske dejavnosti. D p sicer spada med tiste ljudi, ki odklanjajo vsakršen 0. okrog sebe, vendar je s svojim odprtim značajem, 0 ,71 dejno in pomirjujočo osebnostjo ter z veliko zagnanos^e[l veseljem do dela z ljudmi in za društvo, dala sv o1 ^ pečat kulturnemu dogajanju v Mačkoljah. Dolžni s veliko več kot le nekaj priložnostnih vrstic, a njene 9 ne zadržanosti le nismo mogli docela obiti, (ris) Štiri mesece po junijskih upravnih volitvah Tržaška Občina ima končno tudi odbor Zelo omejevalno o naši manjšini Župan Richetti je pozno sinoči Prebral programsko poročilo ter •stočasno posredoval svetoval-cem program koalicije. Župan v syojem poročilu sploh ne ome-n)a slovenske manjšine, ki je Zelo bežno omenjena le na predzadnji strani programa nove ve-c*ne, kjer dobesedno piše, da bo n°va koalicija posvečala pozorno« napovedani vladni zakonci pobudi. Vladni predlog naj ai zagotovil red in juridično gotovost različnim normativom in s tem dosegel cilj uravnovešene zaščite manjšine. Občinski odbor je v bistvu osvojil stališče LpT in nacionalističnega odbora za obrambo •islijanstva Trsta, ki priznavata Manjšini kvečjemu pravice, ki Jih že uživa. Res dober začetek Za Richettijev odbor! Tržaška občinska uprava ima od sinoči tudi občinski odbor, v katerem imajo demokristjani in socialisti po šest predstavnikov, po enega pa liberalci, socialdemokrati in republikanci. Za efekitvne odbornike so bili v prvem glasovanju izvoljeni liberalec Trauner (31 glasov), republikanec Pa-cor (25), demokristjani Bosio (26), Bet-tio (25) in Tomizza (23) ter socialisti Cecchini (30), Seghene (26), D Amore (26) in Pittonijeva (25). Za izvolitev še preostalih dveh efektivnih odbornikov pa je bilo potrebno dodatno glasovanje, zato ker v prvem ni nihče od kandidatov prejel po zakonu potrebne absolutne večine glasov. V drugem glasovanju sta bila izvoljena demokristjana Cernitz (27) in Černuta (27). Za odbornike suplente pa so bili izvoljeni socialist Anghelone (32), socialdemokrat Berce (28) in demokristjanka Ne-mezova (25). Slednja je bila izvoljena v drugem glasovanju, ker v prvem ni prejela potrebne večine. Odborniki so, kot vidimo, prejeli različno število preferenc. Volitve so bile namreč tajne, tako da so mnogi svetovalci petstrankarske koalicije, ki bo vodila upravo, glasovali mimo di- Socialist Seghene bo tudi v novem odboru podžupan rektiv posameznih strank, neofašisti pa so gotovo podprli nekatere nove odbornike. Listarji se niso udeležili glasovanja, komunisti in zeleni pa so oddali belo glasovnico. Do sporov med strujami je, kot običajno, prišlo znotraj svetovalske skupine KD, kjer je večinska Biasuttijeva struja zahte- vala štiri odborniška mesta, ostali dve pa bi pripadali struji "base" in moro-tejcem. Biasutti pa je po hudem notranjem sporu dobil samo tri odbornike (Cernitza, Bosia in Bettia), morotejci enega (Tomizzo), baziste pa bosta zastopala Černuta in Nemezova. Do nekaterih nesoglasij je prišlo tudi pri socialistih, a ne na imenih novih odbornikov, ampak pri porazdelitvi odbor-niških resorjev. Novoizvoljeni občinski odbor se bo prvič sestal jutri. Na seji bo župan Richetti formalno porazdelil odborniš-ke funkcije. Za podžupana bo potrjen socialist Seghene, ki bo tudi skrbel za šolstvo, starejši odbornik bo Trauner (PLI), ki bo tudi odgovoren za mestne redarje. Ostali resorji bodo skoraj gotovo takole porazdeljeni: Cecchini (PSI) urbanistika, De Gioia (PSI) šport in prosti čas, D' Amore (PSI) industrijske službe, Pittonijeva (PSI) decentralizacija, Anghelone (PSI) ekonomat, Berce (PSDI) socialno skrbstvo, Pacor (PRI) kultura, Tomizza (KD) načrtovanje in proračun, Cernitz (KD) javna dela, Bosio (KD) osebje, Černuta (KD) zdravstvo, Bettio (KD) davki, Nemezova (KD) matični urad. V soboto predstavijo neoklasični Trst na videokaseti Tržaška občinska uprava je leta 1987 z deželno finančno podporo naročila vrsto raziskav o neoklasični arhitekturi v Trstu. Eden izmed prvih in najpomembnejših sadov tega programa je informativni vodič, ki je že bil predstavljen javnosti letošnjega junija. Gre za priročnik, ki vodi bralca po terezijanski, jožefovi in frančiškanski četrti ter ga opozarja na pomembnejše neoklasične zgradbe. O tem Trstu pa je tržaška občinska uprava pred nedavnim dala posneti še videokaseto, ki ima predvsem didaktično vrednost. Uprava bo kaseto predstavila javnosti v soboto, 29. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi, Ul. S. Car-lo 2. Na predstavitev, pri kateri bo sodelovalo tudi tržaško šolsko skrbništvo, so posebno vabljeni šolniki in dijaki vseh šol. Istočasno bodo kaseto predvajali v dvoranici na županstvu, Trg Unita 4/e. Vabilo SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi danes ob 18.15 na srečanje z ravnateljem Tržaške zdravstvene enote dr. Botteghelli-jem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Ker gre za izredno aktualno temo, so vabljeni predvsem trgovci, obrtniki in gostinci. Sinoči prvič za isto mizo predstavniki begunskih združenj in Unije Italijanov V kinodvorani Vittorio Veneto Včeraj enotna manifestacija upokojencev treh sindikatov p Cesarska dvorana" hotela Savoia Kcelsior je bila sinoči prizorišče doji dha, ki ga sami protagonisti večera vjCer niso hoteli označiti kot zgodo-nskega, ki pa je nedvomno prelo-en: prvič so sedli za isto mizo pred-avniki istrskih begunskih združenj zastopnik italijanske manjšine v Ju-j^aviji. Zasluga za pobudo, ki bi bila Pred nekaj leti nepojmljiva, gre ku nedavnim (1982) nastalemu krož-Istria, ki mu je že uspelo prebiti ^arsikateri prekat in obračunati z v afsikaterim zastarelim shematizmom ob °°ravnavanju zgodovine teritorija no^ečera z naslovom "Združenja Istra-D v na tej in oni strani meje: odnosi in ^spektive", so se udeležili predsed-k Vocci in podpredsednik Depan-Ister za organizatorje, kulturni krožek iz i Silvano Sau za Unijo Italijanov Za -e *n z Reke, Arturo Vigini za q lezenje istrskih skupnosti in Silvio j., ioello za Unijo Istranov. Presenet-Sq 0 novo pa ni bilo samo dejstvo, da Se .Predstavniki vseh teh organizacij za isto mizo, ampak tudi njihove V[5ye in sploh umerjena klima, ki je lih J?dala na večeru in ki je na podob U, Prireditvah, ko se je govorilo o dp °zRnem odhodu iz Istre pred štiri-!®limi leti, res nismo bili vajeni. (ioa^.eset let P° tistih dramatičnih 2aa°dkih so morda dani pogoji, da se ae 6 \ °l)rne pomembna stran zgodovi-•bti • nastopajoči so namreč bili enJa, da včerajšnjemu prvemu sre-2 J,u morajo slediti druga, da sicer kov ■ vine oziroma tragičnih dogod-pa .lz preteklosti ne gre pozabiti, da H ,le treba gledati naprej- in da je p n° skupno graditi prihodnost. To Ja I^ora biti prihodnost miru in sožit- tfHfe Isti ^tieno je naglasil celo predsednik ranov, torej tiste organizacije, doslej veljala za najbolj esktre- Sicer 1 med begunskimi združenji. so tudi sami nastopajoči opo-ran l' da si ne gre delati utvar, da so r®zlT Poprav stare, še boleče, da so ke globoke, vendar si utira pot JHsmo uredništvu £a ohranitev sedeža ENEL s v Nabrežini Podtt0var}° uredništvo! ske obi*Qnj občani devinsko-nabrežin-(•aft!pr„Ine so seznanjeni z dejstvom, da ke jn Va družba ENEL premestiti tehni-yeriefnSV°! aabrežinski sedež drugam, o že u°t y Tržič. Premestitev bi pretrga-■Oiacf R6710 neposredno izmenjavo in-,eiti gJJu st*kov med občani in oseb-r'7!o9oč / ENEL. Dosedanji položaj je 'V(tiifefa odjemalcem učinkovito in PriijiPrnn° raven storitev, tehnikom pa Premi0 PMoIje za delo. P°vZfoč i ifev oabrežinskega sedeža bi s°v j,. “a Poslabšanje storitev in odno-S° biij - ^rpžbo ENEL in prebivalci, ki UfQda p\,t. 'tak oškodovani ob zaprtju c EodDProd nekaj leti. n El n an‘ rnenijo, da je namen družbe , ,9a ]pSPreiemljiv in zato zahtevajo, m/o u 'ta spremeni. Obenem pa pozida bi oZaViJe‘ie zainteresiranih občin, j0t°v!tf,,,re ITALIA1 _________ 7.15 Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal 8.15 Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina 20.30 Film: Dottor Jekyll e gentile signora (kom., It. 1979, r. Steno, i. Paolo Villaggio, Edwige Fenech) 22.25 Nanizanka: Zanzibar 23.05 Aktualno: Dibattito! 23.25 Nanizanka: Tre cuori in affitto 23.55 Rubrika: Premiere 0.05 Nanizanki: Samurai, 1.05 Star Trek IZIHiaM TELEPAPOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Un vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e paillettes 17.30 Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Gli sceriffi delle stelle, Robotech, Lupin III 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Špara forte, piu forte... non capisco! (kom.,x It. 1966, r. Edu-ardo De Filippo, i. Marcello Mastroianni, Raguel VVelch) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Oddaja o ribolovu 24.00 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIULI [ 13.30 Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: I giove- di della signora Giulia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Medicinska rubrika 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Variete: Al Paradise 0.30 Rubrika: Šport mare 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Cecilijanka 1987; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Izza kongresa (rež. J. Povše); 15.15 Glasba, novice in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violončelist Andrej Petrač in pianist Bojan Gorišek; 18.00 M. Dvorak: Pisma iz Prage; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.20 Mladi mladim; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Štirje kovači; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Iz slovenskih oper; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.35 Glasba in variete; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... pro-ram; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; .32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00.Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puz-zle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranja matineja; 12.00 Glasbeni utrinki; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Programski dokument pokrajinske uprave Danes razprava in predvidoma glasovanje Kipar Darko Bevilacqua razstavlja v Novi Gorici Goriški pokrajinski svet je po sinočni programski seji dejansko začel opravljati petletni mandat. Sinočna seja je bila, po nekaterih uvodnih proceduralnih vprašanjih in po sprejemu ostavke in po ponovni izvolitvi odbornika Mauriza Fabbra, v celoti namenjena predstavitvi programskega dokumenta in tudi prvim posegom. Osrednji del razprave in glasovanje o dokumentu, naj bi se odvijalo danes popoldne in zvečer. Glede ostavke in ponovne izvolitve odbornika Maurizia Fabbra, ki bo odgovarjal za finančna vprašanja, imovino in splošne zadeve, ni bilo posebne razprave, če izvzamemo nekaj očitkov Giorgia (zeleni), Vollija (PRI), misovca in komunista Salomonija. Pokrajinski svet je ostavko, ki jo je Fabbro podal že na prejšnji seji in tudi poisno potrdil, sprejel z dvanajstimi glasovi, osem svetovalcev se je vzdržalo. Takoj zatem je bil Fabbro spet izvoljen in sicer s 15 glasovi, medtem ko je šest svetovalcev oddalo bele glasovnice. Fabbro je podal ostavko, ker je ob volitvah na prejšnji seji, prejel več glasov kakor De Iust, ki bi moral, v smislu dogovora med strankami opravljati funkcijo podpredsednika pokrajine. Preostali del sinočne seje pokrajinskega sveta je bil nato posvečen predstavitvi programskega dokumenta novega odbora in tudi že prvim posegom, čeprav so nekateri svetovalci predlagali, naj bi razpravo, z ozirom, da so gradivo prejeli razmeroma pozno, prenesli na danes. Dokument — več kakor štirideset tipkanih strani — ki obsega glavne smernice delovanja danes štiristrankarske, jutri pa morda petstrankarske koalicije, je prebral predsedsednik Gianfranco Crisci. Sestavljen je bil po krogu posvetovanj s predstavniki političnih strank, gospodarskih združenj in raznih ustanov, saj je imel predsednik v zadnjih tednih vrsto srečanj in pogovorov. Čeprav bodo dokument, ki naj bi predstavljal osnovo, to je izhodišče delovanja pokrajinske uprave, podrobno razčlenili in ocenili v današnji razpravi, naj opozorimo na nekatere osnovne stvari. Prdvsem na to, da so vprašanja razvrščena v tri osnovna poglavja: splošna politična vprašanja, posegi na posameznih področjih, posegi na socialnem in kulturnem področju. V prvem poglavju, ki je nekakšen uvod ostalima dvema, predsednik razglablja o splošnem političnem položaju, o novi vlogi in pristojnosti pokrajine, o smernicah, ki naj bi urejale delovanje pokrajinskega sveta in raznih komisij, o odnosih med večino in manjšino. Drugo poglavje je razčlenjeno na različna vprašanja. Na prvo mesto postavlja Crisci vprašanja življenjskega okolja in kakovosti življenja, sledi vloga (mednarodna) pokrajine na področju kulture in znanosti, vprašanja prostorskega načrtovanja in varstva okolja, gospodarstva, prometnih struktur, povezovanja podjetij na področju javnih storitev. Gospodarski problematiki namenja predsednik največ pozornosti. Zdravstvo, socialno skrbstvo, šolstvo in športne dejavnosti, kulturne dejavnosti ter pobude na zakonodajnem področju sestavljajo tretje poglavje. V tem poglavju se na nekaterih mestih omenja tudi prisotnost slovenske narodnostne skupnosti in pobude, ki jih namerava Pokrajina uresničiti . Tako v poglavju o šolstvu in športnih dejavnostih Pokrajina "spodbuja občinsko upravo, da bi v čimkraj-šem roku zgradila poslopje namenjeno slovenskim šolam". In dalje v poglavju o kulturnih dejavnostih napoveduje, "da se bodo spodbujale pobude za ovrednotenje jezika in kulturnega izročila krajevnih skupnosti in vse pobude, ki imajo cilj posredovati mladim generacijam kulturno dediščino. Pokrajina bo iskala in spodbujala izmenjavo s skupnostmi v sosednji Sloveniji". Podobno sodelovanje naj bi se razvijalo tudi z Venetom in Avstrijo. Prisotnost slovenske narodnostne skupnosti in potreba po zakonski ureditvi je omenjena tudi v zadnjem poglavju, kjer je govor o zakonodajnih pobudah. Pokrajina si bo prizadevala, da pride čimprej do odobritve zakona o obmejnih področjih, zakona o manjšinjskih (jezikovnih) skupnostih in zakona za zaščito slovehske manjšine. "To je vprašanje (zaščitnega zakona za Slovence namreč o.ur.) ki se predolgo zadržuje v avlah parlamenta in ki ga je treba dokočno pripeljati do razrešitve. Duh zakona se pravzaprav že odraža na nekaterih območjih, kakor v šolstvu, kulturi, rekreativnih in športnih dejavnostih. Številni deželni ukrepi nudijo slovenjski manjšini možnost razvoja. Krajevne ustanove so našla ustrezne rešitve v izvajanju legitimnih pravic tega pomembnega dela naše pokrajinske skupnosti. Priznati pravice slovenski manjšini je dolžnost, ki jo med drugim predvideva ustava, da se ohranijo njene narodnostne in kulturne značilnosti. Pripadnost različnim skupnostim je treba dosledno spoštovati če hočemo zgraditi sodelovanje ter iskreno in plodno prijateljstvo." Tako Predsednik Pokrajine o Slovencih. Seveda gre za načelne izjave in obljube. Tako, ali podobno je bilo tudi na začetku prejšnjih mandatov, praksa pa je pokazala, da se zatakne, ko gre za reševanje konkretnih zadev. Upati je, da bo tokrat, zaradi drugačnega ozračja, več razumevanja. Po več kakor eno uro trajajočem branju dokumenta se je pričela razprava s prvimi posegi Cipollonija (KPI), Vollija (PRI), Bombijev (KD), Pirone in Furlana (KPI). Nadaljevala se bo danes. Kipar Darko med petkovo otvoritvijo V prostorih galerije Meblo v Novi Gorici so na ogled skulpture umetnika Darka Bevilacgue, po rodu iz Bilj. Kipar Darko Bevilacgua, ali kar samo Darko, kot se sam predstavlja, je umetnostno šolo obiskoval v Gorici, nato pa je pomagal v ateljejih raznih umetnikov. Študijsko je potoval po Grčiji in Italiji, kjer se je pobliže seznanil z mikensko, oziroma etruščan-sko umetnostjo. Samostojno je razstavljal ali se udeležil skupinskih razstav širom po Italiji, pa tudi na Dunaju in v Ženevi. V svojih delih najraje prikazuje svet pradavnih ljudskih čaščenj, ljudskih in verskih običajev ter izbranih vrst živalskega sveta. Kiparjeva prvinska navezanost na zemljo kaže namreč spoštovanje do dela, navezanost na kraj rojstva ter nakazuje poetičen povratek h koreninam. Razstava bo odprta do vključno 5. novembra. Razstavo so odprli v petek. Avtorja je predstavila ravnateljica Goriškega (Foto Čubej) muzeja Nelida Simšič, ki je s spremnim besedilom opremila tudi katalog-Ogled razstave toplo priporočamo. Predavanja o I. svetovni vojni Tudi drugo predavanje iz ciklusa Srečanja in razmišljanja o prvi svetovni vojni, je bilo deležno precejšnjega zanimanja publike. Giorgio Ronchat. docent zgodovine na univerzi v Turinu je podrobno analiziral razloge, 81 so po njegovem mnenju botrovali uspehu italijanske vojske leta 1918. Prihodnje srečanje bo na sporedu jutri, 27. t. m. Ob 17.30 se bo v Palači Attems predstavil goriški publiki d°' cent za zgodovino filma na univerzi v Padovi Giampiero Brunetta. Brunetta bo govoril o namišljeni fronti in nevidni vojni. Do 30. novembra prošnje za denarne prispevke v smislu zakona 10/80 Goriška občina bo v skladu z določili dež. zakona št. 10/80 tudi v šolskem letu 1988/89 dodelila denarne prispevke za nakup knjig in drugih učnih pripomočkov za dijake nižje srednje šole, ki izhajajo iz manj premožnih družin. Prošnje lahko predložijo - na posebnih obrazcih - dijaki, ki obiskujejo nižje srednje šole na območju goriške občine, ne glede na kraj stalnega bivališča. Osnovni pogoj je družinski dohodek, ki za leto 1987 ni smel biti višji od 16 milijonov lir. Ta znesek se poviša, za tri milijone lir za vsako osebo, ki živi v skupnem gospodinjstvu in je v breme družinskega poglavarja. Prošnje za dodelitev podpore je treba izpolniti na posebnih obrazcih ter jih je treba dostaviti protokolne-mu uradu na občini, najkasneje do 12. ure 30. novembra. Prošnjam je treba priložiti kopijo obrazca 101 za leto 1987 ali overovljeno kopijo davčne prijave za leto 1987, ali v primeru da omenjena dokumentacija ni razpoložljiva, posebno zapriseženo izjavo. Za podrobnejša navodila je na voljo urad za šolstvo na Občini. Prošnje, ki ne bodo opremljene s kopijo obrazca 101, oziroma kopijo davčne prijave, ne bodo upoštevali. Obvestilo se nanaša tudi na dijake nižje srednje šole Ivan Trinko. Od 5. do 13. novembra sejem pohištva in opreme Ambiente Po dveh uspešnih sejemskih prireditvah, sejmu mode in sejmu motorjev, so se na razstavišču ob ločniškem mostu začele priprave na predzadnjo letošnjo manifestacijo. Od 5. do 13. novembra bo namreč sejem pohištva in stanovanjske opreme Ambiente. Teden dni zanimivih priložnosti, kot pravijo prireditelji, saj se tudi tokrat obeta marsikaj novega na področju ponudbe pohištva in opremljanja stanovanjskih in drugih prostorov. Novost je v povečanem zanimanju za pristno obrtniške (in ne serijske) izdelke pa tudi za možnosti, ki jih posamezniku ponuja sistem "naredi sam". Največ razstavljalcev bo iz naše dežele, precejšnja prisotnost pa se napoveduje tudi iz Veneta, kjer je industrija pohištva med vodilnimi panogami v gospodarstvu. Jutri zvečer v Kulturnem domu Srečanje s štirimi pesniki ob ponatisu zbirke Pesmi štirih Ko je izšla pred petintridesetimi leti, je pesniška zbirka Pesmi štirih zbudila izredno zanimanje med bralci. Bila je novost, enkratni dogodek v slovenski literaturi. Štiri pesniki, takrat mlajše generacije, so se predstavili v skupni zbirki, ki je kljub različnosti vsakega izmed njih vendarle učinkovala kot celota. Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček in Kajetan Kovič so zatem šli vsak svojo umetniško pot, različne so bile njihove življenjske usode. Po treh in pol desetletjih so Pesmi štirih spet močno aktualne in tako je knjiga spet izšla v ponatisu. V čem je aktualnost in oživljeno zanimanje za poezijo — med drugim je bila posneta tudi kaseta, kjer pesmi razlagajo avtorji sami in pa gledališki igralci — bomo lahko zvedeli neposredno od avtorjev samih, jutri zvečer v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo predstavitev knjige, ki je letos izšla v ponatisu. Srečanje s štirimi mladimi žal danes že s srebrnimi lasmi bo prav gotovo prijetno, tudi zaradi tega ker nekatere člane četvorice v Gorici že kar dobro poznamo. Srečanje bo ob 18. uri. Danes bodo v Tržiču splavili admiralsko ladjo Tržaškega Lloyda V tržiški ladjedelnici bo danes slovesnost ob splavitvi nove admiralske ladje Tržaškega LIoyda. Gre za 231 metrov dolgo in 32 metrov široko kontejnersko ladjo, ki bo lahko prevažala 34 tisoč ton tovora, ob maksimalnem ugrezu pa še dodatnih pet tisoč ton. Slovesnost bo ob 11.30. Ladje ne bodo spustili v morje, pač pa bodo splavitev dosegli tako, da bodo dok napolnili z vodo. Polnjenje se bo pričelo ob 9. uri. Botra bo, kakor napovedujejo, 23-letna Rosita Caputo, naj mlajša uslužbenka pomorske družbe. Ladjo so začeli graditi decembra lani. V tržiški ladjedelnici bodo zatem postavili gredelj za novo ladjo. Tokrat bo to luksuzna ladja za križarjenje. Dvojčica te ladje je že v gradnji. Spomladi prihodnjega leta se bodo v Tržiču lotili gradnje velikanke za družbo Finmare. Gre za ladjo z nosilnostjo 261 tisoč ton, ki jo bodo dogradili do leta 1991. S tem pa bodo v ladjedelnici tudi izčrpali paket naročil, s katerim so premostili težavno obdobje. Kaj pa potem? Zamazano cestišče Včeraj popoldne so tržiški gasilci posegli v Ul. Timavo pred tovarno Ad-riaplast, kjer je tovornjak izgubil več- jo količino žveplenega prahu. Met* čiščenjem so ulico, ki pelje iz tržiške luke proti mestu, zaprli. V Gorici pa je včeraj zjutraj v U*-Trento gorel avtomobil znamke alt8 romeo, katerega lastnik je Renat0 Onofrio Betrei iz Tavagnacca. OgenJ je nekoliko poškodoval le električno napeljavo, saj so plamene pravočasno pogasili. Požaru je najverjetneje botroval kratek stik. razna obvestila V soboto zvečer v Domu A. Budala v Štandrežu S pesmijo obudili spomin na F. Lupina KD Briški grič obvešča, da se prične redna vadba rekreacijske telovadbe danes, 26. oktobra, ob 20. uri na Bukovjn-Vpisujejo Ana Mikluš - Ščedno (te ' 884182), Divna Valič - Jazbine (tel-390167) in Nevenka Klanjšček - Klane0 (tel. 884178). Občina Doberdob obvešča, da bo v petek, 28. oktobra, zjutraj običajna akcij® zbiranja starega železa in vseh drug1*1 kovinastih odpadkov. Kdor se hoče zne; biti teh kovin, naj že dan prej postav vse pred hišo na pločnik. Mladinski odbor SKGZ in Zveza sl«' venskih kulturnih društev prirejata ka baretni večer v Kulturnem domu v Pe' tek, 28. oktobra, ob 21.00. Skupina Kar^ brothers bo uprizorila Škovace. Predpr°' daj a vstopnic v Kulturnem domu od do 13. ure in na ZSKD od 9. do 17. ure. Kmečka zveza obvešča, da morajo vS odvisni delavci in upokojenci, ki so p« leg plače ali pokojnine prejeli še ka drugi honorar, plačati davek na zdrav) do vključno 31. oktobra. kino 3 V društvu so pripravili priložnostno razstavo (foto Klemše) J N - # .1 *WBM| ^7 mmkjmH Moški pevski zbor KD Skala iz Gabri) (foto Klemše) Franc Lupin je bil skoraj pol stoletja gibalo pevske tradicije v Štandrežu, a naj si je šlo za cerkveno petje ka-or za ljudsko in umetno pesem. Zapustil je bogato pevsko dediščino, saj je skozi njegove, žuljave, a marljive roke, šlo v desetletjih nešteto pevcev in pevk. Poleg težkega dela na kmetiji je zmeraj našel čas za delo na prosvet- nem in gospodarskem področju. Z zborom Oton Župančič je že leta 1946 nastopil v Trstu, leta 1947 v Ljubljani, pred dvajsetimi leti na množičnem shodu ob 100-Ietnici tabora v Šempasu in še na številnih drugih prireditvah. France Lupin je umrl pred desetimi leti. Ob obletnici so člani Kulturnega društva Oton Župančič pripravili lep evski večer. V soboto sta v Domu A. udala nastopila mešani pevski zbor domačega društva pod vodstvom Mirana Rustje in moški pevski zbor KD Skala iz Gabrij, ki ga vodi Rozina Ko-njedic. Sobotni pevski večer, kjer je spomin na pokojnega zborovodjo in prosvet- nega delavca Franca Lupina obudila E Ida Gravner, je bil tudi prvi v letošnji sezoni društva. Udeleženci pa so si lahko ogledali tudi priložnostno razstavo fotografij in drugega gradiva o Francu Lupinu, ki jo je pripravil Romano Petejan, skupaj s člani fotografskega odseka. Gorica CORSO Zaprto. Jutri 17.30-22.00 »La le9' genda del santo bevitore«. VERDI 19.00-22.00 »Lultima tentazio*1® di Cristo«. Prepovedan mladini P° 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Goduria carn®_' le«. Prepovedan mladini pod 18-tom. Tržič EKCELSIOR Zaprto. Jutri 17.30-22°° »Danza dei desideri«. Prepoved8 mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Kdo je to dekle«. DESKLE 19.30 »Barva denarja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 -32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 -40497. _________pogrebi_____________I Danes v Gorici ob 9.30 Olga Colussij^ splošne bolnišnice v cerkev na Svetog ski ulici in na glavno pokopališče. 150 let rezijanske folklorne skupine Tam v dolini pod Kaninom je ples nekaj posebnega, tam živijo posebni liudje, ki radi plešejo. In ko se oglasi glas citire, ga ni človeka, ki ga ne bi zasrbeli podplati. Tedaj plešejo vsi, stari in mladi, ženske in moški, pogos-1° celo otroci, kjerkoli in kadarkoli, v dvorani ali na gorici, poleti ali pozimi. Marsikomu se njihov ples zdi enoličen, nevešče uho težko loči vižo od v>že. Strokovnjaki pa že od nekdaj brskajo po tej dolini, posebnosti govora, Plesa in melodij jih privlačujejo kot skrivnostno petje vil, da jim noben na-Por ni odveč. Upravičeno so Rezijo °značili kot »biser slovenske folklore«. Rojstvo rezijanskega plesa ovija Ulegla preteklosti, izgublja se verjetno v dobi, ko so Rezijani skupaj z drugimi Slovani prišli izza Karpatov proti morju in so se ustavili v ozki dolini P°d naravno obrambo gora. Pogosto s° plesali v svoji dolini, pred 150 leti Pa so prvič zaplesali tudi izven nje - v /idmu. Tedaj je v bistvu nastala rezijanska folklorna skupina, ki je v 150 mtih obiskala marsikateri kraj in ponesla s seboj kot popotnico svoje dragoceno izročilo, da so ga lahko spoznali tudi sosedje in tujci. Danes pretijo Reziji drugačne pošas-u- Jurijev meč je otopel v boju proti sodobnim zmajem, kot sta brezposelnost in raznarodovanje. Ustvarjalnost m odpornost teh ljudi na zahodnem fobu slovenske zemlje pa išče novih Poti v bodočnost in šele čas bo lahko zapisal njihove uspehe. Na dolini mej, osan vasi za roko so se mi držale za no same lipe ime Rezija: Rozina dolina... V moji dolini, osem vasi / se me je mžalo za roko / za eno samo lepo ime ' Rezija: Rožina dolina... .. Rozajanska dolina" se ob reki Rezi-|* ali Bili vzpenja od vasice Na Bili do Dčje. Med pritoki Bile sta najbolj znana divji Jerman, ki se pojavlja v le-pendi, in Črni potok, po katerem nosi me ljudska pesem. V neradodarni do- lini pod Kaninom, Sartom, Žlebom, Rabo in Mužcem so poleg Ravance še ečje vasi Bila, Njiva, Osojane, Solbi-a in Učja, ob njih pa vrsta manjših aselkov ž zgovornimi imeni kot Kori-d. Jama, Klin, Brdo, Klanec, Križača, jfdzd, Kolk in podobno. Pod vrhovi so Planine, med njimi je največja Karnica b Prehodu iz Rezije v Učjo. V preteklosti so se Rezijani uk var j a-i Predvsem z živinorejo, od nekdaj pa tudi hodili v svet kot sezonski de-avci in kramarji. Povedati pa je treba, a Rezijani niso prinesli od drugod P esov, pesmi ali godčevskih viž, čep-av so kot krošnjarji prepotovali kar precejšen del Evrope. 1 .ZS'eljevanje prebivalstva v zadnjih stv ie Povedlo do pretresljivega dej-va, da živi več Rezijanov izven doli- jgSlika zgoraj: ples v Učji leta . Slika v sredini: rezijanska folklorna skupina na Ravanci leta •986 (foto Ferrari^ Slika spodaj: Zuankala, znani rezijanski citiravec, na Bili leta 1974 Verzi so iz pesmi Silvane Palet-11 m kantavtorja Rina Chineseja Leta 1838 so prebivalci doline pod Kaninom prvič plesali v Vidmu pred cesarjem - Obletnica predstavlja važno kulturno priložnost za strokovnjake in domačine Pa ta viza je po naše ne kot doma, kjer jih je le nekaj več kot tisoč. Iti je glas od meh judi, iti je glas rozajanski, ke zadavit ni srnin, zabit ni morin... To je glas mojih ljudi, / to je glas rezijanski, / ki ga ne morem umoriti, / ki ga ne morem pozabiti... Kljub štirim različnim govorom se ljudje med seboj odlično razumejo. Večji nesporazumi so med jezikoslovci in tistimi, ki na različne načine zapisujejo rezijanščino. Glede jezika je bila Rezija že večkrat kamen spotike. Tako so se Rezijani v preteklosti prepričali, da so nasledniki Rusov, le tisti najbolj ozaveščeni priznavajo sedaj svojo pripadnost slovenskemu narodu. Za jezikovnimi značilnostmi sta v preteklem stoletju brskala predvsem ruski filolog Izmail Sreznjevski in Po- ljak francoskega porekla Baudouin de Courtenay, za ljudskimi pesmimi pa slovenski pesnik Stanko Vraz. Že med vojnama, predvsem pa v zadnjih desetletjih, je Rezija postala cilj slovenskih jezikoslovcev, etnologov, muzikologov in koreologov, ki so skušali vse zabeležiti in popisati. Danes je zapisanih preko 600 rezijanskih pesmi, posnetih pa preko 400 viž. Ob obletnici, ki se bo v naslednjih dneh praznovala v Reziji, bodo slovenski strokovnjaki, ki delajo v okviru Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU, poklonili Rezijanom katalog posnetkov o ljudskem izročilu Slovencev v Italiji. Gesta nedvomno izpričuje spoštovanje in ljubezen, ki jo raziskovalci poleg strokovnega zanosa gojijo do tega svojskega izročila. Menda se to prvič dogaja med dvema državama. Ta lipi moj Čemi potok, an riidi lepo zaleni, uod maja dardu jasane... Lepi moj Črni potok, / vedno lepo zeleni, / od maja do jeseni... Za rezijanske posebnosti se poleg strokovnjakov navdušujejo tudi navadni smrtniki, če jim le uspe, da jih pobliže spoznajo. Največ zaslug v tem smislu ima rezijanska folklorna skupina, ki praznuje letos 150. obletnico. Omenili smo, da je prvič nastopila v Vidmu, in sicer leta 1838 pred tedanjim avstrijskim cesarjem. Od tedaj je nastopala na mnogih festivalih in folklornih srečanjih po vsej Evropi. Čeprav govorimo o folklorni skupini, ki vključuje prebivalce različnih vasi, gre v resnici samo za skupino domačinov, ki se zberejo, da stopijo na oder in prikažejo še vedno živo domače izročilo. Rezijanski plesi in pesmi se tudi pomalem spreminjajo, kot se z leti spreminjajo ljudje in življenje. Res je tudi, da se morajo predvsem mladi Rezijani, ki se vključujejo v skupino, učiti plesa, ker se ga na vasi niso mogli naučiti. Priložnosti za ples je nekoliko manj kot v preteklosti, mladi pa tudi zahajajo v disko, kot jim narekuje sodobno življenje, saj Rezija ni le muzej. In vendar so ohranili Rezijani nekatere značilnosti^ ki so tuje še tako bližnjim sosedom. Že po nekaj taktih spoznajo vižo in zelo točno vedo, kako bodo zaplesali ob njej. Še tako vešči plesalci nerezijanskega porekla pa potrebujejo kar precej časa, da zaznajo razlike med vižami in osvojijo nekatere gibe, ki tvorijo svojski stil plesa v Reziji. Pravzaprav plešejo Rezijani samo en ples - rezijanko v številnih figurah in po različnih vižah, ki nosijo ime po raznih krajih, kjer so jih najraje plesali, po začetnih verzih pesmi, ki spremljajo ples, ali po godcih. Rezijani so plesali in še plešejo ob porokah, za novo leto in predvsem ob pustu. Vendar Rezijani plešejo predvsem iz veselja do plesa, v tisti najbolj arhaični in primitivni obliki, ko je vsaka priložnost dobrodošla, da je le godec zraven, ko je soplesalec važen, da le imaš s kom plesati, naj bo moški ali ženska, saj ples nima v sebi niti trohice dvorjenja. Pač pa lahko plešeš v dvoje, v troje ali v štirih na križ. Anu čakdn ščale din, isi din ka e na če priit... In še čakam dan, dan, ki noče priti... Iz vsega tega bi človek lahko razumel, da je Rezija nekakšen živ muzej, v katerega se splača stopiti, da spoznamo najbolj arhaično slovensko izročilo, zanimive viže in pesmi, godce in plesalce, maske. Res je Rezija vse to, res pa je tudi, da Rezija hoče živeti z današnjim časom, da se je v njej po potresu prebudila nova volja do življenja, ki iz izročila včasih črpa moč, želi pa biti tudi ustvarjalna in sodobna. In tako se v Reziji pojavljajo pesniki, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, da bi domači dolini nudili vsaj kakšno možnost, kantavtorji, ki že leta segajo po sodobni glasbi, da ob njej opozarjajo na dolino, ki umira. Morda je bodočnost v kulturnem uveljavljanju, a ker je romantična predstava o lačnih pesnikih nesodobna, Rezija potrebuje ta trenutek gospodarske posege in delovna mesta. Samo ob tem bosta lahko narod in njegova kultura preživela... Stran napisala in uredila: NADJA KRIŠČAK Citira - knjiga o rezijanskih godcih nQ ^ rezijanskem ljudskem izročilu pritiče poseb-0s fiesto godcem, nadvse spoštovanim in čislanim Navadno sta za ples igrala dva godca, ku,katerima je bil važen citiravec (violinist). Bun-UseQs (godec na mali kontrabas) pa je imel[ po-p* Podrejeno vlogo, saj je le spremljal vižo in ^ -7Q0a/ ritem. Citiravci so lahko bili izključno r>ju, y°ški. Dobre godce so ljudje spoznali že po igra-kat - - - l7lQ- denarja, le pijačo in včasih hrano. nekaterih se še danes radi spominjajo, saj so Po nl'h poimenovali celo viže. Običajno niso spre-denarja, le pijačo in včasih hrano. r0 imajo pri ohranjanju izročila marsikate- Pref u3°. Posebnosti rezijanske ljudske glasbe pa slQStistavtiajo predvsem zaradi arhaičnosti viž po-ljudSL.° za vsakega etnomuzikologa, ki se Slasbo. Rezijanska glasba mu nuc b)ecy Zan>mivih izhodišč pri analizi plasti in odnosa 'zročilom ter zunanjimi kulturnimi vplivi. 3^as/yVa^a tud' predstavitev knjige o inštrumentalni reto / u Reziji z naslovom Citira. Po dolgoletnem PoiJjNetnico rezijanske folklorne skupine bo do- Ar lhil^l°u,an)u jo je pripravil Julijan Strajnar, etno-r°don° - ljubljanskega Inštituta za slovensko na- Stasb -e pri SAZU, globok poznavalec rezijanske dpj e 'n njenih posebnosti. Knjiga, ki je izšla te be p.° 2uslugi Založništva tržaškega tiska in založ-strok!f'Cato u zbirki Kulturna dediščina, ponuja '‘'oueJC?0. Poglobljeno besedilo v italijanščini in Set j/,.Sfini’ Povzetek u angleščini in kakih štiride-jr^acij ter fotografij najbolj znanih godcev, io oni/1®0 !e razdeljena na tri dele. V prvem poda-eirioo, fUffskav ljudskega izročila v Reziji z analizo y aJskih in družbenih plati godčevstva. Z dušo violinista in s človeško tenkočutnostjo predstavlja Julijan Strajnar vrsto rezijanskih citiravcev, ki so z vsemi svojimi značilnostmi pravi virtuozi. Drugi del knjige zajema nad sto notografiranih primerov rezijanskih ljudskih viž, tretji pa nudi bralcu kopico koristnih podatkov za primerjalne analize, nekaj kinetogramov in strokovnjakom dragocene bibliografske podatke. Knjiga ima 250 strani in je po svoji naravi namenjena predvsem etnomuzikološ-kim inštitutom, strokovnjakom, slavistom, etnologom ter vsem, ki se ukvarjajo z rezijanskim ljudskim izročilom. Najznačilnejši primeri ljudskih viž, ki jih knjiga vsebuje, so posneti tudi na priložnostni kaseti, ki jo je založba Pizzicato izdala v dopolnilo Strajnarjevi raziskavi. Spored prireditev na Ravanci Štiridnevno praznovanje ob 150-letnici rezijanske folklorne skupine predvideva več zanimivih trenutkov, saj skuša ugoditi raznim željam in zahtevam. Zadovoljiti bi moralo navdušene folkloriste, strokovnjake, izbirčneže in nenazadnje občinstvo. Vse se bo dogajalo na Ravanci v Rozajanski kulturski hiši. Prvi večer bo posvečen spominom in prijateljskim vezem. V četrtek, 27. oktobra, ob 20. uri se bodo srečali sedanji in bivši člani rezijanske folklorne skupine. Ob taki priložnosti se Rezijani ne bodo mogli upreti skušnjavi, da bi zaplesali, čim se bodo oglasili godci. Petkovo praznovanje se deli na dva dela: jutranji in popoldanski del sta izrazito strokovna, večerni koncert pa bi lahko označili kot gala predstavo. V petek, 28. oktobra, ob 9. uri je predviden začetek srečanje o raziskovanju in prikazovanju rezijanskega ljudskega izročila. Prvi poseg je pripravil Luigi Paletti, dolgoletni vodja domače skupine, na temo Dejavnost rezijanske folklorne skupine. Sledil mu po slovenski etnokoreolog Mirko Ramovš z referatom o raziskovanju ljudskega izročila in njegovem prikazovanju, torej o odrski postavitvi plesov ali običajev, ki jih je mogoče zabeležiti v vaški sredini. Srečanju bosta predsedovala slovenski raziskovalec in globoki poznavalec Rezije Milko Matičetov in njegov italijanski kolega Pietro Sassu. Predviden je še poseg o uporabi glasbenih zapisov za glasbene šole, profesor na tržaški Univerzi Gian-paolo Gri pa bo posvetil svoje razmišljanje važnosti dokumentov in podatkov, ki jih hranijo občine. V petek popoldne ob 15. uri bosta na vrsti predstavitvi Seznama posnetkov ljudskega izročila Slovencev v Italiji 1962-1968 in knjige Citira, ki jo je Julijan Strajnar posvetil rezijanskim godcem. Predstavitvi bo vodil italijanski etnomuzikolog Roberto Leydi. V petek, 28. oktobra, ob 20.30 bo nastopil Komorni orkester RTV-Ljubljana z dirigentom Antonom Nanutom, s mezzosopranistko Evo Novšak-Hovška, pianistom Hinkom Haa-som in violinistom Črtom Šiškovičem. Spored predvideva praizvedbo skladb, ki vsebujejo rezijanske ljudske motive. Avtorji so Jani Golob, Uroš Krek, Pavle Merku, Fabio Nieder, Piero Pezze, Alojz Srebotnjak in Daniele Za-nettovich. Celoten spored bo posnela RTV-Ljubljana. V soboto, 29. oktobra, ob 9. uri se bo srečanje preselilo v Etnografski muzej Gorske skupnosti v Naborjetu. Predstavniki Inštituta za slovensko narodopisje bodo namreč predali komaj ustanovljenemu Arhivu nabor-jetskega muzeja prepis zvočnik posnetkov, ki so jih člani slovenskega inštituta zbrali na italijanskem ozemlju. Sobota zvečer od 20. ure dalje, bo posvečena Rezijanom s predvajanjem filmov in kaset, ki so bili posneti o Reziji ali v Reziji. Predvajanje bo vodil VValter Colle. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 30. oktobra, ob 15. uri s folklorno prireditvijo, na kateri bodo poleg domačih plesalcev nastopile še folklorne skupine Federico Angelica iz Aviana, Koleda iz Velenja in Edehveiss iz Celovca. Jutri v Trstu začetek abonmajske sezone GM Ljubljanski »simfoniki« s klarinetistom Zupanom Drami Durasove in Jančarja, izven programa pa simpatični Rocky Horror Show Izredno izenačen izbor letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru Zvoki Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana bodo jutri zvečer odprli letošnjo novo koncertno sezono Glasbene matice, v kateri bo naša osrednja glasbena ustanova proslavila 80-letnico javnih koncertnih prireditev na Tržaškem. Ljubljanski gostje bodo v prvem delu zaigrali Simfonijo št. 1 v C-duru češkega skladatelja Jana Ladislava Dusska in Koncert za klarinet in orkester v Es-duru op. 36 Františka Vincenta Kramarja. V tej skladbi bo solistično vlogo odigral priznani slovenski klarinetist Alojz Zupan (na sliki). V drugem delu abonmajskega koncerta bo na sporedu znana Šesta simfonija »Pastoralna« Ludviga van Beethovna. Simfonični orkester RTV Ljubljana, ki je že satalni gost Glasbene matice, bo vodil dirigent Anton Nanut. Danes, ko bo ta prispevek objavljen, bo Borštnikovo srečanje na polovici. Do tega dne se je zgodilo marsikaj zanimivega in umetniško dražljivega. Srečanje samo se je poglobilo vase in po začetni izčrpavajoči "družabni" evforiji pustilo glavnino prostora razmišljanju o gledališču in upodobitvam. Jasno je, da na tem mestu ne moremo pretiravati z opisom vsega, saj bi se besedni lok napel, do nevzdržnih meja (beri: nemara bi prispevek napolnil celo stran), kljub temu pa moramo vsaj omeniti element, ki bo zapečatil usodo letošnjega festivala in najbrž sprožil, kot vsakič ob takih primerih, negodovanje. Gre za žirijo, ki jo letos sestavljajo izrazito »gledališki« ljudje, tako da o njihovi strokovnosti ne gre dvomiti. Alja Prodan (predsednica), Angelca Janko, Marjan Bevk, Vili Vuk in Aleksander Zorn bodo imeli težko delo, saj je letošnji izbor (če izvzamemo dve ali tri predstave) izredno izenačen. Na to črto izenačenosti in vrhunske izpovednosti sodi tudi Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki bo jutri v tekmovalnem sporedu uprizorilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi v režiji Maria Uršiča. Naši gledališčniki so v Mariboru od vedno dobrodošel gost in pozornost štajerske prestolnice do njih se bo prav gotovo potrdila tudi jutri. DURAS IN JANČAR Savannah Bay znamenite francoske pisateljice Marguerite Duras je predvsem zgodba spomina. Spomina na neko ljubezen, ki jo je mogoče ponoviti samo v igri, saj je čas neizprosen. Ponoviti pa jo je moč tudi s pogovorom, saj glavni protagonistki z obujanjem starega čustva uresničujeta sedanjo ljubezen. Predstava EG Glej iz Ljubljane, ki je zapolnila nedeljski tekmovalni spo- Prizor iz musicala Rocky Horror Show red, je prej verbalistična, lirična, nežna, nekoliko ekzotično pobarvana slika, kot pa dramsko uspela "ponudba". Na 'ozko zamejenem prostoru se nič ne dogaja, sledimo samo reminiscencam stare igralke, ki skuša priklicati stara čustva, a tega se seveda ne da. Skratka, lirični utrinki in zametki zgodbe a la novi roman, ki pa so nas pustili domala ravnodušne. Igra o Dedalu, bivšem revolucionarju in bivšem bajeslovnem konstruktorju in letalcu govori o revoluciji, njenih graditeljih in žrtvah. Napisal jo je Drago Jančar, uprizorila pa Drama SNG iz Ljubljane v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Jančar je v svojem De-dalusu ostal zvest svoji nalogi upornika in razgaljevalca tragične usode človeka, katerega se "polasti" revolucija. Ta tematika, ki se pri avtorju na različne načine skoraj stalno ponavlja, je Ob stoletnici rojstva velikega ameriškega dramatika Eugene 0’Nefll - oče ameriškega teatra Ko je Eugene 0'Neill začel pisati, se je ameriška drama omejevala le na skromno število plitvih melodram in komedij cenenih zapletov. Nasploh je na dramo in na njeno razkrivanje čustvenosti ameriška puritanska miselnost gledala z velikim nezaupanjem: pred svojo izselitvijo v Ameriko jo je poskušala izriniti iz angleškega sedemnajstega stoletja s tem da je dala zapreti gledališča, potem pa je z istim nezaupanjem prikrila še lastno, »na novo« posajeno grudo. Bolj kot kateremu koli drugemu dolguje ameriški teater prav 0'Neillu svoje rojstvo. Zaslugo za to nosi dejstvo, da je ta dramatik vselej in brez vsakršnega odstopanja ostal zvest svoji naravi, ki je bila v mnogih pogledih značilno ameriška. Od tu številna priznanja, ki jih je bil deležen - štiri Pulitzerjeve nagrade v letih 1920-1941 ter Nobelova nagrada leta 1936, sloves in privrženost publike, ki mu je s finančnimi podporami omogočala, da se je lahko posvečal izključno pisateljevanju. ONeillov cilj ni bila ustanovitev nekega avtohtonega prekooceanskega gledališča, temveč polna ubese-ditev tišjih resnic, za katere je mislil, da so ukoreninjene v njem samem. Pa vendar so bile to resnice ne le enega samega človeka, pač pa njegovega naroda v celoti. V širokem smislu besede je bil ONeill izrazito avtobiografski dramatik. Podobno kot Hemingway je trdil, da ni napisal ničesar, kar ne bi bil tudi sam doživel ali videl. In vendar, segajo nekatere njegove drame v samo zgo- dovino ameriške miselnosti. Kot Dre-iser ni bil, niti ni hotel biti književnik ali subtilni stilist. Res je, njegova intenzivnost čustev, širina obzorja in svojskost snovanja zdaleč presegajo stilne prijeme, ki jih je imel na razpolago. A ONeill še zdaleč ni »lahek« dramatik. Pisal je brez prestan-ka, bil izrazito ploden — naštejemo lahko dvajset pomembnejših del. Ustvarjal je svoje dramske kreature, jih opuščal in se ponovno vračal k njim. Izmikal se je literarnim, še bolj pa akademskim krogom, se plaho izogibal zahtevam mondenosti, kljub temu da je ena izmed njegovih prvih dram, Imperator Jones, doživela uprizoritev celo v Tokiu in to v dvajsetih letih. Kot že pred njim Jack London, ki mu je bil skupaj s Conradom prvi zgled, je ONeill sledil svojemu klicu vagabunda. S spominom na svoje romarsko otroštvo, ko je sledil očetu igralcu, ga je tista ameriška Keroua-cova neskončna cesta v mladostnem zanosu ponesla tudi v Honduras, Afriko, Argentino, na globoki ameriški jug. Pozneje je v spremstvu svoje tretje žene, igralke, šel v smer Ber-mud in Francije. A kaj — znova se je vračal na ameriško vzhodno obalo. Ne nazadnje je kot Melville iskal bližino morja in v njegovem nenehnem valovanju slutil zrcalo najprej svoje, potem pa še človekove usode, strasti, padcev in vzponov, življenja in smrti. A on pa si je želel kopnega. Isto valovanje in nihanje zaznamo v njegovih dramskih likih. Njegove osebe so polne dvoličnosti, polarnos- Eugene 0'Neill ti, regresij, odrešenja, stalnega nihanja med »romanco«, ki kliče po misteriju, čudu ter stvarnostjo, ki se cinično oddaljuje od nje in ki terja sprejemanje še tako trdih resnic, (npr. v Anni Christie, Čudni medigri, v drami Sladoledar prihaja). Življenje je dragoceno le zaradi sanj in želja, a nekaj nas vedno zadržuje, da bi lahko uresničili tisto, po čemer smo najbolj hrepeneli. Po drugi strani so naše želje le odmev .tistega, pred čimer bežimo. Odgovorne so tudi za naš polom, kratkovidnost, nezmožnosti sprejemanja dejstev, (npr. Potovanje dolgega dne v noč). O'-Neillove drame silijo k postopnemu razkrivanju globljih človeških silnic, k odkritju skritih vzgibov, vendar brez romantičnega idealizma. Ko je »resnica« odkrita, jasna, ne izpuhti, nasprotno, ostaja. Z njo se moramo šele spopasti. ONeill je poleg Schopenhauerja in seveda Freuda, prebiral tudi stare grške tragike. Usoda zanj ni bila stvar Olimpa, temveč del preteklosti posameznika, dejanj, ki človeka zavezujejo. V svojih dramah se je večkrat vračal k družinskim vezem, v razdiralno moč sovraštva, nerazumevanja, ljubosumja, pa tudi v odrešujočo vlogo ljubezni (glej npr. Hrepenenje po bresti). V svojem najobsežnejšem in morda najboljšem delu, trilogiji Žalovanje postane Elektra je dramatik v luči ameriške puritansko obremenjene družine Mannono-vih reinterpretiral Ajshilovo Oreste-jo. Ljubezenski trikotnik, ki se ponovi tudi v drugi generaciji, povzroči umor,- dejanja staršev ponovno zaživijo v dejanjih otrok, mračnost se bije s slo po naravni ljubezni, moralizem s senzualnostjo. Neverjetno je, da je kljub svoji zahtevnosti in nenavadni dolžini ta tragična trilogija žela velik uspeh. S sodobno govorico je spregovorila o samem nastanku Amerike. ONeill je tako postavil temelje takemu teatru, ki bi bil zmožen govoriti o deželi, v kateri zanj še pred nedavnim ni bilo prostora. Utemeljil je tradicijo. In Amerika se o njej z delom svojih dramatikov še vedno sprašuje. BARBARA LAPORNIK Knjižni sejem v Beogradu Pesnica Desanka Maksimovič je sinoči odprla letošnji 33. beograjski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 236 domačih založnikov in 1.100 tujih iz skupno 66 držav. Kljub temu da je letošnji sejem po številu domačih in tujih založnikov največji doslej, pa se je število knjig, izdanih v Jugoslaviji v primerjavi s prejšnjimi leti spet zmanjšalo. Na sejmu bodo tudi letos podelili vrsto nagrad. Med slovenskimi ustvarjalci je Marija Lucija Stupica dobila nagrado za najlepše opremljeno knjigo za mladino (Andersenovega Svinjskega pastirja), Ranko Novak pa za najlepše oblikovano knjigo o umetnosti (za monografijo Jagoda Buič). Knjiga Davida Grossmana o tragediji Izraelcev in Palestincev Da bi nas veter brezumja ne odpihal... David Grossman sodi v generacijo mlajših izraelskih pisateljev, tistih, ki mislijo drugače o trdnih »resnicah« in jih ne pogojujejo do neke mere razumljivi nagoni in strasti. Kajti strah, srd, zgodovinska obremenjenost marsikdaj ne dopustijo spoznati resnice, tako da se rade volje zatečemo h kalupom. Grossman je ubral drugačno pot, saj skuša gledati na svet in ljudi skozi očala ljubezni. Tak je bil njegov prvi roman Vedi alla voce: amore (Glej pod geslo: ljubezen), ki je izšel v Italiji pri založbi Mondadori; in tako je njegovo drugo delo, prevedeno v italijanščino (Mondadori: II vento giallo (Rumeni veter). Ko bi lahko le upali, da se bo kdo na Slovenskem lotil v kratkem prevajanja Grossmanovih del, bi ne opozorili na Mondadorijeva neposredna prevoda iz hebrejščine. Gros-smanovo pisanje je namreč tako svojstveno, da vsekakor velja brati »prvi« prevod, če nam je že original nedostopen. Pisatelj izpričuje v predgovoru k italijanski izdaji svoje knjige namen, da bi se slišal nov glas v razpravah o arab-sko-izraelskem sporu. Ne predlaga rešitev, saj se zaveda, da je pisatelj, ne pa politik. Njegova dolžnost je pokazati s prstom na določene pojave, rakave rane; pripovedovati o vseh mogočih odtenkih bližnje vzhodne tragedije z umetniš- ko besedo, ki ne obide razuma, seže pa do srca; šteje si v dolžnost razbiti prelahkotno izgovorjene stereotipne fraze; spomniti tiste, ki tega niso popolnoma pozabili, da še velja človeška morala. Končno pa hoče s svojo knjigo sprožiti alarmni zvonec in nakazati, katere bodo posledice, če se bosta obe strani predali brezumju. Zato pa tudi Grossmana prav nič ne moti, če je izraelski predsednik vlade Jichak Samir rekel, da je ta knjiga »novinarski trik in nič več«. Kako je imel izraelski pisatelj prav, je dokazalo dejstvo, da se je le šest mesecev po izidu knjige v tako imenovanem West Banku začela intifada, ki ji izraelske oblasti niso kos... Grossman je klub svoji mladosti (morda prav zaradi tega) spoznal enostavno resnico: S krivico ne poravnaš krivice, saj vse to sili v radikalnost, ki gotovo ne pelje k izhodu. Le z resničnim razumevanjem sedanjega položaja, takim, ki ni obremenjeno z iluzijami, le s tem da se poglobimo v zgodovinska in psihološka dejstva, ki motivirajo obe strani, bo mogoče najti razumen kompromis in izhod iz dolgoletne, navidez nerešljive krize. A za mir bo treba veliko poguma, gotovo dosti več, kot ga je treba za vojno. (-sch-) seveda aktualna in današnjemu življenju Slovencev primerna, mi pa smo tako imenovane politične drame že malce naveličani. No, kljub temu je treba reči, da je uprizoritev dobra, sam tekst pa dopušča zgoščene dialoge, ki vodijo v grotesko in tragikomič-nost. V Dedalusu je glavna poanta v tem, da načrtovalec zapora postane kmalu zatem gost v njem... Glavni "junak",je torej zapor, ki pooseblja pot revolucije: najprej velik aktivistični zagon ob njegovi gradnji, nato žrtve in zaporniki, ki ga naseljujejo, in končno čas po gradnji, ko gre samo za samopoveličevalne spomine, s katerimi protagonisti hočejo prikriti odsotnost temeljnega kamna, zaradi katerega vse drsi. Zapor je bil namreč zgrajen na hribu, kjer se teren usipa... Mislim, da je bila to dobra in tekoča postavitev, v kateri je igral glavno vlogo Radko Polič (Dedalus). Ta igralec nas vsakič preseneti z intenzivnim obvladovanjem odrskega prostora in sproščanjem neslutenih energij, tako da ustvari polnokrvne like. V okviru tekmovalnega sporeda je sinoči spet nastopila ljubljanska Drama SNG z uprizoritvijo Gospoda Pun-tile in njegovega hlapca Mattija. O Brechtovem delu pa bomo kaj več zapisali jutri. BORŠTNIKOV MITING Vzdušje je bilo kot vsakič enkratno, kajti za krajane pomeni gostovanje "borštnikovcev" kulturni dogodek leta. Tokrat je izbira padla na Zgornjo Ložnico pod Pohorjem, kjer je udeležence pričakalo sivo nebo in z njim tudi mraz, ki je že dišal po snegu-Ozeble kosti pa so se ob gostoljubnosti domačinov kaj kmalu ogrele in P® pozdravu Toneta Partljiča je stekel pod kozolcem kulturni program, ki so ga oblikovali dobitniki Borštnikovega prstana Maks Furjan in Polde Bibič, igralec Lojze Rozman, domači pevski zbor in ženska skupina v narodnih nošah. Ta je pokazala, kako se dela z lanom in lička koruza. Nekoliko dolg je bil ta program, a prav tako dolg3, če ne še bolj, je bila poznejša slavnost ob nagrmadenih mizah.... Miting spada v okvir Malega Borštnikovega srečanja, ki je letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nekoliko okrnjeno. Nikakor pa ga ne nameravajo v prihodnje ukiniti, saj gre za izjemen neposredni stik najširšega občinstva z gledališčem. Naj ob tem napišemo, da bo letošnje MBS v petek zaključil nastop Slovenskega stalnega gledališča, ki bo dan prej nastopilo,v tekmovalnem sporedu v Mariboru. Z® leta je namreč SSG gost v Slovensk* Bistrici, kjer uprizoritev Cankarjevega Kralja na Betajnovi nestrpno pričakujejo. TO MORA K NAM Rocky Horror Show, namreč. Srečo smo imeli, da smo lahko izven programa Borštnikovega srečanja videli ta novi slovenski musical, ki sam na sebi ni nič posebnega, a bo v dvorane PXK tegnil veliko mladine. A tudi nam, k1 nismo več v rosnih letih, je bila P°“l rugo uro trajajoča predstava všeč, saJ je delovala razbremenilno in kratkm časno, skratka simpatično. Musical je pravzaprav parodija na filmsko groZ' ljivko o Rockyju, znanem amerišk®10 "junaku". Zgodba je dovolj splošn3, dva normalna človeka, zaročenca, P3 deta v deževni noči v graščino, kj®‘ prebivajo norci in čudaki. Tam se p°" tem dogajajo nevsakdanje reči, gl® _ mo dlakaste mladeniče, Rockyja, g°so podarja gradu itd., kako se prebij3! skozi noč, zabadajo in izbadajo sami v nožnice in sploh groza je, vendj taka, da se ji vse skozi smejimo. Zg® ba sama je pravzparav "trugasta kr^ minalka", v kateri igra seveda glav® vlogo glasba, ki je na velikem raZP?e nu rockovskih možnosti — od bala do hard rocka. Predstava je torej W j neke vrste koncert z odličnimi v°ka nimi interpeti, tako da jo z zanit^ . njem in veseljem gledamo. Dobro bilo, da bi ta tip komercialnega 9^e.ah; lišča prišel tudi v naš prostor, saj ogled marsikoga presenetil. MARIJ ČUK Ob naslovu Šerbi, ne ravno peresno lahka pevka skupine Agropop; pod naslovom prizor s plesa; v sredini Oberdankov trg, kjer se zbira tudi slovenska mladina (Foto Davorin Križmančič) našem .mestu. Tu se lahko celo povrnemo na problem, ki smo ga že obravnavali, ko smo govorili o težavnem delovanju mladinskih krožkov: mladim glasbenikom, ki bi radi gojili sodobno rock glasbo, nihče ne daje na razpolago primernih prostorov za vaje in nastope. Ta zvrst glasbe, ki je med mladino gotovo najbolj priljubljen, je torej zapostavljen v primerjavi s klasično, ki ima svoj naravni prostor na Glasbeni matici. ODNOSI S STAREJŠO GENERACIJO »Če je govor o naših društvih, moramo povedati, da je stvarnost v posameznih društvih in posameznih krajih različna. Ponekod smo z društvi bolj povezani, drugje manj, ali celo nič. Večkrat se zgodi, da starejši člani društev negativno odgovarjajo na naše pobude. Tako se seveda ne moremo "srečati", čeprav bi bilo takšno srečanje in sodelovanje možno, koristno in tudi zaželeno. Seveda obstajajo razlike med svetom mladih in starejših. Miselnost je različna in tudi želje in okusi ne morejo biti enaki. Vendar pa bi bilo po našem v interesu vseh, da najdemo čimveč stičnih točk. STALIŠČE DRUŠTVA MAGNET Mladi občutijo predvsem pomanjkanje prostorov, v katerih bi se lahko shajali, združevali in uresničevali pobude, kot je npr. ples. To je bila osrednja misel kratke izjave, ki jo je na našem tokratnem srečanju podala skupina štirih deklet društva Magnet. Izjava se glasi: »Ples je v tem trenutku edina priložnost, na kateri se mladi različnih zanimanj srečujejo in zabavajo. Okrnitev plesov bi pomenila torej popolno izgubo te priložnosti; izgubo za vse mlade, ki se želijo srečevati in zabavati. Magnet ne razpolaga z lastno dvorano in je torej odvisen od odločitev odborov kulturnih društev, na katere se obrača s prošnjo za dvorano. Dvorane niso privatna lastnina, temveč pripadajo vsej slovenski skupnosti v Italiji. Zato imajo tudi posamezniki pravico, da izkoristijo obstoječe strukture. Te imajo kot glavni cilj ohranjati slovenstvo. S tem, da so zaprte, tega namena ne izpolnjujejo.« Predstavnice društva Magnet so želele o tem zvedeti za mnenja ostalih udeležencev razprave. Če strnemo njihove misli, lahko zapišemo, da so si bili vsi edini glede potrebe po plesih in drugih družabnih prireditvah; prav tako so se tudi vsi strinjali z ugotovitvijo, da nimajo naši mladi dovolj svojih prostorov, kjer bi lahko osredotočili svoje dejavnosti. ZAKLJUČNA MISEL Vse, kar smo v naši reportaži objavili, vse, kar smo strnili v ta zapis, je seveda le delček tega, kar misli, upa in želi naša mladina. Ni bil naš namen delati recepte in deliti nasvete. To je bil le majhen kamenček, ki ga vržemo v morje in napravi okrog sebe večje ali manjše valovanje. Če bomo zbudili s tem zapisom zanimanje, če se bodo oglasili sedaj še tisti, ki bi želeli kaj dodati, kaj svojega povedati, ki bi imeli predvsem svoje predloge, kako naprej, kako delati v korist vseh mladih, potem smo naš namen dosegli. Mladi o plesu, družabnosti in pomanjkanju prostorov Pleši, ples, mladi mož! Kje preživljajo večere naši mladi? So kulturno, politično, športno angari-tirani? So v teh dejavnostih dovolj Prisotni? Kakšne so njihove želje? tarajo radi glasbo, si želijo plesov in zabave? So s sedanjim stanjem v naši kulturni in nasploh manjšinski stvar-Uosti zadovoljni? Imajo dovolj svojih Prostorov za srečanja in družabnost? Irnajo na vsa ta vprašanja svoje odgovore? O teh problemih smo se pogovarjali s skupino mladih, ki so pokazali razumevanje za to našo zamisel in bili pripravljeni kot posamezniki - čeprav vključeni v mladinsko dejavnost in Uašo stvarnost - da na ta vprašanja od-9°varjajo, ne da bi bili seveda njihova tališča in njihovi odgovori nekakšno sPlošno mnenje vseh mladih in tistih, ki se s problematiko mladih ukvarjajo. Načeli smo vrsto vprašanj, vrsto Problemov, izpustili pa smo športno in tudi politično dejavnost, ker menimo, d® je v teh dejavnostih mladina še najbolj prisotna in najbolj povezana. Če bomo s tem našim zapisom do-*®STli, da bo razprava o tej problematiki zaživela, da bodo svoje povedali tudi drugi mladi, potem menimo, da srno z našim zapisom zadeli v živo in ie prav, da se o vseh teh vprašanjih razpravlja. Naj povemo, kdo vse se je udeležil razgovora: Magda Švara, zaenkrat brezposelna, zaskrbljena torej za svojo bodočnost. Opravila je študij na znanstvenem liceju in dve leti poučevala ba Slovenskem zavodu za poklicno izobraževanje. Doma je iz Boljunca. btavid Čuk, doma iz Žavelj. Sedaj bo "e nekaj dni v vojski, potem pa se bo |Udi za njega odprlo vprašanje zapos-utve. Maturiral je na zavodu Jožef Stefan in bi torej želel dobiti zaposli-tev na področju, ki ga s svojim zna-bjem obvlada. Sadko Briščik, doma s ''■'oseka, je že zaposlen na Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Obiskoval je trgovsko akademijo in je | svojo sedanjo zaposlitvijo zadovo-|Ien. Silvano Olenik iz Prebenega; Z°nčal je šolanje na strokovni šoli, daka ga vojaščina, po kateri upa, da b° dobil službo. Marko Jagodic je doma v Rojanu. Maturiral je na znanstvenem liceju, sedaj pa je vpisan v 4. atnik fakultete, za gradbeništvo; čaka-a ga še dve leti študija in diploma. **ladinski krožki ‘K KRIZA Kl JO PREŽIVLJAJO Razgovora se je udeležila tudi sku-jhna kulturno-umetniškega društva "tagnet, ki ima svoj sedež na Opči-bah, Proseška ulica 11. V razgovoru ni . dhktno sodelovala, temveč ja prebra-a svojo izjavo s pripombo, naj se o bjeni vsebini izrečejo ostali udeležen-,1 razgovora. Izjavo objavljamo ob °ncu naše reportaže. Mladinci, s katerimi smo se pogo-arjali, imajo izkušnje z delom v mla-'bskih krožkih in so o tem tudi spregovorili, pa čeprav so se pogovora deležili zgolj kot posamezniki. Ena .d Poglavitnih misli, ki so prišle na ,an' je bila naslednja: »Slovenska mlada je v primerjavi z italijansko, ki je •dopuščena sama sebi, verjetno neko-ko privilegirana tudi zaradi delovala mladinskih krožkov. Kljub temu Pa krožki od leta 1983 naprej doživlja-hudo krizo.« Razlogov za propada-N teh ustanov, ki bi morale biti stič-a točka za našo mladino, pa je več. ^/tanimo, da je v prvi vrsti za to kriv - dividualizem, ki postaja vedno bolj zbačii. en za našo mladino. Sestajamo j darnreč v zelo ozkih skupinah, ki n|'ajo prav tako ozko usmerjene skup-interese in zato izgubljamo zani-Seadje za večje prireditve. Obnašamo k, tako, pa čeprav dobro vemo, da ko zapiranje ni koristno.« Tu pa je rr. 'Na na dan še čisto posebna proble-atika, ki smo jo na dolgo in široko '-mleli. Vsi prisotni so bili namreč v edja, da nosijo določen del odgo-gerdosti tudi kulturna društva in dru-g. Podobne organizacije. »Za delova-s 6 biladinskega krožka, pa naj bo za Stanke ali za prireditve, ki se jih čla-Uj otevajo, so seveda potrebni primerih Prostori. Sedežev in dvoran sicer ne (j^.blka, vendar pa jih društva nerada rel®i° na razpolago za mladinske pri-lt0 ltve.« »Mladinski krožki so za razli-4| kulturnih društev ekstrateritori-1 Ker imajo mladi danes na razpo- pripravila NEVA LUKEŠ in ANDREJ ŠIK lago prevozna sredstva. Vaška in predmestna prosvetna društva pa bi hotela narediti iz mladinskih krožkov svoje mladinske odseke in ne razumejo drugačnih potreb mladine, zato v društvih nastajajo trenja med mladimi in starejšimi.« »Degeneracija, pretepi in pijanost na mladinskih plesih, vse to je privedlo do določenega odnosa starejših predstavnikov v društvih, ki mlade imajo za pobaline in jih enačijo z žalostno znanim "kraškim Ram-bom".« »Če imaš prostor na razpolago, se srečuješ, če ga nimaš, se ne srečuješ, ali vsaj ne v takih prostorih, ki bi bili za mladino najprimernejši.« KAKO MLADI PREŽIVLJAJO VEČERE Če prisluškujete pogovorom naše višješolske mladine, ki se vsak dan po šoli srečuje na enem od vogalov Ober-dankovega trga, boste gotovo zasledili marsikoga, ki bo sogovorniku postavil naslednje vprašanje: »Ali je mogoče to soboto ples?« Brez strahu, da bi kdo v to podvomil, lahko trdimo, da so plesi, ki jih organizirajo naši mladinski krožki, najbolj priljubljen način zabave mladih. »Slovenskih diskov ni, zato imajo plesi toliko uspeha. Alternativa je sicer Portorož, vendar pride v poštev le za tiste, ki razpolagajo s prevoznim sredstvom.« Nekoč smo lahko naleteli na slovenske družbe v disku La bora, sedaj pa je zaprt. Zakaj se mladina ni odločila za drugo? »Za petnajstletnike je disko sicer važen, vendar pa predrag način zabave. Tudi če se izognemo elitni devinski Euforii, se vstopnica vseeno suče okrog 15.000 lir, medtem ko za ples plačamo trikrat manj.« »Osebno sem sploh mnenja, da gredo slovenski mladinci v disko le občasno in tudi to v skupini. Po mojem sploh ne gre za množičen pojav.« »Medtem ko je v disku 90 odstotkov Italijanov, si na plesu v svojem, slovenskem ambientu. Zato je funkcija mladinskih plesov tudi ta, da združujejo našo mladino.« »Prav zato sem prepričan, da je tudi ples, ki ga marsikdo od starejših omalovažuje, na svoj način kulturna prireditev, ker gre za trenutek združevanja.« Razlogov za uspeh pa je še in še. Gotovo gre omeniti tudi dejstvo, da naša mladina raje posluša glasbo v živo namesto DJ-ejev iz klasičnih diskov, prav to pa jim mladinski krožki tudi nudijo. Odlične skupine iz Slovenije kot so Faraoni, Visitors, Agropop in druge, so na mladinskih plesih namreč stalni gostje. Poleg plesov, ki so tipično "slovenska" prireditev, pa naši mladi obiskujejo vse tiste kraje, kamor zahajajo tudi njihovi italijanski vrstniki, od picerij do kinodvoran in drugega. Nekoliko starejši pa imajo tudi drugačne navade: vsaka družba ima namreč "svoj" bar ali gostilno, v katerem se zvečer srečuje in kjer se navadno odloči, kje bo preživela večer. Bar je v večini primerov torej izhodišče, med vsemi so pa na Tržaškem dva ali trije lokali, v katerih se slovenska mladina res rada zbira. V Križu in v Boljuncu se namreč srečujejo družbe z vseh krajev Tržaške in ob kozarcu piva preživijo večere v tednu, ko jim ne preostaja nič drugega. Naša mladina pa ljubi tudi ' običaje svojega naroda". Le redko boste namreč našli osmico, kjer ne bi naleteli na skupino mladih, ki se je odločila za "alternativni" večer. JIH ZANIMAJO RESNEJŠE PRIREDITVE? »Mladi ne odklanjamo resnejših prireditev, čeprav je res, da nismo v tem enotni. Med nami so skupine, ki redno obiskujejo koncerte in tudi gledališke predstave, morda pa jih vsi ne obiskujemo v zadostni meri. Hodimo na primer na koncerte, ki nas zanimajo, tudi izven Trsta, vendar ni mogoče govoriti o množični udeležbi naših mladih na takšnih prireditvah. Mladi ljubimo glasbo, čeprav bi bilo morda tudi s tem v zvezi težko govoriti o enotnih stališčih, o enakih izbirah in okusih. Nekateri se navdušujemo bolj za rock glasbo, drugi na splošno za lahko glasbo, so pa med nami takšni, ki imajo radi klasično glasbo, in so tej posvetili tudi študij. Ni rečeno, da smo le za ameriško ali nasploh tujo glasbo. Sprejemamo dobro glasbo in tu mislimo tudi na ansamble iz matične domovine, da le njihova glasba, pa tudi vsebina pesmi odgovarjata našemu času, našemu okusu.« GLASBA, KI JO RADI POSLUŠAJO V pogovoru o glasbi, ki jo mladi najraje poslušajo, je prišlo do splošne ugotovitve, da se Slovenci v svojih izbirah ne razlikujejo bistveno od italijanskih vrstnikov. Naši mladi poslušajo vse vrste sodobne glasbe, najstnice, prav tako kot italijanske, še vedno omedlevajo za italijanskimi kot tudi za tujimi pevci in ansambli. Od časov Beatlov in Presleya se v bistvu ni nič spremenilo. »Sploh ne bi mogli govoriti o nekakšnem anglo-ameriškem modelu glasbe. Vse je odvisno od pesmi in nastopa pevca oziroma skupine.« To je primer slovenske skupine Agropop, ki se mlademu občinstvu predstavi s parodijami ljudskih pesmi v rock ključu in z neobičajno pojavo ne ravno peresno lahke pevke Šerbi. Svoje nastope, kot vsi ostali slovenski ansambli popestri tudi z igranjem starih mednarodnih rockovskih uspešnic, ki že spadajo v tako imenovano klasično lahko glasbo. Zdi se, da so mladi Ljubljančani le dobili pravo formulo za uspeh. Naj igrajo na šagri ali na plesu, njihovi nastopi bodo prav gotovo odlično obiskani. Vendar je v Trstu malo priložnosti za poslušanje dobre glasbe v živo. Prepoved uporabe stadiona za koncerte, ki so jo preklicali le pred kratkim, je namreč botrovala dejstvu, da svetovno znani ansambli sploh ne nastopajo v Trstu. Kdor želi na koncert velikih rock skupin, kot so npr. U 2, Pink Floyd ipd., ali svetovno priznanih Stinga, Springsteena, Princea in drugih, mora na dolgo pot. Mladi si pomagajo, kot vedo, tudi z organizacijo skupinskih avtobusnih izletov v Mo-deno ali v bližnjo Ljubljano, kjer je za mlade veliko bolje poskrbljeno kot v MINISTRSTVA Ministrstvo za zdravstvo razpisuje javni natečaj za 54 živinozdravnikov, ki bi jih zaposlili v Gorici, Trstu, na Proseku in na Tablji. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani živi-nozdravniki, ki so usposobljeni za delo in še nimajo 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V prošnji morajo navesti preferenčno lestvico krajev, kjer bi se radi zaposlili. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Ministero della Sanita, Direzione generale affari amministrati-vi e personale, Divisione II, Piazzale delFIn-dustria 20, 00144 Roma-Eur. Rok za predložitev prošenj zapade 30. oktobra 1988. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 30. septembra 1988. Konzorcij za upravljanje in razvoj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini razpisuje javni natečaj za funkcionarja druge stopnje kadrovanja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal šolanje na višji šoli s petletno študijsko dobo in še nima 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo morajo kandidati poslati na naslov: Al Direttore Generale del Consorzio per 1'area di ricerca, Padriče 99, Trst. Rok za vpis na natečaj zapade 7. novembra 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu konzorcija Centra za raziskave v Pad-ričah 99, Trst ali po telefonu št.: 040/226011. Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za primarija gastroenteo-rološkega oddelka. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki so vpisani v poklicni seznam in še nimajo 50 let. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za to vodilno mesto, navedene v Deželnem vestniku št. 89 z dne 13. julija 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 28. oktobra 1988. Prošnja za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 1 Triestina, via Far-neto 3, 34100 Trst. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje tržaške KZE. Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za mehanskega inženirja pri medkrajevni službi za preventivo. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki so že tri mesece pred zadnjim rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 89 z dne 13. julija 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 28. oktobra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje tržaške KZE. Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za zdravstvenega nadzornika. Natečaja se lahko udeleži, kdor nima še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in ima že triletne delovne izkušje kot zdravstveni nadzornik ter je vpisan v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 89 z dne 13. julija 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 28. oktobra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje tržaške KZE. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za tehnika za transfuzije. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal šolo za tehnike za transfuzijo in nima še 35 let (razen izjem, kijih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 121 z dne 13. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov; Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za osem profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji, ki so že polnoletni in nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 121 z dne 13. oktobra 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za citološkega tehnika. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani citološki tehniki, ki so že polnoletni in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 96 z dne 27. julija 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 28. oktobra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 izvedenca v kemiji. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci, specializirani v industrijski kemiji, ki so že polnoletni in nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 113 z dne 9. septembra. 1988. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati poslati na naslov: Unita Sanitaria Locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici, telefon: 0481/87451. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za primarija oddelka za diabetologijo zdravstvene ustanove S. Maria della Misericordia v Vidmu. Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci medicinske fa-kulktete, ki nimajo še 51 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisana v poklicni seznam. Poleg tega morajo zadostiti vsem pogojem, ki jih tako vodilno mesto po zakonu zahteva. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10 septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presi-dente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za primarija oddelka za endokrinologijo zdravstvene ustanove S. Maria della Misericordia v Vidmu. Natečaja se lahko udeležijo diplomiranci medicinske fakulktete, ki nimajo še 51 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. Poleg tega morajo zadostiti vsem pogojem, ki jih tako vodilno mesto po zakonu zahteva. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presi-dente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 5 tehničnih vodij laboratorija za analize. Natečaja se lahko udeleži, kdor nima še 46 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in je že tri leta opravljal poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10 septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Za vpis na natečaj morajo kandidati napisati prošnjo z overovljenim podpisom na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za- tehnika laboratorija za analize. Natečaja se lahko udeleži, kdor še nima 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) je končal univerzitetno šolo za laboratorijske tehnike ali pa je obiskoval dveletni tečaj za laboratorijske tehnike, ki ga prireja državna zdravstvena enota. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10 septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnje za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za inženirja koordina- torja, specializiranega v prevozih, elektroniki ali elektrotehniki. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki nimajo še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani vjjoklicni seznam ter so vsaj deset let opravljali poklic, za katerega je razpisan natečaj. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10 septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva industrijska izvedenca, specializirana v elektroniki. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci specializirani v elektroniki, ki še nimajo 36 let (razen izjem, kijih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za industrijskega izvedenca, specializiranega v elektrotehniki. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci, specializirani v elektrotehniki, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za industrijskega izvedenca, specializiranega v mehaniki. Natečaja se lahko udeležijo industrijski izvedenci specializirani v mehaniki, ki še nimajo 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10 septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za tri babice. Natečaja se lahko udeležijo babice, ki še nimajo 46 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so vpisane v poklicni seznam in so že tri leta opravljale babiški poklic. V poštev bodo prišle tiste kandidatke, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dve babici. Natečaja se lahko udeležijo izšolane babice, ki še nimajo 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in so vpisane v poklicni seznam. V poštev bodo prišle tiste kandidatke, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 110 z dne 10. septembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 5. decembra 1988. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidatke napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Presidente delFUnita Sanitaria locale n. 7, Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Izkušen prodajalec delikates, ki še nima 46 let. Telefonske ponudbe sprejemamo od 20. do 21. ure na številki: 040/213491. Mladi, ki se želijo zaposliti v finančnem, zavarovalnem in kupoprodajnem sektorju. Zaposlitev jim ponuja družba v razmahu. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/64646 ali 68838. Prodajalec delikates. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/303033. Sodelavci za marketing. Postopno vključitev v delavno razmerje jim ponuja mednarodno priznana tvrdka Eurospital Pharma. Interesenti morajo imeti univerzitetno diplomo z znanstveno usmeritvijo in morajo obvladati angleščino. Razpoložljivi morajo biti tudi za potovanja v tujino. Zaželene so delovne izkuš- nje. Kogar zanima, naj pošlje kratek življenjepis na naslov: Eurospital Pharma Spa, Direzione del personale, via Flavia 122, 34147 Trst. Diplomirani mehanski in elektrotehnik ni inženirji. Zaposlitev v svojem oddelku za motorje diesel s sedežem v Trstu jim ponuja družba Fincantieri - Cantieri navali italiani Spa. Interesenti morajo imeti delovne izkušnje v proizvodnji, v programiranju in nadzorovanju proizvodnje mehansko-motorne industrije-Obvladati morajo tudi angleščino. Interesenti naj pošljejo kratek življenjepis na naslov: Fincantieri - C.N.I. Spa, Direzione centrale del personale - Servizio formazione, via Genova L 34121 Trst. Prodajalci rezervnih delov za avtomobile in tovornjake v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pogoji: lasten avto in obvladanje avtomobilske in tovornjaške mehanike. Kogar zanima, naj telefonira od četrtka do petka od 9. do 12. ure na številko: 0428/90996. Prodajalci izdelkov C.E.D. (centro elabora-zione dati). Zaposlitev in kadrovanje Enasarco jim ponuja državni zastopnik. Delavno področje bo sovpadalo s krajem bivanja. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 051/755576- Trgovski potnik, ki obvlada srbohrvaščino in angleščino. Zaposli ga slovensko uvozno-iz-vozno podjetje. Pismene ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "potnik'. Tehnik za montažo TV anten in popravila televizorjev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "tehnik". 24-letni fant bi se zaposlil kot uradnik-Diplomiral je na DTTZ Žiga Zois. Odslužil je vojaški rok in ima 18-mesečno delovno izkušnjo v banki. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z36". 19-letna knjigovodkinja išče zaposlitev kot uradnica. Ima že nekaj delovnih izkušen) v izvozno-uvoznih in špedicijskih podjetjih-Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z26". Knjigovodkinja, ki obvlada trgovsko korespondenco v nemščini in angleščini in strojepisje, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudb6 pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° ”Z27". Knjigovodkinja išče prvo zaposlitev. Dip' lomirala je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada trgovsko korespondenco v angleščini in nemščini ter strojepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z35". Knjigovodkinja s poletno delovno prakso-Diplomirala je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada trgovsko korespondenco v angleščini in nemščini ter strojepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z34". Knjigovodja z delovno prakso na pomorski agenciji in kot trgovski potnik. Diplomiral J ^ na DTTZ Žiga Zois. Ponudbe pošljite na na^ slov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica M°n tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Z33“. Knjigovodja s poletno delovno praks0/ Diplomiral je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada tr_ govsko korespondenco v angleščini in nem ščini. Ponudbe pošljite na naslov: Primors* dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 341 Trst, pod šifro "Z32". Knjigovodkinja s poletno delovno Pra^f^ Diplomirala je na DTTZ Žiga Zois. Poleg s* venščine in italijanščine obvlada trgovsko k respondenco v angleščini in nemščini ter str jepisje. Ponudbe pošljite na naslov: Primors dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 341 Trst, pod šifro "Z29". Knjigovodkinja išče prvo zaposlitev. MP lomirala je na DTTZ Žiga Zois. Obvlada govsko korespondenco v angleščini in n6 ščini ter strojepisje. Ponudbe pošljite na n slov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica M° tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z30". 16-letno dekle s končanim tečajem za nično-administrativnega uradnika, ki nemščino in srbohrvaščino, išče prvo zaP°S:U-tev. Obiskuje tudi tečaj za personal kompJ . ter. Ponudbe pošljite na naslov: PrimGr 37 dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34 Trst, pod šifro "Z37". 20-letno dekle, ki je končalo šolanj6 ,, učiteljišču, išče zaposlitev kot uradnica, vlada angleščino in srbohrvaščino. Ponu^.»_ pošljite na naslov: Primorski dnevnik, ja!*rro tvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod 51 "Z38". Danes drugo kolo v treh evropskih nogometnih pokalih: v ospredju dve srečanji Milan - Crvena zvezda in Partizan Beograd - Roma Današnji dan v treh evropskih nogometnih pokalih bo potekal v znamenju ovojnega spopada med italijanskima in Jugoslovanskima kluboma. V pokalu prvakov si bosta namreč stala nasproti Mi-*an, ki sodi gotovo med najboljše evrop-s*te klube sploh, in beograjska Crvena Zvezda, ki, kot Milančani, ima bogato “evropsko tradicijo«. Zanimivo je, da bo »Mister Evropa«, ttuud Gullit sedel na klopi. V začetni po-stavi pa bo Donadoni, ki se je na nedeljam srečanju proti Laziu poškodoval. V taboru C. zvezde so zaskrbljeni zara-ui nastopa Prosinečkega, ki se je prav na včerajšnjem treningu poškodoval. VERJETNI POSTAVI. MILAN: G. Galli, Mussi, Maldini, Co-j0mbo, Tassotti, Baresi, Donadoni, Ance-°tti, Van Basten, Rijkaard, Virdis. .C- ZVEZDA: Stojanovič, Jurič, Vasiljevič, Najdovski, Radovanovič, Šabanadžo-vič, Stojič, Prosinečki, Buršač, Stojkovič, Mrkela. Sodil bo Vzhodni Nemec Kirschen. Zelo zanimivo bo tudi srečanje v Beogradu za pokal UEFA med domačim Partizanom in Romo. Liedholmovi varovanci so v prvem kolu pripravili pravi Podvig, s tem da so nadoknadili domači Poraz s sijajno zmago v Nurnbergu. VERJETNI POSTAVI. PARTIZAN: Omerovič, Spasič, Klin-čarski, Vermerovič, Sredojevič, Brnovič, Batrovič, Milojevič, V. Djukič, Vokrri, Vučičevič. ROMA: Tancredi, Tempestilli, Nela, Manfredonia, Oddi, Andrade, Conti, Ge-rolin, Voller, Giannini, Policano. V pokalu pokalnih prvakov bo Samp-doria pred dokaj težko nalogo. Igrala bo namreč v Jeni proti domači enajsterici Carl Zeiss, ki je homogeno in uigrano moštvo. V tem pokalu je jugoslovanski predstavnik že izpadel. V pokalu UEFA bo turinski Juventus edini igral doma. Pomeril se bo z nevarnim moštvom Athletica Bilbao, Napoli bo gostoval v Leipzigu, kjer se bo spoprijel z enajsterico Carl Zeiss, Inter pa bo v gosteh igral s švedskim moštvom Malmo. Poleg beograjskega Partizana bosta tudi Dinamo iz Zagreba in Velež iz Mostarja igrala doma. Zagrebčani bodo sprejeli v goste nevarne nogometaše Stuttgarta, mostarski Velež pa bo igral s portugalskim moštvom Belenenses. Nogometni privrženci bodo tako zares prišli na svoj račun. Televizijskih prenosov pa gotovo ne bo manjkalo. POKAL PRVA* Osmina finala tov 1. tekma 2. tekma Milan (It.) - C. zvezda (Jug.) danes 9.11. Neuchatel (Švi.) - Galatasaray (Tur.) danes 9.11. Celtic Glasgovv (Škot.) VVerder B. (ZRN) danes 9.11. Eindhoven (Niz.) - Porto (Fort.) danes 9.11. Steaua B. (Rom.) - Spartak Moskva (SZ) danes 9.11. Nentori Tirana (Alb.) - Goteborg (Sve.) danes 9.11. Bruges (Bel.) - Monako (Fr.) danes 9.11. Gornik (Polj.)'- Real Madrid (Šp.) danes 9.11. POKAL POKALNIH 1 ■ KOV Osmina finala 1. tekma 2. tekma Malines (Bel.) - Anderlecht (Bel.) D. United (Škot.) - Dinamo Bukar. (Rom) Barcelona (Sp.) - Lech Poznan (Polj.) Carl Zeiss Jena (NDR) - Sampdoria (It.) Eintracht (ZRN) - Sakaryaspor (Tur.) Sredec (Bol.) - Panathinaikos (Gr.) Cardiff (Wales) - AGF Aarhus (Dan.) Kerkrade (Niz.) - Metallist Markov (SZ) danes danes danes danes danes danes danes danes 9.11. 9.11. 9.11. 9.11. 9.11. 9.11. 9.11. 9.11. POKAL UEFA Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Sporting (Port.) - Real Sociedad (Sp.) danes 9.11. Midlothian (Škot.) - Austria (Av.) danes 9.11. Lokomotiv Leipzig (NDR) - Napoli (It.) danes 9.11. Dinamo Zagreb (Jug.) - Stuttgart (ZRN) danes 9.11. Ujpest Dozsa (Madž) - Girondins (Fr.) danes 9.11. Koln (ZRN) - Glasgovv Rangers (Škot.) danes 9.11. Juventus (It.) - Athletic Bilbao (Šp.) danes 9.11. Velež Mostar (Jug.) - Belenenses (Por.) danes 9.11. Bayern Munchen (ZRN) - Dunajska (CSSR) danes 9.11. Dinamo Dresden (NDR) - VVaregem (Bel.) danes 9.11. ■ Dunaj (Av.) - Turun Palloseura (Fin.) danes 9.11. Malmo (Sve.) - Inter (It.) danes 9.11. Liege (Bel.) - Benfica Lizbona (Port.) danes 9.11. Groningen (Niz.) - Servette (Svi.) danes 9.11. Dinamo Minsk (SZ) - Victoria (Rom.) danes 9.11. Partizan Beograd (Jug.) - Roma (It.) danes 9.11. Košarka: v italijanski A-2 in A-l ligi San Benedetto za točki Rallv faraonov V deseti etapi De Petri prvi HURGADA (EGIPT) — Italijanski Motociklisti so se izkazali v deseti eta-jM rallyja faraonov. Zmagal je namreč Ue Petri na cagivi, drugi pa je bil Pic-c° na yamahi. Med avtomobilisti je ?|avil zmago v tej etapi finski pilot Ari vatanen, ki je tako še utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Lestvica. AVTOMOBILISTI: 1. Va-,anen (peugeot) 6.06'39"; 2. Grundel (Peugeot) 7.33'18"; 3. Ickx (lada) MOTOCIKLISTI: 1. Peterhansel (ya-Maha) 11.1804"; 2. Rahier (suzuki) ^Z.40'59"; 3. Charonnier (yamaha) f'31'52"; 4. Neveu (yamaha) 23.49T7"; M Picco (yamaha) 23.50'55". Nogomet: Catanzaro °dslovil Burgnicha .. CATANZARO — Italijanski drugo-MfJaš Catanzaro je odslovil svojega /enerja Tarcisia Burgnicha, ki je pre-Z®1 moštvo šele letos. V tem prven-tvu ima Catanzaro sedem točk in je Pcvič izgubil v nedeljo v Brescii z 0:2. Danes bo 3. kolo v italijanski košarkarski A-l in A-2 ligi. V A-2 ligi se bo drevi goriški San Benedetto pomeril s presenetljivim moštvom Kleenex iz Pistoie, ki je po dveh kolih še nepremagano na vrhu lestvice skupno z Neutrorobertsom iz Firenc in Marrom iz Riminija. Goričani pa še sedaj se ne morejo potolažiti po nedeljskim nerodnim porazom v Pescari, kjer so izgubili le za dve točki. Bosinijevo moštvo pa se bo skušalo že drevi oddolžiti za ta delni spodrsljaj. Tudi videmski Fantoni bo pred nelahko nalogo, saj bo gostoval v Riminiju, kjer se bo pomeril z vodilnim moštvom Marr. DREVIŠNJI SPORED (20.30) San Benedetto Gorica - Kleenex Pistoia; Neutroroberts Firence - Filo-doro Brescia; Irge Desio - Annabella Pavia; Viola Reggio Calabria - Caris-parmio Pescara; Marr Rimini - Fantoni Videm; Corona Cremona - Jollycolom-bani Forli; Glaxo Verona - Sangiorge-se Porto San Giorgio; Teorema Arese -Sharp Montecatini. V A-l ligi bosta derbija kola v Vare-seju in Caserti, kjer bosta igrala Diva-rese in Philips iz Milana, oz. Snaidero in italijanski prvaki Scavolinija iz Pe-sara, ki so se konec tedna udeležili mednarodnega open turnirja v Madridu. Zanimivo bo tudi srečanje v Fabri-anu, kjer bo domači Alno igral proti bolonjskemu Knorru, ki je pred sezono potrosil kar nekaj milijard za okrepitev. Obe moštvi pa sta doslej še brez točke. DREVIŠNJI SPORED (20.30) Divarese - Philips Milan; Snaidero Caserta - Scavolini Pesaro; Allibert Livorno - Benetton Treviso; Arimo Bologna - Basket Napoli; Ipifim Turin -Phonola Rim; Cantine Riunite Reggio Emilia - Enichem Livorno; Alno Fabri-ano - Knorr Bologna. Nogomet: velika okrepitev Rajko Janjanin pri Pro Gorizii? Predsednik Pro Gorizie Pozzo je svojim navijačem pri-ravH prijetno presenečenje. Vse kaže namreč, da si je od .e,°9rajske Crvene.zvezde zagotovil 31-letnega veznega ig-Ipt a PaJka Janjanina. Jugoslovanski nogometaš, ki je več ^ * *gral za zagrebški Dinamo, kasneje za Crveno zvezdo in jjMaajstkrat oblekel dres jugoslovanske reprezentance, je '^Prejšnjo nedeljo, med srečanjem Pro Gorizia - Pasianese, ®uel med občinstvom in pobliže spoznal stvarnost goriške n°gometne ekipe. igralec, ki naj bi se s predsednikom Pozzom že domenil Ur l iiaančne plati, se bo v Gorico vrnil jutri, ko bo odi-a al trening tekmo s Pordenonom. v ječanje bo trenerju Del Neriju služilo, da oceni kako-- I igralca, ki je v jugoslovanskem prvenstvu dosegel 89 S**.. Ce bo ocena goriškega trenerja pozitivna, bo društvo javilo vse potrebno, da v najkrajšem času zagotovi jugos-aaskemu igralcu možnost nastopanja za »belo-modre«. -ianjaninovim prihodom se bo goriško moštvo znatno te/ePii? na sredini igrišča, kjer je doslej imelo določene (jjj4Ve in tudi nedeljsko srečanje s Pasianesejem je to potr- Kolesarstvo: Jugoslovan Pavlič pri Carreri NOVOLENTO (BRESCIA) — Tehnični vodja italijanskega kolesarskega moštva Carrera Davide Boifava je včeraj sporočil imena novih kolesarjev, ki bodo prihodnjo sezono nastopili za njegovo ekipo. Nova imena pa so: Portugalec Da Silva, Zahodni Nemec Hemm in Jugoslovan Pavlič. Nogomet: lorio pri Piacenzi PIACENZA — Vodstvo nogometnega moštva Piacenze je sporočilo, da je najelo srednjega napadalca Maurizia Ioria. Bivši nogometaš Brescie je podpisal pogodbo, ki bo zapadla 30. 6. 1989. Tenis v Indianapolisu INDIANAPOLIS — V prvem kolu ženskega mednarodnega teniškega turnirja v Indianapolisu so dosegli naslednje izide: Cioffi (ZDA) - Kijimuta (Jap.) 6:1, 6:3; Bikova (SZ) -Parkomenko (SZ) 6:4, 4:6, 6:2; Frazier (ZDA) - Kelesi (Kan.) 7:5, 6:4; Grossmann (ZDA) - Torres (ZDA) 6:2, 6:4. Prvenstvo Italije: rekordno število držav RIM — Na mednarodnem prvenstvu Italije v namiznem tenisu, ki bo od sobote do torka v Arezzu, bo letos nastopilo rekordno število držav (22). Jugoslovani so med favoriti. Šah: zaključek 3. turnirja za SP Kasparov le zmagal REVKJAVIK — Včeraj se je v islandskem glavnem mestu Reykjaviku zaključil tretji turnir za svetovni pokal, katerega se udeležujejo vsi najboljši šahisti na svetu. Po predvidevanjih se je na prvo mesto prebil svetovni prvak Garri Kasparov, ki pa se je moral v zadnjih kolih še kako potruditi, da je strl odpor trdoživih nasprotnikov. Prav do zadnjega kola ni bilo namreč jasno, kdo bo zmagovalec, na vrhu lestvice pa je bila prava gneča. Kasparov je v zadnjih štirih kolih trikrat zmagal, le v zadnjem kolu je že po nekaj potezah remiziral s presenetljivim Nikoličem, ki je dosegel pravo formo v pravem trenutku. Vendar pa je Beljavski, ki je prav do konca delil prvo mesto s Kasparovom, v zadnjem kolu presenetljivo izgubil z dotlej za-dnjeuvrščenim bivšim svetovnim prvakom Borisom Spasskim in tako pustil sedanjemu prvaku prosto pot do svoje druge zmage (na dva turnirja) v svetovnem pokalu. Značilnost tega tekmovanja je bila velika borbenost, saj je to neuradno svetovno prvenstvo več kot prestižnega značaja in se torej skušajo čisto vsi šahisti izkazati. Bivši svetovni prvak izpred tridesetih let Mihail Talj je dosegel odlično tretje mesto, pa čeprav je »špekuliral« z remiji. Neverjetno je, kako se je nekoč pojem kombinatoričnega šaha in borbenosti spremenil v najbolj miroljubnega šahista sploh. Odlična mesta tik pod vrhom je zasedla naj mlajša garda izredno pripravljenih, predvsem pa fantazioznih ša-histov, med katere lahko prištejemo Ehlvesta, Hjartarsona, Jusupova, ki je kljub mladim letom že velika stvarnost svetovnega šaha (in štev. tri na rang lestvici), Nunna, Speelmana in Nikoliča. Da, tudi Nikoliča. Na tem turnirju se je kar izkazal, saj zasesti dvanajsto mesto na takem turnirju in pred takimi igralci, kot so Korčnoj, Spasski, Portisch, Ribli, je še precejšnji uspeh. V sicer zelo stisnjeni lestvici so nekoliko razočaral predstavniki stare garde, pač prej navedeni Spasski, Portisch in drugi, vendar pa je jasno, da niti »šahovski spomeniki« niso večni. Nekoč mladi Spasski ima navsezadnje petdeset let, (nekoč) »železni Viktor« Korčnoj pa celih deset več. Garri Kasparov S tem se je zaključili trije turnirji za SP za letošnje leto (Bruselj, Belfor in Reykjavik), drugo leto pa bodo odigrali še ostale tri. Aprila bo namreč turnir v Barceloni, junija v Rotterdamu in avgusta v švedskem mestu Ske-leteju. Za svetovni pokal igra 25 šahis-tov, vsak pa se udeležuje le štirih turnirjev po lastni izbiri. Prav zanimivo bo, kdo bo končni zmagovalec, Karpov ali Kasparov. Trenutno, sicer za las, vodi prvak. Izidi zadnjega kola: Ribli - Petru-son 1:0; Portisch - Speelman remi; Hjartarson - Anderson remi; Sokolov -Jusupov remi; Kasparov - Nikolič remi; Talj - Ehlvest remi; Sax - Korčnoj 1:0; Nunn - Timman remi; Spasski - Beljavski 1:0. Končna lestvica: Kasparov 11 točk; Beljavski 10,5; Talj 10; Ehlvest in Hjartarson po 9,5; Jusupov, Sax in Timman 9; Anderson, Nunn, Speelman 8,5; Nikolič, Sokolov 8; Ribli 7,5; Portisch, Spasski 7; Korčnoj 6,5,- Petruson 6. Vrstni red po treh turnirjih za svetovni pokal: Beljavski 60,5 (3 turnirji); Kasparov 56,5 (2); Karpov 54,5 (2); Speelman 51,5 (3); Andersson 50 (3); Sokolov 48 (3); Nunn (45 (2); Ehlvest 44,5 (2); Talj 41 (2); Ljubojevič 38,5 (2); Timman 36,5 (3); Spasski 32 (2); Portisch 30,5 (2); Sax 30 (2); Ribli 29,5 (2); Hjartarson 29 (2); Jusupov 29 (2); Nikolič 27,5 (2); Šalov 25 (1); Nogeiras 23,5 (2); Hubner 21 (1); Short 18 (1); Korčnoj 14,5 (2); Sejra-wan 13 (1); Vaganjan 0 (1). (dj) Kotalkanje: ob velikem uspehu na SP Čestitke S. Kokorovcu j. Kot ob osvojitvi prvega mesta na evropskem prvenstvu, tako je bil Samo bi °rovec deležen številnih čestitk tudi ob osvojitvi bronaste medalje v kom-naciji na svetovnem kotalkarskem prvenstvu. Med drugimi je čestitke poslal Predsednik italijanske vsedržavne kotalkarske zveze dr. Giuseppe Matranga. g 1 tem naj še omenimo, da bo Polet priredil v petek, 21. t. m., sprejem na čast arna Kokorovca, in sicer v pokritem balonu na kotalkališču na Pikelcu. Na Prejem so vabljeni vsi domači športniki in prijatelji Poleta sploh, kot F°talkarska sezona pa se s tem še ni končala. Pred desetimi dnevi so gr .karji Poleta sodelovali na meddruštvenem tekmovanju v Savoni in prej-se jS°bot° v Pordenonu. Šlo je za dve visoko kvalitetni tekmovanji, katerih so Za j e'ezili praktično danes najboljši kotalkarji Italije. V Liguriji so tekmovali Elptr°fejo »La Rocca«, kjer je Francesca Gurtner zasedla v svoji kategoriji 11., na Prelec 9., Francesco Micalessi 2., Mitja Kokorovec 4. in Damjan Kosmač Prav tako 4. mesto. vi Podobno velja za tekmovanje v Pordenonu, ki je bilo prav tako na zelo n ,°ki kakovostni ravni, saj sta med drugim sodelovala tudi dva najboljša kluba dri 'f. Čeprav s tekmovalcem manj, se je Polet uvrstil na skupno 5. mesto med Kok Vi' mec*tem ko so posamezni tekmovalci zasedli eno prvo mesto (Samo Kok °vec), eno drugo (par Abate-M. Kokorovec) in dve tretji mesti (Mitja Qrp0royee in Damjan Kosmač), medtem ko je bila nekoliko slabša Elizabeta Poud°ri' zma9a Sama Kokorovca ni bila vprašljiva, pa sta - to je treba Pariti - prijetno presenetila Mitja Kokorovec in še zlasti Damjan Kosmač. Mak r* Poletu Pa se sedaj pripravljajo na organizacijo 4. trofeje »Pavel Sed-p0 “r pre za mednarodno tekmovanje v prostem programu, na katero so bili Rači .ni kotalkarski klubi iz Nemčije, Francije, Jugoslavije, Španije in Italije. 40 tpyai°' da se bo tekmovanja, ki bo 5. in 6. novembra, udeležilo kakih 35 do kmovalcev v različnih kategorijah. Namizni tenis: v ženski B in moški C ligi Tesni, toda zasluženi zmagi Krasa Globtrade ŽENSKA B LIGA FINCANTIERI TRST - KRAS GLOBTRADE 4:5 Della Barca - E. Colja 2:0 (22:20, 21:18); Butelli - T. Ravbar 0:2 (11:21, 14:21); Sacco - M. Ravbar 2:0 (21:16, 21:17); Della Barca - T. Ravbar 0:2 (11:21, 16:21); Sacco - E. Colja 2:0 (21:18, 21:15); Butelli - M. Ravbar 0:2 (15:21, 14:21); Sacco - T. Ravbar 2:1 (18:21, 22:20, 21:12); Della Barca - M. Ravbar 1:2 (20:22, 21:14, 13:21); Butelli - E. Colja 1:2 (21:17, 10:21, 11:21). V prvem kolu so krasovke počivale, v drugem pa so kljub neugodnim razmeram dobro štartale. V zagrizenem boju so s 5:4 premagale lanskega podprvaka v B ligi, ki je dolgo vodil na lestvici, saj mu je k začetnemu uspehu pripomogla prvokategornica Marina Cergol. Le-ta je še pred koncem prvenstva zapustila ligo, medtem ko je drugokategornica Ivanna Sacco ostala še naprej sestavni del ekipe Fincantie-rija. Tržačanka je pobrala krasovkam tri točke. Naša dekleta so v gosteh pokazala zelo dobro igro, čeprav jih je zmedla odločitev sodnika (ki je verjetno slabo interpretiral pravilnik), da igrajo na čas. Tako so morale odigrati kar štiri tekme na čas (prvo in zadnje tri), od katerih so dve zgubile. IZIDI 2. KOLA: Azzurra Gorica - Re-coaro Bočen 4:5; Fincantieri Trst -Kras Globtrade 4:5, Karneid prost. LESTVICA: Fincantieri Trst, Karneid, Kras Globtrade, Recoaro Bočen 2, Azzurra Gorica 0 (Karneid in Kras Globtrade imata tekmo manj). MOŠKA C LIGA KRAS GLOBTRADE - CMM TRST 5:4 I. Milič - Donda 2:1 (23:25, 21:13, 21:14); Stocca - Schuster 1:2 (21:17, 14:21, 10:21); Šercer - Pacillo 2:1 (16:21, 21:13, 21:19); I. Milič - Schuster 0:2 (10:21, 10:21); Šercer - Donda 0:2 (21:11, 21:15); Stocca - Pacillo 1:2 (21:18, 13:21, 13:21); Šercer - Schuster 2:0 (21:10, 21:16); I. Milič - Pacillo 1:2 (21:19, 14:21, 16:21); Stocca - Donda 2:1 (14:21, 21:17, 21:19). V tri ure in pol trajajočem derbiju sta si nasprotnika stopničasto pridobi- vala točke in držala do konca v napetosti zbrane gledalce. Od devetih tekem so se samo tri končale v dveh nizih. Napetost in borbenost na obeh straneh se je začela že z uvodno tekmo mladinca Igorja Miliča proti veteranu Dondi in se zaključila z agonis-tično borbo Stocce proti istemu nasprotniku. Milič je pokazal dobro igro zlasti proti močnemu Pacillu, Stocca pa je imel slab dan, vendar mu je v zadnji tekmi s skrajnim naporom uspelo premagati nasprotnika in izboriti Krasu zmago. Celotno srečanje se je odlikovalo s kakovostno igro in atraktivnostjo, Šercer pa je celo z mojstrsko igro pokazal, kako se odpravi tako nevarnega nasprotnika, kot je Schuster. IZIDI 2. KOLA: Nettuno Bologna -Fortitudo Bologna 1:5, Kras Globtrade - CMM Trst 5:4, Edera Pordenon - Ar-senal Ca' del Bosco 1:5, Alto Adige B Bočen - TT C alto 0:5. LESTVICA: Ca' del Bosco, Fortitudo Bologna, Kras Globtrade 4; CMM Trst, TT Calto 2; Edera Pordenon, Nettuno Bologna, Alto Adige B Bočen 0. J. J. V soboto začetek moške odbojkarske C-l lige Olvmpia z domačim kadrom Za lastno zastavo So 01ympii uspelo ostati v ligi? Vprašanje si je pred pričetkom prvenstva C-l lige verjetno marsikdo postavil, a odgovora zdaj prav gotovo ni mogoče dati. Čeprav bodo Goričani nastopili v prvenstvu, ki po karakteristikah ne bo podoben lanskemu (v bistvu gre za ligo nižje), bo prav gotovo zelo zahtevno, saj ambicioznih šesterk ne manjka in vabljiv svet B-2 lige (ki so jo med moškimi uvedli prav zato, da bi postavili jasno mejo med amatersko in polprofesionalno odbojko) marsikoga mami. * 3 .» £s~rpr. m tzrfm. m»m>u V sezono stopa 01ympia z zelo jasnim programom, mogoče nizkega profila, toda skrajno realističnim. Pred izzivom po okrepitvi ekipe z neslovenskimi igralci, ni klonila. Opira se izključno na domači kader in to, da se bodo fantje borili za lastno zastavo, bo najmočnejše orožje ekipe, ki sicer objektivno računa na napredek tudi zaradi povečanega obsega tedenske vadbe. Ali bo to dovolj, da se ekipa obdrži v državni ligi, je seveda drugo vprašanje. Vodstvu in igralcem poguma ne manjka, zato so že vnaprej vredni pohvale. Zato, da bi se naša moška odbojka na Goriškem trajno vključila v vsedržavni tok, pa je potrebno dolgoročno načrtovanje (naraščaja ne manjka), pri kateremu morajo sodelovati vsa društva, ki so v tem desetletju tako uspešno prodrla v ospredje te-lesnokulturnega dogajanja. Le dobra volja enih ali drugih ne zadostuje. VOLLEV ROVIGO - OLVMPIA (29. 10.); OLVMPIA - PRIXITALIA TRE-VISO (5. 11.); PALLAVOLO BASSA-NO - OLVMPIA (12. 11.); OLVMPIA -NOVA GENS NOVENTA (19. 11.); POVOLETTO - OLVMPIA (26. 11.; OLVMPIA FERROALLUMINO TRST (3.12.); S. GIUSTINA BELLUNO -OLVMPIA (8. 12.); OLVMPIA - PET-RARCA PADOVA (17. 12.); CESSAL-TO - OLVMPIA (7. 1. 1989); OLVMPIA - CUS TRST (14. 1.); ANCHOR VIVIL - OLVMPIA (21. 1.). POVRATNA SREČANJA: 29. 1.; 4. 2. ; 11. 2.; 18. 2.; 25. 2.; 4. 3.; 11. 3.; 18. 3. ; 1. 4.; 8. 4.; 15. 4. Vodilno vlogo v slovenskem moškem odbojkarskem gibanju je po lanskem, nazadovanju štandreškega Vala prevzelo moštvo goriške 01ympie, ki bo drugič v svoji zgodovini nastopilo v državni ligi. Da bi kaj več izvedeli o pripravah in namerah goriškega društva, smo predsednika združenja in kapetana ekipe Mirka Špacapana zaprosili za pogovor. Dveletne izkušnje Vala v državni ligi kažejo, da je prvenstvo izredno zahtevno, čeravno je lanska reorganizacija prispevala k temu, da je v C-l ligi manj kakovostnih ekip. Kako se vaše moštvo pripravlja na to preizkušnjo? »Kakovosti prvenstva se dobro zavedamo in zato so bile temu primerne tudi priprave, ki so se začele že po velikem šmarnu. Po kondicijskih pripravah v Sloveniji, smo s treningi nadaljevali v naši novi telovadnici, kjer smo štirikrat tedensko pilili tehniko in preizkušali sheme. Ob tem smo uigranost preverjali na raznih pri- postara olympie Rinaldo Dornik 1956 188 T Damjan Terpin 1958 183 C Štefan Cotič 1959 186 T Mirko Špacapan 1953 190 C Simon Terpin 1965 189 T Igor Cotič 1967 186 T Andrej Terpin 1967 178 P Lucijan Batistič 1965 190 C Luka Marassi 1969 185 C Gregor Sfiligoj 1971 180 T Martin Komjanc 1965 183 T Rajko Petejan 1960 183 T Ivo Špacapan 1967 172 P Flavio Bello 1968 177 T TRENER: Vojko Jakopič. jateljskih srečanjih, turnirjih in tre-ning-tekmah. Igralski kader je v celoti slovenski. To izhaja tudi iz smernic, ki smo si jih zadali na letošnjem občnem zboru, ko je znotraj našega športnega združenja prišlo do kadrovskih zamenjav. Ohranitev slovenskega značaja ekipe je naša primarna naloga. Na žalost smo med redkimi, ki kljub zgrešenim potezam v preteklosti, uveljavljamo to miselnost.« Ogrodje ekipe je ostalo enako lanskemu z izjemo Rajka Petejana, ki je doslej nastopal pri Valu. Kakšni so cilji moštva? »Resnici na ljubo je treba povedati, da bi obstanek v ligi predstavljal za naše društvo odličen rezultat. Več je postavk, ki pogojujejo ta cilj. Povedati je treba, da ne poznamo dobro moči ostalih ekip, zaradi česar moramo računati izključno na nas same. Temu primerna, kot sem že omenil, je bila tudi priprava. Pri tem pa ne morem mimo ugotovitve, da smo s trenerjem Vojkom Jakopičem veliko pridobili. Doslej je pokazal izredno resen pristop k delu, rekel bi že na profesionalnem nivoju, kar je celotni ekipi vlilo novih moči in ji dalo potrebno zagrizenosti, ki smo jo v prejšnjih letih večkrat pogrešali. Delo novega trenerja se je še kako poznalo že lani, ko smo dosegli napredovanje, prepričan pa sem, da bo Jakopič tudi v tem zahtevnem prvenstvu kos nalogi. Naše glavno orožje sta namreč homogenost ekipe in borbenost. Rekel bi, da na tekmah igramo predvsem s srcem, kar se najbolje pozna v obrambi.« Goriška 01ympia bo uvodno srečanje igrala v Rovigu, 5. novembra pa bo opravila krstni nastop pred domačim občinstvom v novi telovadnici. (pr) Odbojka: v moškem prvenstvu under 18 na Goriškem Pekoč poraz Soče Čerimpex SOČA ČERIMPEX - S. LUIGI 2:3 (15:10, 15:9, 6:15, 13:15, 13:15) v SOČA ČERIMPEXf Pavel in Peter Černič, Cotič, Čavdek, Tomšič, Klede, Muscan, Dorni, Terpin, Milocco. Ekipa Soče je nerodno izgubila proti S. Luigiju in zapravila možnost, da bi se z Meblom Imsa potegovala za sam vrh razpredelnice. Sočani so svojo premoč potrdili v prvih dveh nizih, ko so pokazali bolj učinkovito in boljše organizirano igro. Preveliko prepričanje v lastne moči pa jih je drago stalo, tako da so v nadaljevanju izgubili potrebno zbranost in prepustili S. Luigiju naslednja dva niza. V petem setu, ki so ga odigrali s tie-breakom, je sodnik opravil nekaj napak, kar je negativno vplivalo na slovenske fante ter seveda na končni izid. (E. Č.) VAL NAŠ PRAPOR IMSA - GRADO 3:0 (15:5, 15:1, 15:8) VAL NAŠ PRAPOR IMSA: Marušič, Florenin, Komic, Paoletti, A. in M. Feri, Koršič, Petejan, Makuc, Uršič.. V 50. minutah igre so mladi slovenski odbojkarji strli odpor poprečne postave Gradeža. Zaradi šibkosti nasprotnika je bilo tudi razumljivo, da so domači igrali precej ležerno in brez prave zbranosti. Trener Markič je to priložnost izkoristil, da je na igrišče poslal mlajše igralce (Komic, Florenin, Paoletti in Marušič), ki so se zelo dobro izkazali. Na Tržaškem Uspešen začetek za slogaše SLOGA - VOLLEV CLUB 3:0 (15:0, 15:4, 15:2) SLOGA: Basso, Božič, Čuk, Jercog, Komar, Kralj, Malalan, Maver, Mesar, Renčelj.- Začelo se je tudi moško prvenstvo v kategoriji under 18, na katerega so se na Tržaškem prijavile le štiri ekipe, in sicer CUS, ki je glavni favorit za osvojitev prvega mesta, Libertas Rozzol, Volley Club in od slovenskih društev Sloga. Slogaši so imeli v prvem kolu izredno lahko delo, igrali so le dobre pol ure, podatek, da so nasprotniki v treh nizih zbrali le šest točk pa tudi sam govori o razmerju sil na igrišču. (Inka) OSTALI IZID : CUS - Libertas Rozzol 3:0. Under 18 ženske Boru Friulexport derbi v Dolini BREG — BOR FRIULEXPORT 0:3 (10:15, 8:15, 12:15) BREG: Komar, Mauri, T. in N. Can-ziani, T. in E. Žerjal, Pertot, Sancin, Giorgi, Seganti, Gaburro. BOR: Sancin, Grbec, Superina, Pučka, Vidali, Visentin, I. in K. Vitez. Brežanke so svoj triptih »vročih« derbijev sklenile še z enim porazom. Potem ko so klonile pred slogašicami in sokolovkami, so jih tokrat premagale tudi borovke, a ničla na lestvici po treh kolih ne odraža realne moči varovank trenerke Slavčeve, ki si bodo v prihodnjih tekmah prav gotovo privoščile marsikaterega nasprotnika. Tudi nedeljska tekma je bila ne glede na končni izid dokaj izenačena, z agonističnega vidika pa privlačna, čeprav je bilo na obeh straneh mreže več napak. Za gostiteljice je bil poguben slab sprejem servisa, čeprav je treba priznati, da so borovke večkrat zelo dobro servirale. Brežanke zaradi nenatančnosti pri gradnji igre niso mogle uveljaviti svoje premoči ob mreži, na ta način so si v tretjem nizu tudi zapravile vodstvo 12:6. Sicer pa so bile borovke v vseh elementih za odtenek boljše, razen v napadu. Pohvalo si zasluži predvsem Tamara Vidali, ki je nastopila z mrzlico, a je bila vseeno najboljša igralka tekme. CUS - SOKOL INDULES 1:3 (16:14, 8:15, 9:15, 8:15) SOKOL: Žbogar, Vižintin, Škrk, Masten, Brumat, Cattonar, Ban. Začetek nedeljske tekme je bil za Nabrežinke dokaj meden in nezbran. Zaradi prenizke koncentracije so zagrešile preveč napak na servisu in lahkih žog ob mreži. V končnici seta so le prevzele vodstvo, toda niso ga bile zmožne održati in niz po nepotrebnem podarile nasprotnicam. V nadaljevanju pa so se sokolovke končno zbrale in s preciznimi servisi onemogočale Cusu hitro igro ob mreži, ki je značilna za to ekipo. Brez svojega najboljšega orožja domačinkam ni uspelo zadrževati sokolovk, čeprav so se igralke na centru večkrat uspešno zoperstavljale naivnejšim napadom Žbogarje ve in Brumatove. Pri Sokolu je bilo na tej tekmi opazno precejšnje napredovanje Škrkove, bodisi v obrambi kot v pridobivanju gotovosti v napadu. (Igor) DLF - SLOGA KOIMPEX 0:3 (1:15, 1:15, 6:15) SLOGA KOIMPEX: Mijot, Škerk, Lupine, Marucelli, Fabrizi, Foschini, Kosmina, Rebula, Križmančič, Ciocchi, Čebulec. Nadaljuje se serija kratkih zmag Sloge Koimpex, kateri je tekmovalni koledar določil, da se na začetku prvenstva sreča s skromnejšimi ekipami. Zahtevnejša srečanja tako našo ekipo še čakajo, v pričakovanju teh pa so v nedeljo naše igralke po točno tridesetih minutah igre odpravile skromni Dopolavoro Ferroviario. (Inka) OSTALI IZID 3. KOLA: Orna - Vir-tus 3:0. LESTVICA: Sloga Koimpex (9:0) in Sokol Indules (9:2) 6, OMA (6:0) in Bor Friulexport (7:3) 4, Virtus (3:7) 2, CUS (1:6), Julia (1:6), DLF (0:3) in Breg (0:9) 0. OMA, CUS in Julia imajo tekmo manj, DLF dve tekmi manj. PRIHODNJE KOLO: Sloga Koim-pex - Julia; Sokol Indules - DLF, Bor Friulexport - CUS, Virtus - Breg. Končno na sedlu Mojmir se zagleda v moj razdejani obraz in polglasno šepne: »Ja, gremo naprej.« Morda dvomi, da bom, potem ko me je na tej vesini dvakrat napadla vrtoglavica in sem se danes zjutraj počutil slabo, sploh lahko nadaljeval pot. Po drugi strani pa ve, da ne bo sam mogel priti nikamor. Prijatelj hitro in enakomerno napreduje. Kar gledam ga in se temu čudim. Navsezadnje se je že ponoči odpravil iz Trojke, pa šiba, kot da bi bil hipnotiziran. Verjetno je prav v tem obdobju ujel svojo optimalno formo. Jaz pa se opotekam proti sedlu na višini 7800 metrov. Nato je še nekaj ur plezanje, potem pa... Ne, nočem misliti na vrh. Moj naslednji cilj je le sedlo, tisto sedlo, ki se blešči tam gori kot kaka fata morgana v kopreni oblakov, ki ga sonce ne more predreti. Saj ni daleč to sedlo. Koncentrirati se moram na vsak korak, pa bo šlo. Kako težki so ti koraki. Kako prekleto prislu-ženo bo sedlo, če ga bom sploh dosegel. Kaj bi sedaj dal za pet minut kisikove maske, ki bi me vsaj za kratek utrinek prenesla v kraje, kjer se lahko diha normalno. Saj že več kot mesec dni ne diham normalno! Pustimo to, važno je le sedlo. Poglej Mojmirja, saj bo čez kake pol ure že na njem! Zavedam se, da govorim sam s seboj. Zagrizem se v sneg. Vse bolj strmo je. Previdnost popušča. Spet se ustavim, da se vsaj za trenutek primem v roke. Pa ne morem misliti. Glava je odpovedala. Kako čudno se to sliši, vendar pa mi je ta tako težka, kot da se mi hoče razpočiti. Ne mislim več, ne gledam več, le grem. V takem stanju mine dobra ura. Opazim, da je Mojmir že na sedlu in da manjka meni le kakih dvajset metrov, vendar pa izredno strmih in nerodnih. Še dobro, da je kak... angel tu fiksiral kakih deset metrov najlonke, sicer bi bil v resnih težavah. Saj je še tako neznosno. Še dobro, da sem si ob odhodu na pas pripel žimar, s katerim se trdno oklepam vrvi. Počasi se meter za metrov vlečem navkreber. In sopem. In se ustavljam. In se sesedem v sneg in led. In sem končno kak meter pod sedlom, tako da že vidim Mojmirja, ki ima kar veder izraz. Opazim, da sem za teh nekaj metrov porabil več kot pol ure. V misel mi šine, da se bom teh trenutkov spominjal kot najtežjih na celotnem vzponu. Daj, daj, še tri metre. Še dva, hura, še pol metra, hura, Mojmir me prime za rokavico in že se sesedem na sneg ob njem. Ne morem verjeti. Sem na sedlu. Na višini 7800 metrov. To je idealno izhodišče za vrh. Hura, hura. Zavedam se, da sem evforičen, vendar pa ta moja evforija z neverjetno silo trči v Mojmirjev resni izraz. »Kaj je, Mojmir?« se prestrašim. »Nič. Dosegla sva svoje, in mnogo sva dosegla« mi odgovori. »Kako to misliš?« zaprepadeno vprašam. »Kako, kako. Sedaj se bova vrnila, kajne? Saj je še daleč, predaleč do vrha, ura pa je že pol ene.« »Pol ene« se spet prestrašim, saj se zavedam, kako je pozno. Glava mi spet začne delovati z neverjetno naglico. Recimo, da tu počivamo pol ure, nato plezamo do vrha tri ure in nastopi že peta ura popoldan. To je prepozno, vse preveč pozno za tako nestalno vreme. Saj se moramo nato vrniti vsaj do Štirice. To so najmanj tri ure. Torej naj bi bili v šotorčku, kjer naj bi prespali, med osmo in deveto zvečer. To pomeni v Himalaji trdo noč. Ne, ne, ne, tako ne gre! Saj nas sitno boža ta topla, pretopla sapa, ki se sumljivo hitro premika in prenaša ter odnaša to čudno meglo. Kaj naj to pomeni? Ne skivaj se pred realnostjo! Nic dobrega ne pomeni to! Ko tako razmišljam, zaslišim Mojmirja, ki govori, oziroma razmišlja na glas. »Veš, Duško«, mi pravi »jaz ne stremim po uspehu za vsako ceno. Ničo se je obrnil in jaz ga razumem. Tudi jaz sem si želel doseči vrh, vendar ne bom forsiral ničesar. Če ni mogoče, ni pač mogoče, pa pika. Saj je skoraj ena ura, ponoči pa se s takim vremenom ne moreva vračati...« Vtis imam, da se nekaj ruši v meni-Ne, si zakričim. Jaz hočem, jaz moram priti na vrh. Mojmir, poglej, kje sva. Sva že na sedlu. Pa ne izustim ničesar. Preveč sem skrušen, vendar se hitro ujamem. Kaj pa, če Mojmir enostavno blefira? Morda. Vem, da si želi priti na vrh. Po tem je stremel že takrat, ko si jaz na vrh nisem niti upal pomisliti. Vmes se je sicer marsikaj spremenilo, toda ne morem verjeti, da je Mojmirjeva želja upadla. Kaj pa, če je samo stvaren? Ali pa je nanj delovala Ničova odpoved, ki ga je gotovo dosti stala. Ali pa celo Radovi pomrznjeni prsti? Morda vse skupaj, pomešano z lepo dozo blefa. Zberem se. Morda sem tudi malo bolj spočit, kot pred dvajsetimi minutami, ko sem bolj mrtev kot živ prilezel na sedlo. Zelo umirjeno začnem: »Mojmir, jaz si želim priti na vrh in menim, da si tudi ti želiš. Sedaj sva oba zelo utrujena, zato dajva se le malo spočiti, nato pa bova videla vse bolj rožnato. Šaj ni nič hudega, če se vračava ponoči, le sneg bo bolj primeren za spust, pot pa bo jasna, sa] se bodo prikazale zvezde.« Ob tej čudežni besedi, ob teh mojih zvezdah, se mi nežno stori. Spet me rešujete, zvezde. Pokazale mi boste pot na povratku, svetile mi boste, ko se bom truden, a srečen vračal z vrha. Mojmir, kot da me ne sliši, vendar pa mi po kaki minuti tišine skoraj polglasno odgovori: »To drži, kar praviš, vendar le, če bo vreme držalo...« Končno na sedlu... ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLVMPIA obvešča, da je za odbojkarsko srečanje članske ekipe v Rovigu poskrbelo za avtobus, ki bo izpred telovadnice (Drevored 20. septembra) odpeljal ob 15.45. Vpisovanje sprejemajo v trgovini Terpin (tel. 32321). Športno združenje 01ympia nadalje obvešča, da so že na prodaj abo-maji. Dobi se jih v trgovini Terpin, v Katoliški knjigarni, pri Čerinpexu, v gostilni Podveršič ter pri društvenih odbornikih. ODBOJKARSKA SEKCIJA ŠD BREG obvešča, da so treningi za začetnice letnikov 77, 78, 79, 80 ob torkih od 17.30 do 19. ure v občinski telovadnici v Dolini in ob četrtkih ob isti uri v šolski telovadnici pri Domju. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo potekala na svetoi-vanski šoli Oton Župančič redna vadba za osnovnošolce ob torkih, h* sicer ob 14.15 za učence 3., 4. in razreda, ob 15.15 pa za 1. in 2. raZ' red. KD LONJER-KATINARA KK ADRIA REŠIM prirejata v nedeljo, 30. oktobra, )f' senski pohod s startom v Lonjerj ob 9.30. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG , organizira predsmučarsko telovad bo, ki bo v šolski telovadnici P* Domju ob sredah in petkih od 20.3 dalje. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD BREG obvešča, da so treningi minibaske za letnike 78, 79 in 80 ob ponedelj kih in sredah od 16.30 do 18. ure šolski telovadnici pri Domju. Vpis° vanje neposredno na treningih. naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Visoka zmaga Primorja, odlična Vesna, Brežani iztržili točko - Zarjanom derbi najmlajših na Proseku, cicibani Primorja ugnali borovce UNDER 18 PRIMORJE -OPICINA . 4:0 (4:0) STRELCI: Žagar, Šuc, Štoka, Prinči- val. PRIMORJE: Blason, Gregoretti, Ška-6ar (Štefančič), Luksa, Tence, Štoka, '-agar, Umek, Princival, Šuc (Trampuž), Tomase tig. Tekmo je pogojevala močna burja. Pfosečani so to prednost izkoristili v Prvem polčasu in dosegli kaj štiri lepe Zadetke. Prvega je dosegel Žagar z diagonalnim strelom po lepi podaji umka, drugega pa Šuc z glavo med gnečo igralcev. Nato sta dosegla gol |>e_ Stoka s posrečenim strelom od da-®čin Princival z diagonalnim strelom V. voleju. V drugem polčasu so se gos-fuelji uspešno branili proti burji. Gosje so imeli lepe priložnosti, a tudi Jueče-rumeni bi lahko v protinapadu s 1 rampužem in drugimi še povečali razliko. (M. Š.) VESNA - OLIMPIA 2:0 (0:0) STRELEC ZA VESNO: Diego Sed-mak v 56' in v 74'. VESNA: Savarino, Zorzut, Babič, Zapori, Sterni, Cusma, Deo Švab (v 76' Usposito), Madotto, Diego Sedmak, Pe-ter Sedmak in Tence. Kriški Vesni je v soboto na doma- r. eni igrišču le uspelo zmagati. Vesna 1 ze dalj časa nadeja to zmago, čeprav J® bila v minulih tekmah prav blizu. °hvala gre predvsem Diegu Sedma-jU' ki se je v drugem polčasu razigral h nedvomno pripomogel h gladki Zl®agi. Domačini so na začetku stopili j1® igrišče nekoliko zaspano in igra se 1® odvijala pretežno na sredini igrišča, '(rstarja sta imela bolj malo dela. V urugem polčasu pa je Vesna ujela pra-1 ritem in Križani so kaj kmalu po-I 6(ili. Ko je bil rezultat na varnem, se I napadalna vrsta razigrala. Ustvarila J® veliko akcij in prav v eni od teh je ‘®g° Sedmak drugič zatresel mrežo. s očinstvo, ki stalno sledi ekipi, je bilo ni v 0 nad zmago in tokrat tudi po-Plačano s pravim nogometnim spek-taklom. (Sedmak) s- SERGIO - BREG 1:1 (0:1) STELEC ZA BRE.G: Bandi. BREG: Palčič, Pitacco, Bevk, Sancin, ta (Paiano), Prašel^ P. Tamaro, Giu-p.Ssi, Bandi (Buzzi), Švara, M. Tamaro, ^"glifano, De Franceschi. lo a *zena®eni temi je Brežanom uspe-, doseči točko, toda morali so se bori- s, do konca in to tudi proti burji, ki je *°zi celo tekmo ovirala igro obeh oštev. Brežani, kot že večkrat letos, ® Prešli kmalu v vodstvo in se nato i ,Prli v obrambo. Zelo dobro so izva-n off-side zanko, ki pa jim je bila s °dna v začetku drugega polčasa, ko v domačini izenačili. S. Sergio je nato ,®krat resneje ogrožal Bregova vrata, , lzkazal se je vratar Palčič, ki je bil upno s Prašljem najboljši na igrišču. _ (E. B.) .USTALI IZIDI 5. KOLA: Fortitudo - gdiarbola 1:1, Montebello - CGS 2:0, ^mle Adriatica - Costalunga 1:0, Su- <\®*caffe - Muggesana 1:1, S. Andrea ,ai Busa 0:4 ri ^BSTVICA: Vivai Busa 9, Edile Ad-tp-dca 8, S. Sergio, Fortitudo in Mon-^nello 6, S. Andrea, Olimpia, Breg, j^dggesana in Supercaffe 5, CGS, Ves- 0' *n Opicina 4, Primorje in Costalun-Vk Chiarbola 2. t-^RlHODNJE KOLO: Olimpia - Pri-QorJe, Breg - Vesna. NARAŠČAJNIKI____________ - PORTUALE 1:2 (0:2) tjrRELEC ZA BREG: Majowski. Mpn ^ Castellano (d. p. Giglifano), 2ad®g°n (d. p. Sancin), Majowski, Az-tV°' Irnpellizzari, Ota, Guštin (d. p. -p'rassi), Grilanc, Rocchetti, Buzzi. se je začela zelo slabo za 9dbian^' ^ 80 P° petih minutah že iz- ' ®e bi stopili na igrišče bolj sa-Ollestno. (Buzzi). Camn- LI IZIDI 6- KOLA: Fortitudo -9:< 7 Elisi 1:2, Don Bosco - Opicina OlLanle Rabuiese - Giarizzole 1:0, Ca^‘Pla - Azzurra 2:1, S. Sergio -Borile 5:1, CGS - Montebello 1:1, Costalunga 0:1, Supercaffe nUrtU '-osian L|S®Sana 2:0. Rabu; rvICA: Supercaffe 12, Zaule ^Osta]686 dl, Čampi Elisi 9, Fortitudo, 9. Olitpdjia, San Sergio in Montebello ?®le 6 g’a 7'. Portuale, CGS in Giariz- n Oni -re9 in Campanelle 4, Bon ti^na 3, Muggesana in I RRmSco d-C*1** Azzurra Domio 2, ®g ”°DnjE KOLO: Čampi Elisi NAJMLAJŠI Cicibani Sovodenj so (na sliki s trenerjem Ervinom Čurličem) visoko premagali SanVAnno in še naprej vodijo na lestvici goriške skupine PRIMORJE - ZARJA ADRIAIMPEK 0:1 (0:0) PRIMORJE: Franza, Vili Emili, Puntar, Trampuž, Aldo Pahor, Gerbassi, Štolfa, Savi, Gruden, Sardoč, Kristjan Pacor (Mitja Emili). ZARJA: Plehan, Silli, Carli, Reja, Krašovec, Umek, Renčelj, Blason, Cal-stellano, Vremec, Osic. V prvem polčasu so gostitelji igrali z burjo za hrbtom. Igrali so medlo in neorganizirano. Znašli so se nekaj ktrat pred Zarjinimi vrati, vendar niso izkoristili ugodnih priložnosti. Bazovci pa so igrali le obrambno in niso nikoli prišli do strela. V nadaljevanju se je tekma razživela, eni in drugi so imeli več priložnosti za zadetek. Bolj nevarni so bili rdeče-rumeni, ki bi lahko večkrat povedli, najprej s Savijem, nato pa še z Grudnom. Zgledalo je, da se bo tekma končala brez golov, ko je Blason zatresel mrežo direktno s prostega strela s kakih 30 metrov, sicer s pomočjo vetra. Prosečani so bili nato preveč razočarani, da bi reagirali. Treba je reči, da bi lahko rdeče-rumeni izbojevali obe točki, a to ne pomeni, da Zarja ni zaslužna za zmago. Pohvalo zaslužijo Štolfa, Sardoč, Savi in Gruden za domačine ter Plehan, Blason in Vremec za goste. (Maxi) BREG - SAN SERGIO 0:1 (0:1) BREG: Švara, Kalc, Strain, Švab, La-urica, Bajec, Mondo, Grilanc, Maver, Ferluga, Toretti (v d. p. Čuk), Gropaz-zi. Brežani so nastopili brez svojega edinega vratarja Rapotca, ki je bolan. Gostje so žal povedli že v začetku tekme, odtlej pa so Brežani prevzeli igro v svoje roke in ostro napadali. Imeli so lepe priložnosti, a jih niso znali izkoristiti. Drugi polčas je bil podoben prvemu. Domačini so še napadali in igralci San Sergia so le redkokdaj prišli do nasprotnikovih vrat, ki jih je dobro čuval "novi" Bregov vratar Švara, čeprav ponavadi igra na sredini igrišča. (Luka Š.) OSTALI IZIDI 6. KOLA: Campanelle - Domio 4:0, Don Bosco - S. Giovan-ni 0:5, S. Andrea - Fortitudo 1:0, Opicina - Zaule Rabuiese 0:3, Montebello -Olimpia 0:2, Triestina - Giarizzole 1:1, CGS - Portuale 1:1. LESTVICA: S. Sergio 12, CGS 11, Portuale, S. Giovanni 10, Giarizzole 9, S. Andrea 8, Zarja Adriaimpex, Olimpia, Zaule, Triestina in Breg 6, Fortitudo in Campanelle 5, Primorje 3, Montebello 1, Domio, Don Bosco in Opicina 0. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaim-pex - Portuale, Domio - Breg, Primorje ne igra. (Aleš Ferfolja) IZIDI 4. KOLA: Natisone - Juventi-na 1:3, Azzurra - Villesse 3:0, Lucinico - Pro Romans 1:1,. Como - Medea 2:0, Audax - Cormonese 2:1, Itala - Isonti-na 1:0. LESTVICA: Azzurra 8, Juventina 7, Audax 6, Itala 5, Cormonese in Como 4, Pro Romans, Isontina in Villesse 3, Medea in Lucinico 2, Natisone 1. __________ZAČETNIKI_____________ Skupina A ZARJA ADRIAIMPEN - SERVOLA3:0 STRELCI: Jurinčič, Lipovec, Danjel Grgič. ZARJA ADRIAIMPEX: Družina, Po-ropat, Kristjan in Denis Pussini, Maks in Danjel Grgič, Tence, Biondi, Metlika, Lipovec, Umek, Ražem, Possega, Jurinčič, Hočevar. Čeprav so bili gostje precej šibki, so zarjam igrali pod svojimi zmogljivostmi: nepovezano, zmedeno in še preveč so zadrževali žogo. Ponavljamo: premoč je bila očitna in tudi rezultat priča o tem, vendar z igro nikakor ni zadovoljila. OSTALI IZIDI 5. KOLA: Fani - S. Giovanni 0:1, Portuale - Altura 0:0, Domio - Muggesana 1:1, S. Andrea - Son- cini A 1:4, Campanelle - Ponziana A 1:3, Esperia - S. Luigi B 1:3. LESTVICA: S. Giovanni 10, Zarja Adriaimpex 9, Soncini A 8, Ponziana A 7, Supercaffe 6, S. Andrea in Altura 5, S. Luigi B, Portuale in Domio 4, Muggesana, Campanelle in Esperia 2, Ser-vola in Fani B 1. PRIHODNJE KOLO: Soncini A - Zaule Rabuiese - Costalunga A 0:2, CGS - Chiarbola 0:2, Fortitudo - Soncini B 1:1, Roianese - Opicina 0:2. LESTVICA: Ponziana B 9, S. Sergio, Fulgor, Opicina in Costalunga 8, Soncini B in S. Luigi A 7, Chiarbola 5, Fani A 4, Primorje 3, Fortitudo 2, CGS 1, Don Bosco, Roianese, Zaule Rabuiese 0. PRIHODNJE KOLO: Soncini B -Roianese. __________Na Goriškem___________ ROMANA - MLADOST TRATT. AL LAGO 1:0 (1:0) MLADOST: Tommasi, Farra, J. Ger-golet, Černigoj, Trampuš, Lavrenčič, Gallo, A. Gergolet, P. Gergolet, Pavio, Pisk, Lorenzut, Subani. Mladi predstavniki Mladosti so v Tržiču nerodno klonili pred Romano. Kraševci, ki so nastopili brez standardnega vratarja, so se slabo znašli na peščenem igrišču. V prvem polčasu so domači imeli terensko premoč in izbojevali prednost. V nadaljevanju igre so Doberdobci igrali boljše, zadetka pa niso dosegli. (A. G.) IZIDI 5. KOLA: Fogliano - Vermeg-liano 0:1, Gradese - Aris 2:0, San Can-zian - Monfalcone 3:1, Turriaco - Romana 3:0, Mladost - San Piero 2:0, Pie-ris - Staranzano 0:3, San Michele - San Marco 2:0. LESTVICA: Staranzano 10, San Canzian 8, Mladost, Turriaco, Vermeg-liano, Ronchi in Pieris 6, Fogliano, Monfalcone in Gradese 5, Aris in San Michele 2, Romana 1, San Piero in San Marco 0. ___________CICIBANI_____________ Skupina A BREG - S. ANDREA 2:1 (0:0) STRELCA ZA BREG: Bandi in Stefani. BREG: Jercog, S. Sancin, Čuk, Bandi, D. Sancin, Stefani, Čurman, Šik, Smotlak, Slama, D. Šik, Ota, Martini. Po lepi igri v prejšnjem kolu, so mladi Brežani v soboto končno tudi zmagali. Igrali so res dobro, predvsem v napadu, kjer sta se izkazala oba strelca Bandi in Stefani. V obrambi pa je dobro igral S. Sancin. Nasprotniki so prvi prešli v vodstvo, a Brežani se niso vdali in so dosegli dva zadetka. Tekmo je stalno ovirala močna burja. (E. B.) OSTALI IZIDI: Opicna A - Fani Olimpia 1:2, Supercaffe - Domio 3:1, Ponziana A - Fortitudo 9:0, Zaule Rabuiese - Portuale 0:2. LESTVICA: Fani 10, Opicina A in Ponziana A 8, Supercaffe 7, Portuale 6, S. Andrea 4, Fortitudo B in Breg 3, Zaule Rabuiese 1, Domio 0. PRIHODNJE KOLO: Portuale - Bregovi cicibani (na sliki proti ekipi Zaule Rabuiese) so proti ekipi Sant’Andrea dosegli svojo prvo zmago v letošnji sezoni __________Na Goriškem_____________ JUVENTINA ASS. CARNICA - AZZURRA 0:2 (0:1) JUVENTINA: Peric, Devetak (Per-šolja), Marko Petean, Marušič, Marino Petean, Dario, Kobal, Devetak, Gergolet, Marvin (Ferfolja). Florenin, Lakovič, Meniš. Končni izid vsekakor ne odraža stanja na igrišču. Juventina in Azzurra sta si bili namreč povsem enakovredni in priložnosti za zadetek je bilo na obeh straneh. Azzurra je Perica ogrožala s streli od daleč; ob izteku polčasa pa je izkoristila nesporazum obrambe in povedla. Po odmoru so domači izsilili svoj tempo igre in ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Smola in odlični posegi vratarja Azzurre pa so preprečili, da bi Juventina izenačila. Drugi zadetek so gostje, v protinapadu, dosegli ob izteku srečanja. Zarja Adriaimpex. Skupina B PRIMORJE - PONZIANA B 0:1 (0:1) PRIMORJE: Emili, Rebula, Pahor (Gregorij, _ Nadlišek, Guštin, Purič, Prinčival, Širca, Kuk, Husu, Sardoč, 13 Ostrouška. V prvem polčasu so Prosečani igrali nezbrano in predvsem nezagrizeno. Pustili so nasprotniku pobudo, ta pa je povedel. Tržačani so izkoristili edino priložnost, da dosežejo zadetek in še to po nesporazumu v obrambi Primorja. V drugem polčasu so bili domačini precej boljši in so imeli tudi nekaj priložnosti. Najprej Sardoč iz ugodnega položaja ni preusmeril predložka v vrata, nato je Širca po osebni akciji streljal mimo vrat. Čeprav so bili v tem delu boli nevarni, jim ni uspelo izenačiti. (M. Š.) OSTALI IZIDI 5. KOLA: Fani A -Fulgor 0:2, S. Luigi A - Don Bosco 2:0, Breg. Skupina C BOR - PRIMORJE 0:1 STRELEC: Lovrečič. BOR: Urdih, Furlanič, Vergagna, Ban, Kariš, Furlani, Brazzani, Sabadin, Domio, Fischer, Omari, Gregori. PRIMORJE: Husu, Braini, Vinci, Carli, Bukavec, Šemec, Lovrečič. Prvi derbi na stadionu 1. maj je upravičeno osvojilo Primorje. Prosečani so bili bolj konkretni in izurjeni pri reševanju posameznih in zahtevnejših faz igre in pri prilagajanju na nelahke vremenske razmere (burja). Nasprotno pa so borovci še enkrat pokazali tiste šibkosti, ki smo jih že v prejšnjih tekmah podčrtali, tokrat pa še dodatno mero nestrpnosti in živčnosti. Gol je padel v sklepnih minutah prvega polčasa. Urdih je lepo ubranil prvi strel Prosečanov, toda po odbiti žogi je ostal popolnoma brez moči. Belo-mod-ri so skušali izenačiti, ampak najprej vratnica, zatem pa nekatere zelo uspešne intervencije vratarja Primorja, so jim preprečile, da bi rezultat vsaj izenačili. Pohvaliti moramo vse mlade Prosečane, pri Boru pa bi podčrtali veliko mero prizadevanja Kariša, hladnokrvnost Bana ter dober napredek Domia. Ostali pa bi se morali potruditi z bolj racionalno igro, zlasti od sredine do nasprotnikovega kazenskega prostora. (V. D.) OSTALI IZIDI 5. KOLA: Montebello - Vivai Busa 7:1, Campanelle - Chiarbola 1:0, Ponziana B - Fulgor 1:1. LESTVICA: Soncini A 8, Fulgor 7, Ponziana B, Primorje in Montebello 6, Campanelle 4, Chiarbola in Bor 2, Via-vi Busa 0. PRIHODNJE KOLO: Primorje -Montebello, Bor ne igra. __________Na Goriškem___________ MLADOST SOBEMA - S. MARCO 6:4 (2:2) STRELCI: Gorjan (4), Nardon in Soban. MLADOST: Černič, Pahor, Peric, Nardon, Soban, Gorjan, D. in M. Fer-letič, Jelen, M. in E. Isoni, Frandolič, Jarc. Cicibani Mladosti so po bledi predstavi v Ronkah zasluženo slavili nad S. Marcom. Kraševci so tokrat zaigrali najlepšo tekmo prvenstva, posebna pohvala pa gre Gorjanu, ki je dosegel kar 4 zadetke. S. ANNA - SOVODNJE 0:7 (0:2) STRELCI: Petejan (4), C. Devetak, Ožbot in Peteani. SOVODNJE: Florenin, Zanfagnin (M. Devetak), K. Devetak, Pellegrin (Peteani), Ožbot, Fajt. E. in B. Kovic, Piras, Cotič. Cicibani Sovodenj so kljub slabi igri visoko zmagali proti poprečni postavi S. Anne. Gostje so zelo učinkovito nastopili v zadnjih 3 minutah tekme, ko so dosegli 4 zadetke. Tudi tokrat se je odlikoval Vasja Petean, ki je bil štirikrat uspešen. V soboto čaka Sovodenjce težka preizkušnja, saj bodo v goste sprejeli še neporaženo postavo Sanroccheseja. (E. Č.) JUVENTINA - LUCINICO 0:6 (0:4) JUVENTINA: Bonan, Lutman, Klanjšček, A. in J. Plesničar, Prinčič, Mažgon, Tartaglia, Koršič, Rossano. Po lepi zmagi proti Isontini so cicibani Juventine klonili močnejšim loč-niškim vrstnikom. V delno opravičilo je treba povedati, da so domači nastopili v okrnjeni postavi. (Iztok Prinčič) IZIDI 4. KOLA (goriška skupina): Sanrocchese - S. Anna 9:0, Sovodnje -Azzurra 4:0, Isontina - Juventina 1:2. LESTVICA: Sovodnje in Sanrocchese 6, Lucinico in Juventina 2, S. Anna in Azzurra 1, Isontina 0. IZIDI 4. KOLA (tržiška skupina): Ronchi - Mladost 6:3, San Marco -Monfalcone 2:4, Staranzano - Vermeg-liano 4:0, Turriaco - Aris 3:1. LESTVICA: Ronchi, Turriaco in Staranzano 6, Mladost 4, Vermegliano in Monfalcone 2, San Piero, San Marco in Pieris 0. _______MLAJŠI CICIBANI_________ ZAULE RABUIESE - ZARJA ADRIAIMPEX 0:0 ZARJA ADRIAIMPEX: Metlika, Jan in Damjan Gregori, Babuder, Križman-čič, Rismondo, Vattovani, Sossi. Zarjani so prišli tudi do prve točke v letošnjem prvenstvu. Moramo takoj pristaviti, da je točka povsem zaslužena, kajti naši so igrali odločno tako, da ni nasprotnik praktično imel večjih možnosti za zadetek. Priča smo bili razburljivim trenutkom, katerim so gledalci sledili z velikim navdušenjem. OSTALI IZIDI 5. KOLA: Muggesana - Costalunga 1:1, Opicina - Ponziana 4:3, S. Andrea B - Vivai Busa 0:5. LESTVICA: Opicina 9, Muggesana 8, Vivai Busa, Portuale in Costalunga 5, Ponziana 4, S. Andrea B 2, Zarja Ad-riaimpex in Zaule Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaim-pex - S. Andrea B. PRVENSTVO CSI (najmlajši) ZARJA ADRIAIMPEX - SAN SERGIO 5:0 STRELCI ZA ZARJO: Hočevar 2, Glavina, Marc in Grgič po 1. ZARJA ADRIAIMPEX: Urdih, Glavina, Grgič, Hočevar, Razmon, Antoni-ni, Marc, Ražem, Baldi. Začelo se je tudi prvenstvo CSI, kjer nastopa tudi Zarja v kategoriji najmlajših. Začetek je bil kar spodbuden, saj so zarjani osvojili obe točki in tudi sam izid govori v prid Bazovcem, ki so dobesedno nadigrali nasprotnika. Škoda, da je močna burja motila potek igre in akcije zarjanov, saj bi slednji v normalnih vremenskih razmerah igrali še mnogo bolje. (M. Ž.) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.-*din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 26. oktobra 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Izdaja k. A ZTT feffl Član italijanske ""“■rV ItP '3S5STSS Višji obrambni svet sprejel zaključke komisije Paladin V primeru vojne bo odločala vlada predsednik republike pa bo garant RIM - - Včeraj se je na Ouirinalu pod vodstvom predsednika republike sestal Višji obrambni svet. Izrednega zasedanja so se poleg rednih članov (ministrskega predsednika, obrambnega ministra, ministrov za notranje in zunanje zadeve, ministra za industrijo in generalnega obrambnega tajnika) udeležili tudi šefi generalštabov treh rodov italijanske vojske, ki smejo prisostvovati sestankom Višjega obrambnega sveta le na povabilo vodstva. Višji obrambni svet je včeraj sprejel zaključke komisije Paladin, ki je določila, da bo v primeru vojne prevzela vodstvo države vlada, predsednik republike pa bo igral vlogo garanta. Na sliki (AP): predsednik Cossiga med včerajšnjim zasedanjem Višjega obrambnega sveta. Kita plavata proti jugu Že slavna siva kita sta dan za dnem bliže odprtemu morju, njuno življenje p® je še vedno v nevarnosti (Telefoto AP) Slovenija je odprta za tuje informacije LJUBLJANA — Ocenjujejo, da v Sloveniji okoli 150 tisoč ljudi redno spremlja in bere tisk iz drugih republik in da lahko več kot dve tretjini gospodinjstev neposredno spremlja proT grame zagrebške in beograjske televizije, poleg programov, predvajanjih v skupni TV mreži. Vse to priča, da so prebivalci Slovenije razmeroma dobro seznanjeni z izvirnimi informacijami iz drugih delov države. V slovenskih prodajalnah časopisov je od 200 različnih edicij le 30 slovenskih. V Sloveniji prodajo 40 odstotkov izvodov različnega tiska, predvsem revialnega, v srbohrvaškem jeziku. O odprtosti informacijskega prostora govori tudi podatek, da je zaradi zemljepisnega položaja Slovenije možno poslušati in gledati tudi radijske in televizijske programe iz Italije, Avstrije in Madžarske. Tudi kabelska satelitska televizija ima vse več gledalcev - v Sloveniji ima že več kot 60.000 gospodinjstev priključek za to »svetovno televizijo«, (dd) Lepotic res ne manjka Te dni so izbrali skupno miss Azije in Pacifika: prvo mesto si je priborila Panpradub Pree-tanuch iz Tajske, stopničko niže je stopila EIsy Guadalupe Gurrola iz Mehike (levo), na tretje mesto pa se je uvrstila Izraelka Revital Mor (desno) (Telefoto AP) Provokativna poteza bocenskih alternativcev BOČEN — Na Južnem Tirolskem bodo prihodnji mesec deželne volitve, kandidatne liste pa zaenkrat še niso izdelane. Alternativno južnotirolsko gibanje, ki ga vodi Alexander Lan-ger je sprožilo svojevrsten protest z namenom, da doseže spremembo nekaterih volilnih pravil. V svojo kandidatno listo je gibanje namreč vključilo tudi kandidate, ki nimajo stalnega bivališča na Južnem Tirolskem in zato nimajo vseh pogojev, ki jih zahteva zakon. Volilna komisija je bila primorana črtati pet kandidatov, alternativno gibanje pa je takoj vložilo priziv proti tej odločitvi. Alternativci predvidevajo tudi, da bo okrožni volilni urad priziv zavrnil in že računajo, da bodo posegli pri vsedržavnem svetu. Zavrnjeni kandidati so Marco Pannella in Rosa Filippini, ker ne moreta dokazati, da sta vsaj štiri leta neprekinjeno živela na Južnem Tirolskem, Christian Cassar, Lucia Marcon in Konrad Moroder, ker so v prijavi navedli lažno jezikovno pripadnost. Južnotirolsko alternativno gibanje je namenoma izbralo to pot, ker hoče razveljaviti volitve in uveljaviti nov postopek pri izbiri kandidatov. Menijo namreč, da obvezno štiriletno bivanje kandidatov na deželnem ozemlju zmanjšuje možnosti širše politične dejavnosti in hkrati tudi krši temeljna pravila o enakopravnosti med državljani. Južnotirolski alternativci zato menijo, da tako pravilo nasprotuje ustavi in individualnim pravicam. Vrzeli v znanju študentov iz ZDA CHIKAGO —- Ameriški profesor pob' tičnih ved John Miller je s pomoči0 enostavne ankete ugotovil, da je na milijone Američanov »znanstveno« nepls' menih. Več kot 450 let od kar je Kopernik dokazal, da se Zemlja vrti okoli Sonca, le več milijonov izobraženih Američanov prepričanih, da je ravno obratno. Sam° na univerzi v Illinoisu je prof. Miller J tisoč študentom starih okrog 18 let postavil 75 preprostih vprašanj iz splošne znanstvene kulture. Na vprašanja, ali s6 Zemlja vrti okoli Sonca ali Sonce okoli Zemlje, jih je 75 odst. vprašanih odgovorilo točno, 21 odst. jih je odgovorilo napačno, 7 odst. pa jih ni znalo odgovoriti-Večina ameriških študentov prav tako ne ve, kaj je sončno leto, ko pa se med seboj pogovarjajo o strateški obrambi' kislem dežju, učinku tople grede, vojni zvezd in podobno, v resnici sploh ne ve, za kaj gre. Še najbolj se znajdejo taki, k imajo bujno domišljijo... V Manhattanu se je sesula hiša Za nasrečo najbrž kriv »metro« NEW YORK — Sedemnadstropna hiša, ki so jo dogradili pred sorazmerno malo leti v središču newyor-ške četrti Manhattan, se je nenadoma sesula (na sliki). Do nesreče je prišlo v prvih večernih urah, ko je bilo poslopje prazno, saj v njem ni bilo zasebnih stanovanj, ampak le uradi in tri trgovine. Kljub srečnemu naključju pa je bilo v nesreči ranjenih devet oseb. Nekaj ljudi še pogrešajo in ni izključeno, da so ostali pod ruševinami. Vzroki nesreče niso znani, občinski tehniki pa menijo, da so morda nosilne strukture poslopja zrušili tresljaji podzemne železnice. Prav zaradi tega se je začela vrsta preiskav, da bi našli krivce te neobičajne katastrofe. Britanci spoštujejo predpise: globa »parkiranemu« bombniku LONDON Britanski policist je pred nedavnim naložil pošteno 9}°p°0 pilotu ameriškega lovskega bombnika, ker je letalo »parkiral« na ulici-neverjetnega primera togega spoštovanja predpisov je prišlo pri letalski bQZJ, Abingdonu, kjer je britanska RAF organizirala »Zračni sejem«. Ameriško vojaS ko letalstvo je sodelovalo s protipodmorniškim bombnikom viking. Bombnih I vzeletel z letalonosilke Theodore Roosvelt, med pristajanjem pa je pilota oVir,y močan veter, zato je iznajdljivi ameriški letalec pristal kar na cesti. Neki P°l _ cist, ki je privozil mimo, pa je letalu prisodil 12 funtov globe, ki bi jo morate po mednarodnih pravilih -izplačati Reaganova administracija. Ker so ^e >-.a Britanija in ZDA v zelo dobrih diplomatskih odnosih, pa je britanska polteh globo vrgla v koš. Žal ne vemo, kako je s policistom, ki jo je predpisal... Posebni razredi za »drug babies- LOS ANGELES — Losangeleške šolske oblasti so določile, da bodo m°r‘ z tako imenovani »drug babies« (otroci mater, ki so alkoholičarke ali zasvojen6^ mamili) obiskovati tako v vrtcih kot v osnovni šoli posebne razrede. Odloči* ' ki jo je podprla mestna uprava, je povzročila mnogo upravičenega ogorčen) ' vendar so losangeleške oblasti našle izgovor v tem, da bodo le tako učinkovit6' pomagale »zasvojenim« otrokom. ■al> Kritična ocena sovjetske družbene raziskovalke Rimaševskaja Ali postaja SZ nerazvita država? MOSKVA — N.M. Rimaševskaja, sovjetska raziskovalka ter ravnateljica moskovskega zavoda za analizo družbenih in gospodarskih problemov sovjetskega prebivalstva, je v glasilu sovjetskih sindikatov Trud prikazala sodobno življenje v Sovjetski zvezi. Izjavila je, da se sovjetski sistem vedno bolj približuje družbeni ravni nerazvitih držav in da življenjski standard njene domovine ne zaostaja samo za razvojem zahodnih držav, kot so na primer Švedska, ZDA, Japonska in Zahodna Nemčja, Francija, Velika Britanija in druge, ampak tudi za nekaterimi državami vzhodnega bloka, predvsem za Vzhodno Nemčjo, Češkoslovaško in Madžarsko, kjer je življenjski standard že daleč prekosil sovjetskega. Ni pa primerjave z ameriškem družbenim in gospodarskim sistemom, predsem glede na potrošništvo, po drugi strani pa kvaliteto ameriškega socialnega zavarovanja prekašajo nekatere zahodnoevropske države. Tudi sovjetska avtomobilska industrija je še nerazvita, ne samo v primerjavi z zahodnoevropsko, ampak na tem področju zaostaja celo za Vzhodno Evropo. Proizvodnja avtomobilov je zelo draga in tako ovira razvoj avtomobilskega tržišča. V Sovjetski zvezi pride le 47 avtomobilov na tisoč prebivalcev, v Zahodni Nemčiji pa kar 198, na Češkoslovaškem 175, na Madžarskem 141, v Bolgariji 141 in na Poljskem 72. Isto velja tudi za razširjenost televizijskih sprejemnikov. V Nemški demokratični republiki pride 465 televizorjev na 1000 prebivalcev, sledi ji Češkoslovaška (433), Madžarska (421), Poljska (399), BoW ja (300) in Sovjetska zveza (299). .me N. M. Rimaševskaja je potrdila, da je letna stopnja im) 0J že štiri do pet odstotna, pokojnine pa se niso spremen11 ^a. leta 1956. Kupna moč upokojencev se je zato občutno zma la. ... Zdravstvena oskrba ni kos tisti v razvith državah. UmT‘l vj z otrok, ki še niso dopolnili enega leta starosti, je v Pomeri0 et drugimi socialističnimi državami večja. Dosegla je n°riji-25,4 promila, medtem ko je v Vzhodni Nemčji stopnja 0 , na vos ti 9,2 promila, na . Češkoslovaškem 13,9, v Bolgariji N- ' Madžarskem 19 in na Kubi 13,6 promila. ,g za- luuzuioncut i & ui itu i\uui %u- Tudi povprečna življenjska doba v Sovjetski zvezi hu jgg6 ostaja za tisto v bolj razvitih državah, saj je štela eL,-,voS' 69,6. Rimaševskaja pripisuje krivdo za to stanje P°ma.^L.gzffi6' tim zdravstvenega sistema. Ljudje živijo v neznosnih jr. l četrtina družin ima sanitarije. Drag »an‘ rah, kajti samo ena četrtina družin ima sanitarije. Drag ^onO' vica Sovjetov prebiva v stanovanjih brez tekoče vode i gVanja lizacije, najemniki pa plačujejo enake najemine za stan različnih vrednosti. soviet- Podpredsednik državnega komiteja za statistiko je v (u(jj skem dnevniku Socialističeskaja industrija povedal, vjti0 porast nesreč na delu približuje Sovjetsko zvezo ner ,^g0 državam. Lani so raziskovalci zabeležili 690.000 nesre , je bilo smrtnih, kar je trikrat več kot v ZDA. slikovna križanka |c m E IlliilliHIiiiil ■ 0 H A R □ V sivih poljih navpično ime in priimek našega pesnika ter vodoravno primorska luka na slikah. Benetk* kvizi w uganke iw- rebusi w križanke »e- anagrami m- puzzle slikovne križanke mimlmžkraž naši in drugi slikovni kvizi Kdo je osvojil letošnji naslov svetovnega prvaka v cestni vožnji na SP v Belgiji? □ S. Roche □ M. Fondriest □ M. Argentin tiMFT-- - ? V katerem istrskem kraju se nahaja slovita arena na stiki? □ v Poreču □ na Reki □ v Pulju Naziv parka naše Gozdne zadruge ob Trbiški cesti? □ Globojner □ Gaja □ Padriški park Ime slavnega španskega slikarja Dalija? □ Francisco □ Pablo □ Salvador Ime letos umrlega ustanovitelja dirkalnih avtomobilov formule ena Ferrari j a? Kdo je ameriški državnik na sliki v sredi ob Stalinu in Churchillu? □ Truman □ Eisenhovver □ Roosevelt Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj, je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja 7, kdor na 3 vprašanja 6. Za točen odgovor na samo 2 vprašanji pa je ocena nezadostna. za minipoliglote 4 5 D 6 7 8 9 10 11 M X T BH 12 L S pomočjo že vpisanih črk razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v italijanščini, oziroma v angleščini (kot je navedeno v oklepaju ob risbah). VvjV, (jsusj) slikovna križanka - naša vas M | n. -M V. fcg*\ IP' '. 'Št PREDZADNJA Črka NAŠE ABECEDE APOSTOLSKA POSLANSTVA OSEBA. KI PRIHAJA V GOSTE VRSTA AVTOMOBILSKE DIRKE OČE ZRN. ITALIJA TV ZASLONI NAŠ PISATELJ (IVANj ' f? - ' v M . ■ M 1 H * t"r " g NAUK 0 PESNIŠTVU 1 BRUSILNI KAMEN VISOKA IGRALNA KARTA ROMUNIJA. NORVEŠKA ZNAMENJA mmižKRAž X VAŠ FILMSKI IGRALEC SPENCER ZAPORI OSEBA. KI UPORABLJA TINTO MESTO V PIEMONTU RIBIŠKA MREŽA MILANSKA ENAJSTERICA MADRIDSKO DRUŠTVO MEHKA BOMBAŽNA TKANINA SIENA ITA... KRAVANJA SEČ SREDIŠČE VRTENJA NORDIJSKI BOGOVI NASLOV ARABSKIH PRINCEV ZOBNIKI AVSTRIJA. BELGIJA NAŠ PESNIK GRUDEN ORGAN VOHA DEJANJE MAJHNA POT V GOZDU -CICCIOLINA- ...STALLER AVT. OZNAKA SPLITA ROGER VAILLANT VAS... OB KOLPI OROŽJE INDIJANCEV TRAČNICA DANEU. NAJBOLJŠI SLOVENSKI KOŠARKA! VSEH ČASOV JADRANSKI OTOK italijanske evidenčne tablice C 0 — < c H = B L — T P — M N = Na levi v liku že imaš oznake italijanskih evidenčnih tablic. Če boš na desno pravilno zapisal odgovarjajoče mesto, boš v sivih poljih lahko bral ime velikega italijanskega mesta na stiki. minikrižkraž naš planinec in operna pevka 1 u 2 3 0 0 4 T 5 6 7 8 0 Ugani, kaj predstavljajo spodnje risbe in jih zapiši v lik. Če jih boš pravilno vpisal, boš lahko v sivih poljih (zgoraj) bral /me našega planinca Jelinčiča in (spodaj) naše operne pevke Jankovičeve na slikah. nogometna igra 1 ZDNGA 4 TRICEDLA BEDGOMI 3 MDLDINI 5 ODDI 6 ANCELDTTI 8 DVANI 10 DOMI 7 DACIONE 11 VIALLD Na polovici nogometnega igrišča so zapisane razne črke. Kot vidiš, manjka vsakemu priimku italijanskega nogometaša po ena črka, namesto le-te pa je kvadratek. V kvadratek vpiši črko, tako da boš dobil popoln priimek nogometaša. Če boš pravilno v kvadratke zapisal vse črke, boš dobil (od 1 do 11) ime in priimek odličnega nogometaša Bologne. slikovna križanka ANGLEŽI V ZDA ROMUNIJA, ZRN KRITOSEMENKE PRITOK REKE LAHN V ZRN NEMŠKA DENARNA ENOTA RIMSKA BOGINJA NEBA IN NEVIHTE CARY GRANT IRAN VISOKA IGRALNA KARTA TEKOČINA V PLINASTEM STANJU TROPSKA PAPIGA MESTO V SEV. ITALIJI Spanja, AVSTRIJA ORANJE LEV MODIC GIORGIO ARMANI CIGAN MILA... CMERAVA ŽENSKA ARABSKI ŽREBEC PRIJETEN VONJ SLADKA SKORJA CIMETOVCA KAREL CAPEK KRALJ ŽIVALI IT. FILM. IGRALEC TOGNAZZI TANTAL VOJAŠKI POZDRAV REKA V SZ RAVEN, STOPNJA mmnhul jeni - : igra z računalnikom 1 REM VISISCHOOL 10 RRINT"UM $POKE53280,0:P0KE53281,0 20 FOR I *= 1TO60 :PRINTSPCC I ) "*1 VISISCHOOL " i NEKTi FOR I = 1TO3000 i NEKT i PR INT “ *J" 101 Ul* = ‘M———I■——'» : D 1 MUK (25 ) ,MT*<20) ,VW»(20 ,20) ,NV<20> 1 10 FOR 1 = 1 T025 : UJ<< I >=LEFT* 125 ZS="D ra" 130 P0KE5657G,3 iP0KE53272,22« POKE53280,15SP0KE53281,1 1 140 P0KE646,15iPOKE53265,27:POKE53270,200 145 V*="tfXISI-SCH00L : L', 150 E=01I=0:A* = "_ES I PODATKE 211 A*<6)="\£NJA BARVE 212 A*C7) = "-'ONEC PROGRAMA 230 FORI=0TO7:PRINTW*TABC7)A* "*TFITISNI PROSTOR ZA POTRDITEV" 233 PRINT"SM 235 GOTO280 240 II=0:GETA$:IFA*=""THEN240 245 IFA$=" "THEN300 250 IFA*="U"THENII=-l 2G0 IFA*="H"THENI1=1 270 1 = 1 + 1 I : IF I< 0ORI>7THENI■I -IIiGOTO240 280 PRINTW* 290 PRINTW*<1*5>TAB<7>"STA* = 0:NEKTi1=0 321 GOTO58000 330 PRINT"MhME UCENCA "iL 1=20iGOSUB10000 340 IFB*=""THEN320 350 NA*=B$ 360 PRINT"SIKSTAV I TEV PREDMETOV, 1 * 1 ZA KONEC »" 380 PR INT“~FEDMET # " I + 1 " 1 "J 1GOSUB10000 390 IFB$=""THENPRINTZ $:GOTO380 400 IFB*< >"*"ANDI<17THENI = I + 1 iMT$ "/*->-'* i /OBEN PODATEK " i GOTO60000 2010 E=0iGOSUB59000iIFE=1THEN60000 2020 PRINTW*<7> nrCENA ? IUI" ; s L 1 =2 i GOSUB 10000 2030 IFVAL10THEN2020 2035 NV + 1 i IFN20THENPRINT"#'TAB( 13) "/*•>-'* t^ONEC SPOMINA " i GOTO60000 2040 VM$ > 2050 GOTO 150 3000 G0SUB6 1000 i I FNM=0THENPR I NTW$ ( 3 > " ,Z#~T#-* * 1/I PODATKOV * i GOTO60000 3010 GOSUB59000i IFE=1THENE=0iGOTO 150 3020 G0SUB61000 3030 FORI=0TO101PRINTW*<3+1*2)10-1;TAB<4 >"4“1PRINTTAB <4)■ | ":NEKT 3040 PR INTW* < 24 ) TAB (4 ) " L"; i FOR I =0TO 10 i PR INT"—r" ; i NEHT 3050 FORI = 1T0NV 3060 FORJ=23T024-VAL (VM* |ARVA ROBA <—3 > IARVA PODLAGE" < —5 > IARVA CRK <—7 > XRNISE NA MENU" 4130 FOR1 = 1TONV(N)iPR INT#4," Ifl"; 4 140 FORJ=1TOVAL ISK ALI TRAK ? 6022 IFB$< >"D"AlsOB*O"N"THEN602 1 6023 IFB$="D"THEN6040 6030 0PEN2,1,0, NA*iGOTO6047 6040 0PEN1,8,15, " I " 6042 INPUT#1, A*iCLOSE1i IFA$< >"00"THENCL0SE2iPRINT"! 6043 0PEN2,8,2, NA*+",S,R" 6047 INPUT#2,NM 6050 FORI=lTONMsINPUTK2,NVISK ALI TRAK ? "; iL 1=2iGOSUB10000 8010 IFB*<>"0"AN0B*<>"N"THEN8000 8020 IFB*="D"THEN8040 8030 0PEN2,1,2,NA*iGOTO8050 8040 0PEN2,8,2,"601“+ NA* +",S,W" 8050 PRINTM2,NMIF0RI=1T0NM1PRINT#2,NViNEHTiFORI=1TONMiFORJ=1TONV =255THEN9112 9111 P0KE53281,PEEK<53281)* 116OTO9040 9112 P0KE53281,01GOTO9040 9120 IFPEEK<646)=255THEN9122 9121 P0KE646,PEEK(646) + H GOTO9000 9122 P0KE646,0iGOTO9040 9500 SYS 64738 10000 B*="“ 10010 POKE204,0iPOKE207,0iGETA*t IFA*=""THEN10010 10011 IFAS="S"THENGOSUB3550IPGX=PGX-11GOSUB3020 10012 IFA*=CHR*<34)THEN10010 10015 IFLENL1THEN10999 10020 IFA*=CHR*<20)ANOLEN0THENPRINT"Ba S MM" ; iB*=LEFT*96THEN10010 10050 B*=B*+A*iPRINTA*"B HI"; 1GOTO10010 10999 PRINT" " 1POKE204,11POKE207,11RETURN 58000 PRINT"**I SIGUREN ? "; iGOSUB 10000 58010 IFB*< >"J"THEN150 58020 GOTO330 59000 E=0iPRINT"X KATEREM PREDMETU?*;iL 1=20iGOSUB10000 59005 IFB*="1THENRRINTZ*sGOTO59000 59010 FORI=lTONMiIFMT*" "THEN60010 60020 GOTO 150 61000 PRINT"U"V*;W*(1>TAB(13)"fl"A$(I)iRETURN 62000 P0KE54296,15iP0KE54277,16iP0KE54278,2251P0KE54276,17 62010 P0KE54273,70iP0KE54272,200iFORT=0TO50iNEKT 62020 P0KE54276,15IRETURN izpopolnjevani«! — naša vas V liku je že napisan slog DA. Na podlagi spodnjih razlag vpiši v lik odgovarjajoče besede, tako da boš lahko v sivih poljih navpično bral ime naše vasi. 1. dar, poklon, 2. znani sir iz nizozemskega mesta, 3. znan, že umrli tržaški politik (Vittorio), 4. veliko nigerijsko mesto, 5. država v ZDA, znana po atomskih poizkusih. 1 D A 2 D A 3 D A 4 M D A 5 D A premikalnica JASNODAR TERAPEVT VEKOSLAV A G O S T I N I TURANDOT KARAVANA Gornje besede premikaj drugo pod drugo, tako da boš dobil v treh zaporednih navpičnih vrstah tri ameriške zvezne države. rebus 6,7 ) BEl BB 6 tiS kako kača do fakira od pike do pike (? ■ 1 jO? Poveži vse pike s črtami v zaporedju od 1 do 68 Ta prostor smo namenili tebi! upogni s škarjami izrezi po označeni črti X V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najlepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe. Izbrali pa bomo takole: • naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset • naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset • naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga. Ne pozabi navesti: ime in priimek ............................. bivališče šola in razred Risbo pošlji najpozneje do 15. 11. 1988, na naslov: PRIMORSKI DNEVNIK MINIKBIŽKRAŽ 34137 Trst - Ul. Montecchi 6 X rešitve iz te številke STRAN 1 Slikovna križanka M - K - Ve - Izola - rešeto - O - Utah -sito - I - a - rt - as - vol - veriha. Na slikah = Miroslav Košuta, Izola STRAN 2 Naši in drugi slikovni kvizi 1. M. Fondriest, 2. Globojner, 3. Enzo, 4. V Pulju, 5. Salvador, 6. Roosevelt. Križanka za minipoliglote 1. shirt, 2. knees, 3. ala, 4. handles, 5. ace, 6. emme, 7. six, 8. ice, 9. ami, 10. reek, 11. k.o., 13. sole. Slikovna križanka Zagradec - poetika - osla - RN - Asti -sak - batist - Rina - urin - os - emir -dentali - AB - steza - llona - Stari trg - lok - tir - Ivo - Ist. Na sliki = Zagradec Italijanske evidenčne tablice CO = Como; CH = Chieti; BL = Bel-luno; TP = Trapani; MN = Mantova. Rešitev = Milan. STRAN 4 Naš planinec in operna pevka 1. Don, 2. škrat, 3. krave, 4. krt, 5. oko, 6. kava, 7. as, 8. notes. Rešitev = Duško, Nora. Slikovna križanka Marka - Indra - C. G. - Ir - hlap - Aosta - EA - or - L. M. - G. A. - jera - aroma -cimet - K. Č. - salut - Onega - nivo. Na sliki = Michael Jackson. Nogometna igra 1. Zenga, 2. Bergomi, 3. Maldini, 4. Tri-cella, 5. Oddi, 6. Ancelotti, 7. Pacione, 9. Mancini, 10. Comi, 11. Vialli. Rešitev = Eraldo Pecci. STRAN 6 Izpolnjevalka 1. darilo, 2. edamec, 3. Vidali, 4. Iba-dan, 5. Nevada. Rešitev = Devin Premikalnica Rešitev = Nevada, Oregon, Dakota. Rebus Krat koza TIŠ je = Kratko zatišje STRAN 8 Slikovna križanka Pila - nos - Mars - atek - ekonomati -rast - VVales - vrt - ikt - E. Y. - orkani -Zavarov - ovniči - Ikaros - atlet - Vico -klan - Aka - omara - INA - k. o. - dar - DN - Alpe - aloa - Labrador - Rim - ST -Abano - ost - tatek - vir - originali - R. D. - Oblak. Na slikah = Pariz, New York, Moskva, Tokio, Rim. Opomba Pri vseh križankah so rešitve navedene samo za vodoravno MINIKRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Mario Magajna, Mitja Malalan in Aleksander Mužina. s L I K 0 V N A K R 1 Ž A N K A Z V E L E M E S T I ODISEJEVA DOMOVINA VRSTNI RED. NAVADNO EKIP DEJANJE ORODJE ZA OBD. KOVINSKIH PREDMETOV ORGAN VOHA IT. FILM. IGRALEC (FRANCO) IVAN TAVČAR OČKA SLUŽBENA MESTA EKONOMA POLOTOK V. BRITANIJE NASAD OB HIŠI METRIČNI POUDAREK JUVENTUSOV NOGOMETAŠ (ALEKSANDRI MIMMIŽKHAŽ JE VAŠ SAMOGLASNIK IT. FILOZOF (GIAMBATTISTA) DEL POHIŠTVA KNOCK OUT ITALIJANSKO GOROVJE POLOTOK V SEVERNI AMERIKI STOLETJE. VEK STAR SLOVAN EDWARD YOUNG DELAVEC NA AKORD HURIKANI. CIKLONI VPREŽNE ŽIVALI MAJHNI OVNI PRVI MIT. LETALEC IT. DIRKALIŠČE F1 DARILO. POKLON PORTUGALSKA. BELGIJA MOŠKO IME PLEMENSKA SKUPNOST ANTON AŠKERC HRV. NAFTNI KONCERN GRELEC ZRN. NORVEŠKA STARI PREB. LOMBARDIJE AGAVI PODOBNA RASTLINA PLOSKOVNA MERA KDOR GOJI ATLETIKO ZOLAJEV ROMAN IZRAELSKA LUKA IN TUDI REKA V ZAIRU 8