Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 (Id., za četrt leta
4 (ld., za en mesec 1 (ld. 40 kr. V administraciji prejeman veljfl: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 (ld., za en mesee 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlfitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \,6. uri popoludne.
Štev. 29.	V Ljubljani, v torek 5. februarija 1889.	Letni!* XYII.
I f Cesarjevič Rudolf, i
Z besedami je nemogoče izraziti nesrečo, ki je zadela v prvi vrsti cesarsko hišo in v drugi celo državo, ker grozni dogodek je bil tako nenaden in nepričakovan, da ga človek more komaj verjeti. V tej nesreči zbudi se človek kakor iz težkih sanj in se prepriča, da leži med mrtvimi dedič mogočne države, da je na večno usahnila mladika na starodavnem drevesu habsburškega rodu.
In kaj naj nas tolaži v naši bolesti? V prvi vrsti more vdanost v božjo voljo prenesti v ponižnosti hudi udarec. Tudi najmogočnejši in najslavnejši ljudje morajo se ukloniti božjim naredbam kakor najbornejši prosjak. Bog je še vedno varoval rod Rudolfa I., in tudi sedaj nam upanje polni čuteča srca, da bode Vsemogočni Vladar še mnogo let ohranil blagega cesarja njegovim narodom. Mnogo nam je vzel Gospod, a še več nam je pustil.
Preljubljeui vladar še živi, in mi nismo sirote, zapuščene brez vladarja, skrbnega pastirja. Počil je člen v verigi dinastiških koristi, a veriga je trdna, na novo jo je zvarila ljubezen in zvestoba avstrijskih narodov v ognji bolečine.
Presvetli cesar se je neki sam izjavil ogerskemu miuisterskemu predsednikuTiszi: Vse sem zgubil, kar mi je dajalo upanje in me vezalo na prihodnjost mojega sina. Sedaj mi ne ostane druzega kakor čut dolžnosti, in kolikorčasa bodem še živel,ostal bodem zvest temu čutu, o tem bodite prepričani Vi in moj narod.
S temi besedami je mnogoskušani trpin cesar in kralj Pran Josip pokazal vdanost v božjo voljo,
LISTEK.
Knjige „Slovenske Matice" za leto 1888.
IV.
Letopis „Matice Slovenske" za leto 1888.
Vredil dr. Lovro Požar. Natisnila „Nar. Tisk."
V	tej knjigi se še nekako najbolj razodeva vsako leto značaj naše „Matice". Začetkoma se je imenoval „Koledar Matice Slovenske", a kmalu so ga prekrstili v „Letopis", kar je tem primerniše, ker v ožjem pomenu koledarskega nima nič v sebi. V poprejšnjih letnikih je bilo berilo bolj raznovrstno: učenostuo in beletristično; odkar pa je „Matica" pričela posebno kujigo za leposlovje, je v „Letopisu" večji prostor odmerjen za učeuostne razprave in bolj resnobno obravnave. Naša „Matica" ne more delovati kot prava učenjaška akademija, marveč mora bolj srednjo pot hoditi med strogo učenjaško in pri-prosto popularno pisavo, da ugaja večini svojih udov. Posebno se mora še pri nas tak zavod, kakor je „Matica", v obilni meri na jezikoslovce ozirati, ker naš jezik še ni stalno dovršen, marveč se še vedno razvija, utrjuje in spopolnuje.
V	tem smislu so delovali dosedanji „Letopisi" ,Matičini" in nakopičili že veliko raznovrstno-ko-
srčnost in stanovitnost v nesreči, ob jednem pa si pridobil še večjo ljubezen prijateljev, odkritosrčnejše spoštovanj nasprotnikov in sočutje hladnokrvnežev.
Presvetli cesar je sicer zgubil jedinega ljubljenega sina, toda ostalo mu je še mnogo milijonov zvestih otrok. Vsi čutijo ž njim in dele njegovo žalost, kakor so se nedavno ž njim veselili njegove štiridesetletnice. Katoliški vladar, ki nosi krono sv. Venceslava, sv. Štefana in sv. Leopolda, našel bode tolažbo v prepričanji, da Bog večkrat ravno one najhuje skuša, katere najbolj ljubi. Ta nesreča ni prva, ki je zadela Nj. Veličanstvo. Vedno pa se je v nesreči presvetli cesar spominjal svoje vladarske dolžnosti ter pokazal plemenit in jeklen zuačaj.
Da Nj. Veličanstvo presvetli cesar junaško prenaša nepopisno žalost, zatrjujejo osebe, ki so v njegovem obližji. Poroča se namreč z Dunaja, da se je obličje cesarjevo v kratkih urah za leta postaralo, sicer pa je hoja ponosna, glas krepak. Gotovo, da tudi najhladnejšo in najmočnejšo naravo v trenotkih žalost premaga, a nikdo drugi 111 priča očetove žalosti kakor presvetla cesarica. Po noči po cesarjevi-čevi smrti se je cesar zaprl v spalno sobo, kjer pa gotovo ni mirno počival. Že ob treh je prišel cesar opravljen iz spalne sobe ter vprašal kratko najvišjega dvornega hišnika kratko: „Kje?" —Princ Hohen-lohe je odgovoril: „V spalni sobi, Veličanstvo!" In cesarski oče je šel trdnih korakov — k mrtvaškemu odru svojega sina. Okoli 20 minut je cesar ostal pri mrliču. Sam z mrličem ... Ko se je zdanilo, pozdravil je cesar na zahodnem kolodvoru prin-cesinjo Gizelo in princa Leopolda Bavarskega. Brez spanja in jedi 36 ur. Valovi žalosti pene se ob sivi skali, ki trdno in nepremakljivo stoji v morji britkoati.
Pa tudi prihodnjost nas ne straši, kolikor jo more prodreti človeški pogled. Dobrotljivi Bog je vse tako vredil in vravnal na blagor Avstrije, kar je najboljše, ko je privihrala nesreča.
ristnega blaga, izmed katerega si vsakdo lahko po svoji potrebi in želji odbere kaj hasnega. V tem smislu je tudi letošnji „Letopis" njegov novi vredo-vatelj profesor dr. L. Požar kaj spretno sostavil. Trudil se je, kakor sam pravi v predgovoru, ne le v formalnem oziru, marveč je tudi v stvarnem oziru, vzlasti v životopisu Bož. Raiča marsikaj pre-osnoval, popravi! in iz lastnega pridejal ter povsem pokazal, da je res kos taki častni pa trudapolni nalogi. Spisi, ki jih je vsprejel, so daljše pa temeljite razprave o raznih tvarinah. Prvi članek je ravnokar omenjeni životopis Bož. Raiča, ki nam živo pred oči stavi v jasnih in določnih potezah naslikano podobo za slovensko reč tako žarnovnetega, tako neutrudno marljivega, tako požrtvovalno delujočega in narodu nepozabljivega moža. Drugi so-stavek jo nadaljevanje dr. Vošnjakove razprave: „Kaj človeštvo prideluje invživa." Tuje podrobno in statistično našteto in ob kratkem označeno, kar je človeštvu v živež in dejanjsko porabo: pozemske živali, vodne živali, kovine in rude, soli, vnetice, kameni in prsti —■ s poučnim pristavkom, „Svetovno gospodarstvo." Gotovo je premnogo matičarjev, katere tudi take stvari zanimajo, ali katerim je tako znanje celo potrebno, ne samo koristno. — Jako veliko ima v sebi nadaljni spis: „Ivan Fran-jinGnndulic," ker v njem nam pisatelj Anton Trstenjak ne opisuje le kratkega životopisa, mar-
Živi tudi Nj. ces. in kr. visokost brat cesarjev nadvojvoda Karol Ludovik, pobožen, moder in priljubljen princ, mož bistrega duha in dobrega srca, vreden naslednik cesarskega svojega brata.
Objokujemo smrt knežjega mladeniča, čutimo in trpimo z nesrečnim cesarskim očetom, žalujemo z drugimi narodi avstrijskimi, toda v krščanski veri in upanji ne obupamo, marveč zaupamo trdno v Boga, da bo tudi še v temni prihodnjosti habsburškemu rodti bogato delil vladarske čednosti.
Prestolonasledstvo v Avstriji.
Vsak Avstrijec katerekoli narodnosti gotovo iz globočine cesarju zvestega in udanega srca želi in moli, naj bi dobrotljivi Bog še mnogo let ohranil presvetlega vladarja zdravega na duhu in telesu cesarski hiši in narodom slavno Avstrije. Vendar pa se je vsled nepričakovane smrti cesarjeviča Rudolfa sprožilo vprašanje, kdo bode naslednik na prestolu, ako sedanjega preblagega cesarja Bog k sebi pokliče.
Prestolonasledstvo v Avstriji se naslanja na celo vrsto aktov in postavnih določb. Najmerodav-nejše določbe so: testament cesarja Ferdinanda II. in cesarja Leopolda II. in pragmatična sankcija cesarja Karola VI. V testamentu cesarja Ferdinanda je prestolonasledstvo vrejeno po „stalnem lideikomisu, ki se sicer imenuje majorat", v Leopoldovi naredbi glede prestolonasledstva imajo pravico do prestola moški člani cesarske hiše in sicer po prvorojenstvu. Dne 19. aprila 1713 pa je cesar Karol VI. v tajnem državnem svetu naznanil pragmatično sankcijo, to je, določbo o prestolonasledstvu za slučaj, ko bi moški rod izumrl. Zapisnik o tej seji ni bil nikoli objavljen. Pač pa so stanovi posameznih kronovin dobili poziv, naj priznajo tudi ženskam pravico prestolonasledstva, ako moški izumro. Odlok na ob-lastva tedanjega avstrijskega Nizozemskega (nekako sedanja Belgija) smatrajo kot avtentičen tekst prag-
več kar lep kos zgodovine njegovega časa in naroda ter podaja precej obširen pregled slavnoznanega dela njegovega „Osmana". — Premarljivi pisatelj J. Navratil nadaljuje: „Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in n e s 1 o v a n s k i m." Da je vzlasti za jezikoslovce tako delo jako velike važnosti, mi pač ni treba posebej dokazovati, sicer imajo pa tudi pri drugih narodih enake zbirke, iz katerih se dokaj pojasnuje zgodovina in značaj dotičnih ljudstev. — V izpopolnjevanje domače zgodovine in zemljepisja domačega služita poslednja sostavka: Iv. Steklasa: „Jožef Lam berg", in M. Cilenšek: „O geo-logiških odnošajih na slovenskem Sta-jerji". Še posebej mora zanimati vsakega zavednega Slovenca letni prirastek slovenskega slovstva, ki ga vestno objavlja leto na leto Ivan Tomšič.
Samo konec „Letopisa" mi ne ugaja; zdi se mi dokaj prekratek. Imenik udov „Matice Slovenske" se mi vidi na pol premajhen. 412 u.stanovnikov in 1390 letnikov — to je sicer že nekaj, pa je vendar veliko, veliko premalo za vse slovenske pokrajine! Ganite se torej, razumniki, ki sicer ponosno povdarjate svojo iskreno narodnost, pa v imeniku se pogrešajo Vaša imena! Ker nas je malo, moramo le v tesnem združenju vnanjemu svetu kazati svojo moč; taka skupna moč je pa le

matične sankcije, koustitucije ali določbe, akoravuo nima več veljave od drugih.
Po tej pragmatični sankciji imajo moški prednost pred ženskami in sicer se vrši prestolouasled-t>tvo po vrsti prvorojenstva (primogeniture), tako da ima najstarejši moški član najstarejše panoge pravico do prestola. Ko bi torej vse moške panoge izumrle, pridejo na vrsto ženske. Iz tega sledi, da je sedanjega cesarja sedaj prvi naslednik: Nadvojvoda Karol Ludovik, cesarjev brat, rojen 30. julija 1833, ki se je posvetil največ državni službi. Leta 1853 je prišel v Galicijo, da se seznani z upravnimi posli velike kronoviue. Dne 29. julija 1855 je šel na Tirolsko kot cesarjev namestnik, kjer si je hitro pridobil ljubezen prebivalstva in za časa italijanske vojske spomladi 1859 velike zasluge pri organizaciji deželne brambe.
Drugi naslednik je potem najstarejši sin nadvojvode Karola Ludovika, nadvojvoda Frane Ferdinand d'Esté, porojen dne 18. decembra 1863. Nadvojvoda Franc Ferdinand je prevzel dedščino zadnjega vojvode Modenskega s pogojem, da nosi naslov d'Esté. Drugi pogoj je neki, da preide naslov in dedščina na njegovega mlajšega brata nadvojvodo Otona, ko bi sam vsled kaKih prememb ne mogel nositi naslova d'Esté. To bi se zgodilo, ko bi morda prevzel vladarstvo. Ker pa ni oženjen, utegnil bi priti na vrsto njegov brat nadvojvoda Oton Franc Josip, rojen dne 21. aprila 1865, ki je oženjen z nadvojvodinjo Marijo Josipino, hčerjo princa Jurija Saksonskega in ima dvaletnega sina nadvojvodo Karola, kateri bi bil četrti naslednik na prestolu. Nadvojvoda Karol Ludovik pa ima še tretjega sina, enoindvajsetletnega nadvojvodo Ferdinanda Karola, ki bi bil slučajno peti naslednik. Dalje nam ni treba naštevati slučajnih prestolonaslednikov. Bati se nam tudi ni treba, da bi izumrl slavni habsburški rod, ker na vedno zelenem drevesu se razvijajo veje, mladike in cvetje.
Čudno pa je — kar pa je le akademične vrednosti —, da se ogerske postavne določbe o prestolo-nasledstvu iz leta 1722/23 ne strinjajo popolnoma z avstrijskimi. V Avstriji imajo vse ženske habs-burško-lotrinške dinastije pravico do prestola, na Ogerskem pa le hčere Karola VI., Josipa I. in Leopolda I. To pa je le teoretična razlika.
Politični pregled.
V Ljubljani. 5. februarija.
Notranje dežel«.
Po pogrebu prestolonaslednika Rudolfa se bode objavili zapisniki, ki se nanašajo na njegovo smrt. Oporoka njegova iz leta 1886 sklepa z besedami: „Bog obvaruj in blagoslovi mojo drago domovino!"
JPrestolonaslednica vdova Štefanija bo v spremstvu svojih starišev zapustila Dunaj ter bo dlje časa živela samotna. Kraj, kamor bo odšla, ni že znan. V nekaterih mesecih se bo zopet povrnila na Dunaj.
„Pesti Naplo" razpravlja v svoji številki z dne 2. t. m. vprašanje o prestolnem, nasledstvu
tedaj mogoča, ako vsak posameznik stori svojo dolžnost.
Slovanski slikarji na dunajskih razstavah.
Na Dunaj i, 28. januarija.
Cesto nam neprijatelji naši očitajo, da smo na polji književnem in v naobrazni umeteljnosti ali glasbeni še zelo zaostali. Obišče pa kdo umeteljske razstave v dunajskem „Kunstlerhaus"-u in „Kunst-verein"-u, vsak nepristranski sodeč o slovanski umeteljnosti mora nehote priznati — vsaj kar se tiče slikarske tvoritve — da smo mi avstrijski Slovani zastopani najčastneje. In kar nam doslej podaje stalna razstava v umetniškem domu, smelo smem reči, da češka umeteljnost, zlasti pa poljska, zaslužita palmo.
Največjo pozornost budi v hiši umetnikov in vabi obiskovalce velika M a tej ko v a slika: „Ko-ecin8zko pod Raklavicami 16. aprila 1794", ki pred-očnje najslavnejši prizor iz poljskega sestanka. Znameniti poljski elikar vede nas na zmagonosno bojišče v trenotji, ko tovariši Koscinszkovi, Glovvacki, Sviestaeki, Madalinski, Biernucki, Dombovski in drugi z množico prostovoljcev-kmetov svojemu zmago-nosnemu voditelju kličejo veseli slavo. Tu opažamo uporne kmete, prihajajoče iz obupnega boja za svobodo domovine. Oblečeni so v mieni kroj narodni,
na Ogerskem. Mej drugim pravi: Ako se hoče nadvojvoda Karol Ludovik odpovedati prestolu, treba je v to pritrdila ogerskega državnega zbora, kakor predpisuje član 3 postave iz leta 1867. Sploh pa se v Budimpešti sodi, da nadvojvoda Karol Ludovik ne bo odstopil pravic do vlaie svojemu najstarejšemu siuu, marveč bo kot prestolonaslednik odslej nekaj časa r letu stanoval tudi na Ogerskem.
Tna^Je države.
Razburjenost srbskih radikalcev vedno bolj raste zaradi nadaljnega obstanka Krističevega mi-nisterstva in zaradi postopanja okrajnih pretektov iu redarstvenega osebj a nasproti narodu. — Vesti, da namerava bivši minister zunanjih zadev, Mija-tovič, vstopiti v radikalno stranko, odločno preklicuje radikalno glasilo „Odjek", pišoč, da v interesu deželne časti niti noče naštevati Mijatovicevih del. Ob enem napominani list pobija očitanja, da je radikalna stranka nestrpna, rekoč: Radikalci so pripravljeni mirno čakati glede ministerske premembe, vendar pa morajo odločno odklanjati vsako odgovornost za politične iu finančne škode, katere bo provzročil Kristie s svojo vlado.
Turški sultan je bolgarskemu princu Koburškemu podaril troje krasnih arabskih konj, ki so minolo soboto došli iz Carjigrada v Sofijo. Iz tega sklepa neka vrsta listov, da so se zboljšale razmere mej Koburžanom in njegovim sucerenom. Tako dostavlja dotičnemu poročilu „N. F. P." skrivnostno opazko: „Majhna darila ohranjujejo prijateljstvo." Ni nam treba menda še naglašati, da je malo rečeno predrzno sklepati iz treh arabskih konj na važne politične posledice.
Iz ruske prestolnice se poroča, da so izmišljene vse vesti, ki gcvore, da je carjevo zaupanje omajano do ministra notranjih zadev, Tolstoja. Grof Tolstoj ima sicer v državnem sovetu večino zoper sebe, toda to bolj iz osebnih, nego političnih vzrokov; car mu neomejeno zaupa, kar se je pokazalo, ko je včeraj teden sovet zavrgel načrt o zamstvih. Glasovalo je zoper postavo 39, za-njo pa le 13 glasov, vzlic temu pa je Tolstoj ostal ne-omahljiv zanašajoč se na najvišjo podporo, ki mu menda tudi ne bo izostala. Dokaz temu je okoliščina, da niti eden list ne piše zoper načrt, to vsled migljeja „od zgoraj".
„Kölnische Zeitung" je pred nekaterimi dnevi opisovala razmere mej Nemčijo in Rusijo tako, kakor da je treba Bismarcku le s prstom migniti in — Rusija mu leži pri nogah. Tej razpravi pa odločno nasprotuje dopis iz Peterburga, kateri je objavila „Kreutzztg." Isti slove: Car stoji trdneje ko kedaj na stališči izključljivega rusijstva in neomejene samostojnosti. Prestolonaslednik je sicer navdušen o vtisu, kateri je napravila nanj Nemčija pri njegovem zadnjem obisku, ter posebno vneto govori o cesarju Viljemu. To pa je provzročilo, da se na najvišjem mestu maje z glavo zaradi njego-vegaponemčenja. Jako vdomačenaje na ruskem dvoru misel o sporazumljenju z Anglijo na kvar Nemčiji.
Havasovo izvestje poroča iz francoske prestolnice: Gotovo je, da se bodo v kratkem vršile premembe v ministerstvu, ne ve pa se še, kdo bo izstopil, kdo vstopil. Floquet svojim tovarišem o tem ni ničesar naznanil, pač pa, da bo predložil postavni načrt o kaznovanji napadov na ustavo. O tem zakonu se ministri niso niti pohvalno, niti nasprotno izrazili, ker zakon sploh natančneje še ni znan; ni res tedaj, da so navstale zaradi tega predmeta razprtije mej ministri. •— Boulanger je pismeno naročil Deroulede-u, naj čestita članom lige patrijotov na izbornem postopanji pri volitvah, posebno zadnjo nedeljo. Deroulede pravi v okrožnici, ki objavlja
med kojim se dolgi kožuhi bele in rudeče barve bujno odlikujejo; oboroženi so priprostim, toda zmagujočim poljskim orožjem, slavnimi kosami.
Koscinszko sam upodobljen je na krasnem vrancu, v obličji odseva mu navdušenost. Spredaj na sliki umirajoč junak in vže padli bojevniki, zadej pa goreča vas. Zapadajoče solnce osvetljeva vrhove dreves, in odseva na svetlem orožji in razsvetljuje radostne obraze zmagonosnih bojevnikov.
Risba te slike takoj kaže na prvi pogled moj-stersko roko, kolorit prekrasen; Koscinszko sam, kakor prijatelji njegovi, ki ga obdajejo, so portreti. To delo Matejkovo je nov list v mojstrove slave venec, zajedno pa veličajen spomenik slavnega boja za svoboda naroda poljskega. Slika je prošinjena istim rodoljubnim navdušenjem, kakor znana slika njegova v dunajskem Belvederu: „Državni zbor T Varšavi 1773".
Poleg prvega poljskega mojstra »deležih so se razstave še nastopni poljski umetniki: Julij Kosaak izložil je zopet nekoliko lepih akvarelov, predočujočih konje v hlevu, na trgu i. dr., Teodor Rybkowski prizor s trga v mestecu na sev. Ogerskem.
Izmed čeških slikarjev zastopani so samo Jan Skramlik, koji je izložil malo, skrbno izvršeno sliko „Piazza di Venezia t Rimu", in J. Holier, ki je tu zastopan z dvema akvareloma.
V razstavi umeteljskega društva (Kunstrerein)
Boulangerjevo pisma: L;ga je prva zahtevala revizijo ustave ter je ugovarjala zoper Boulangerjev izstop iz ministerstva. Poživljam Vas, da vstrajate v boji za pošteno republiko in r blagor domovine.
„Independanco Roumaine" piše: V včerajšnjem zborovanju rumunskih liberalnih konservativcev je konstatoval Laskar Catargi, da mera dežela sedaj pretrpeti veliko krizo, katero je provzročilo preziranje parlamentarnega načela, da mora vladati večina. Zbor je pooblastil Oatargija in ministra Vernesca, da se sporazumeta z ministroma Manom in Laho-vary-em, kako naj se reši kriza. Strogi konservativci upajo, da bode to sporazumljenje povod minister-stveuim premembam. — Provincija Dobruča, ki je imela dosedaj posebno upravo, prosila jo zbornico, naj se popolnoma spoji z ostalo Rumunijo.
Zbornica Združenih držav je dovolila sto tisoč dolarjev, da se v Pango-Pangu na otoku Samoi ustanovi postaja za premog. Senat je z 38 proti 15 glasovom odklonil pogodbo z Anglijo o izroče-vanju ubežnih hudodelnikov.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 30. jan. (Kako drago žive revni ljudje.) Kdor na drobno kupuje, živi jako drago, in pomaga, da bogati zraven pol tucata pre-kupnikov, to je gola istina. Ali kakim načinom se to godi, o tem uveril sem se stoprav te dni žalostno.
Srečam dete, ki je neslo butarico drv pod pazduho. Odkod to neseš? vprašam malo deklico. „Pri branjevci sem kupila to", odgovori mi dete. Tako ? iu take stvari kupujete pri branjevci? Koliko ta velja? „Dala sem pet krajcarjev". Strmel sera, po-lenčkov je bilo malo in še ti bili so drobni. No, oče branjevec ima lep dobiček, mislim si, in da bi se o tej stvari nadrobno uveril, dam si prinesti od tega poštenjaka za 5, 10 in 20 kr. drv. Pričeli smo računiti, koliko ima očka dobička pri tem drvarskem „gšeftu", koliko ima dobička pri sežnju, in glej, računanje moje me je jako nemilo presenečilo. Iz-računil sem, ako torej stoji seženj drv branjevca 7 do 8gold.,Jn sekanje ali razkrajanje 2 gold. (!), 6trži trgovec ali branjevec 26 do 36 gold., torej 185 do 257 odstotkov. In to se pripeti na leto večkrat! V istini je to lep dobiček, ki ga daje revno ljudstvo. To me navede, da sem kupoval druge stvari, zlasti živež na drobno, primerjal iu uvidel, da ima pri zmleti kavi trgovec več nego 250 odstotkov, pri druzih špecerijah nad 300 odstotkov!
Drago, jako drago plačuje revno ljudstvo vse, dobiva tudi vse v jako slabi kakovosti, in ker kupuje navadno na upanje, to je na knjižico, če treba za 1 kr. črtalo za šolarčka, za 1 kr. prižigalic itd. — mora vzeti vse, skrajšan je pri meri in tehtnici, in vrhu toga mora pogoltniti še marsikako grenko!
Ker sem iz tega spoznal dobiček tega „dobrotnika", se tudi čudil nisem, akoravno ima pohlevno prodajalnico, da pošteno živi, in deco svojo, dasi je ž njimi blagoslovljen, bolje in dražje vzgojuje; in kako je stoprav ondi, kjer je 200, 300 do 500 delavcev tovarniških.
In vse to godilo bi se še v večji meri, ko bi te rodbine plačevale vse takoj v gotovini. Ker pa
zopet skoro izključljivo samo Poljaci zastopajo slovansko umeteljnost. Veliko pozornost budi Jak. Malczewskega slika „Iztirani Poljaci v Sibirijo" in slika „Smrt v Sibirijo prognana". Henrik Sie-miradzki izložil je sliko manjše razmere, ki predstavlja mladega Chopina v berolinskem salonu kneza Radziwilla. Skladatelj, takrat star dvajset let, sedi pri glasoviru v družbi znanih osebnostij iz umetniških in učenostnih krogov, koji so večinoma portreti. Sredi salona 6edi Radzivvill s svojo hčerko Elizabeto. Spredaj poleg kneginje sedi Aleks. Hum-boldt kot sedemdesetleten starina. Slika razodeva vse prednosti proslulega poljskega umetnika.
Poleg drugih poljskih slikarjev, ki so tu zastopani, navajamo še Fr. Zmurka, II. Grabinskega in Sig. Ajdukiewicza. Z murko izložil jo lepo sliko, naziva se „Hašiš". Predočuje dve odaliski v sladkih sanjah; predmet je nekoliko zastarel, vendar znova vabi gledalca živahni kolorit. Sig. Ajdukievviei, mlajši brat znanega slikarja Tadeja Ajdukievvicza, razstavil je Bicer malo, a jako dobro naznačeno sliko zimsko, ki predstavlja voz, odhajajoč od kolodvora.
Vsled prijaznosti g. V. Janše, dijaka akademi|e naobražnih umeteljnostij, bil sem uveden v dve delavnici v akademiji. Prva, Jansova, je v šoli prof. Mallerja; druga, g. Wernerjeva, je v šoli profesorja Trenkvvslda. V. Janša baš dovršuje sliko, koji je posnel snov iz življenja Hodov na Domailiškem, iu
vse kupujejo na upanje, more torej i trgovec jemati blago na upanje, in ker odjemniki njegovi za blago ne dado nijednega poroštva, tudi muogo izgubi pri •ljudeh, in je vzlic temu dobiček njegov primerno precej velik, da ogromen. Resnica so torej ne dd tajiti, da revno ljudstvo zelo, zelo drago živi, o čemur še pojma nima, kajti inače bilo bi že davno pametnejši in previdnejši in bi mnogo stvari za domačo potrebo vkupe kupilo, pri tem si mnogo prištedilo in «eneje dobilo tudi bolje blago.
Nepremišljenost in lahkomišljenost tu podpira kredit, ki se deli, in tudi dalje zapeljuje k takemu gospodinjstvu in potratnosti, v kojo bi ta ali oni ne zabredel, ko bi moral plačati vse v gotovem denarji. Odkodi pa to pohaja, da ljudstvo zadolženo na vse strani mora robovati trgovcem, in je često opeharjeno za vse? Trgovec je na pr. na deželi v tej ali oni občini silni gospod, in pred občinskimi volitvami skliče svoje klijente in jim veleva, koga imajo voliti. Da take volitve pačijo in kvarijo ljudstvo, ni treba dokazovati. Lehak kredit ali nakupavanje na upanje pri trgovcu zapeljuje ljudstvo, da tudi drugje naroča blago na kredit in tako obrtnike in sebe oškoduje. Groša nimajo nikoli in pred opehar-jenjem se vselej boj&
Te skušnje napotile so me, da sem hotel temu ali onemu odpreti oči; povedal sem nekaterim, koii so se mi zdeli bolj v opasnosti, kar sem opazoval, kako drago da živč, v kaki odvisnosti se nahajajo in kako suženjstvo tiči v takem življenji, poučeval jih iz svoje skušnje, kako bi se mogli oteti iz tega žalostnega položaja, uverjal je, da bi se jim stanje kmalu obrnilo na bolje, ko bi ne kupovali nepotrebnih stvarij, ne živeli potratno in se ogibali dolgov in kredita.
Slikal sem jim, kako bi se gibali prosto brez dolgov, ko bi mogli kupovati za gotove novce, kar in kjer bi hoteli in ne bilo bi se jim treba bati ru-bežni. Obljubijo mi vse; toda od te dobe se me ogibajo in se za hrbtom jeze.
Zdaj sem jo pa skupil: Hotel sem oteti sužnje iz zavisnosti, a ti mi očitajo, da je sam hočem po-sužnjiti. Sužnji nespameti svoje plazijo se pred svojimi oderuhi, toda suženjstva ne priznavajo; pomagaj jim k svobodi, in oni to nazivljajo robstvol Človeška volja pravijo, so njegova nebesa — z glu-postjojepač boj brezvspešen injako nehvaležno, istemu uničite okove, ki še misliti ne umeje. Potem naj pa še kdo reče, da naše ljudstvo — napreduje!
—L
Iz Št. Vida nad Ljubljano, dne 4. februarija. Tukajšnja prost, požarna bramba je nameravala dne 3. februarija prirediti svojim udom tombolo. Vsled prežalostne nezgode, katera tare srca vseh Avstri-jancev, pa se je preložila veselica na to nedeljo, v dan 10. februarija.
Namesto veselice imela je prost, požarna bramba žalost. V hiši rokod. društva je bila razpostavljena na črno pregrnenem odru rakev, pregrnena s črnim prtom in na njej je stala podoba njega visokosti cesarjeviča Rudolf-a. Oder bil je primerno dekoriran
sicer predstavlja bujno zmes plešočega kmetskega ljudstva v vaški krčmi.
Gosp. Werner pripravlja za pražko razstavo ■dve sliki: „Smrt poslednjega Premislovca" in „Za-podono". Prva predstavlja tragično osodo lehkoživega Vaclava IV. na olomuškem gradu, in „Zapodena" predstavlja tmetsko dekle, kojo so pahnili zaradi prestopka iz doma; na žalostnem potu spremlja jo zvesti prijatelj — pes. To delo bilo je odlikovano s šolsko nagrado akademije.
Dalje naj omenim novo sliko profesorja Jul. Mardka, koji je prostor odkazan v ces. slikami v Belvederu. Predočuje pokrajino s pašniki, spredaj z brezovim gozdičem, oživljena z domačimi živinčeti. Umetnik tu srečno predočuje jesenski prizor in izraža znamenito značaj kraja.
Zadnje je pa poalal v razstavo umetnik Gabr. Max veliko sliko, ki močno vabi gledalca vsled svoje čarobne in mistične dražesti. Slika nazivlje se„ Astarte" in predstavlja mesečno boginjo Astarte, kojo so častili v templjih v Tyru in Sidonu pri ponočnih žrtve-nikih; plava po nočnem nebu, kojo spremlja planet Venus. Slika se ceni na 22.000 mark. Max znan je tudi Ljubljančanom po lani ondi razstavljeni sliki „Dopolnjeno je!" — In kje so naši umetniki s svojimi umeteljskimi proizvodi?	C. vit. P.
i dragocenimi venci in pri rakvi gorelo je 12 sveč. Ta spominek prezgodnje smrti cesarjevičeve bil je občinstvu razpostavljen v obisk dva dni , ljudstvo je kar v tolpah vrelo v soboto in nedeljo skazati ljubljenemu prestolonasledniku zadnjo čast in spoštovanje.
V soboto večer ob 5. uri pa so se zbrali ognje-gasci v dvorano pred rakev. Požarna bramba je postavila bila častno stražo pred rakev. Velezaslužni gospod Anton Belec, načelnik, kateremu prija vsa čast in popolno priznanje tega lojalnega podjetja, govoril je pred rakvijo o življenji in smrti njega visokosti cesarjeviča Rudolf-a. Tukajšnji pevci pa so zapeli za odrom dve grobni pesmi. Prostrana dvorana je bila natlačeno polna in na obrazih občinstva so se pojavljali znaki britke žalosti. Šent-Vidci pokazali so tudi pri tej priliki, da jim v prsih bije zvesto srce do preslavne cesarske rodovine.
L —n.
Iz Novega Mesta, 30. jan. Novi predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča gosp. Gerdešič je došel 20. t. m. Dne 21. t. m. so se mu poklonila načelništva tukajšnjih uradov. Gospod je vže mnogo služboval pri nas, bil je vsigdar priljubljen ter vrl narodnjak. Vsled tega je veselje občno, da smo ga dobili zopet v svojo sredo na tako odličnem mestu.
Osnovalni odbor delniškega društva „Prvi Narodni dom v Rudolfovem" ima 31. t. m. občni zbor. Odbor se jako trudi, da bi prodal vse akcije, ali gre le počasno, dokler se pa to ne zgodi, ne more se društvo konštituirati. Več sloge je treba.
Osepnice so na3 že dolgo strašile krog in krog, ali v „Mesto" jih ni bilo. Nadejali smo se, da nam prizanese ta šiba božja, ali varali smo se. Pretečem teden so se kar prikazale pri treh osebah. Kolikor mi je doslej znano, je pozneje zbolela samo še ena oseba. Upamo, da se dalje ne bo širila epidemija. Nekateri imajo vendar pred „temi osepnieami" grozen strah. Sitno bi bilo res, ako bi se bolezen razširila, da bi morali šole zapreti. Doslej se tega še ni bati.
Mraz hudo pritiska, Krka dobi vsak dan tanko ledeno skorjo, ki se deloma po dnevu stopi od solnčnih žarkov.
Bodoči mesec imamo občinske volitve. Sedaj rečem le to, da se premalo briga narodna, zlasti narodno konservativna stranka. Ako ne bodemo delali narodnjaki složno — kakor je naša navada — potem nam bode gospodaril mož nemškega duha. Na noge! Združimo se!
Trgovska in obrtniška zbornica.
m.
VII. Gospod zbornični svetnik Makso Kren-ner poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala zbornici semenjski cenovnik v izjavo, ki ga je predložilo cerkveno predstojništvo v Bučki za tamošnje semnje z živino in blagom.
Z listino od 30. aprila 1842. leta priznal je Njega Veličanstvo Ferdinand I. občini Bučki, v političnem okraji krškem, staro pravico, da sme na leto obdržavati pet semnjev za živino in blago.
Semenjsko pravico v Bučki imeli Bte pred letom 1809 graščini v Pleterjah in Ruckenstein.
Z dekretom okrožnega oblastva novomeškega od 10. decembra 1825. leta, štev. 11.060, bila je ta pravica župni cerkvi v Bučki na podlagi §§ 20 in 21 organizacijske naredbe od 23. junija 1814 (P. G. S. zvez. I., del II., p. 115) in gubernijalne kurende od 18. novembra 1824, štev. 16.120 (P. G. S. zvez. 6, p. 462) priznana iz pravnega vzroka, ker je oddajala stajališča na župno-cerkvenem zemljišču, in župna cerkev se je te pravice tudi res poilu-ževala.
Da je bila rečena listina napisana na ime občine Bnčke, a ne Da ime tamošnje župne cerkve, zgodilo se je bržkone zaradi tega, ker niso tedanji občinski zastopniki podali pravih podatkov o semenjski pravici, in zaradi tega tudi občina ni nikoli zahtevala tržnine.
Po zakonu o zatiranji in odvračanji kužnih bolezni pri živalih od 29. februarija 1880. leta, drž. zak. štev. 35, morajo tisti, ki imajo pravico, obdržavati semnje, sami poravnati troške za zdravstveno uad-zorstvo živinskih semnjev. Ti troški so znašali leta 1886 za živinske semnje v Bučki 61 gld. 93 kr. Po tarifu od 25. novembra 1839 pobiralo se je tržnine:
Za veliko tržno lopo 20 kr. k. d. ali 35 kr. a. velj.
Za srednjo ali malo tržno lopo 6 kr. k. d. ali 10 5 kr. a. v.
Ža konja 3 kr. k. d. ali 5-25 kr. •. v.
Za 1 govedo 2 kr. k. d. ali 3 5 kr. a. v.
Za 1 komad male rogate živine ali prešiča 1 kr. k. d. ali 1-75 kr. a. v.
Za lončarjevo stajališče 6 kr. k. d. ali 10*5 kr. a. velj.
Za košaro z blagom 2 kr. k. d. ali 35 kr. a. v.
Nekdaj pozneje pristavilo se je, da je za les za majhne in srednje lope plačati 10'/» kr. a. v.
Ta tarif je nekoliko nedostaten, nekoliko z ozi-rom na troške, ki jih prouzročuje nadzorstvo živinskih semnjev, premajhen, in zategadelj ustanovilo je cerkveno predstojništvo sv. Matije v Bučki z 10. aprilom 1. 1887 ta-le tržni cenovnik:
Od velike tržne lope........40 kr.
B srednje..........20 „
. majhue „ .........11 „
Za pridejan les..........11 „
Od voza............10 „
„ košare z blagom........5 „
„ voza z blagom.........20 „
„ 1 goveda...........4 „
„ 1 telice ali teleta........3 „
„ velikega prešiča........3 „
n malega .........2 „
„ koila, ovce, koze........2 „
. konja............6 „
„ žrebeta...........3 „
„ lončarjevega stajališča......11 „
„ stajališča za krčmarjenje v šotorih . . 12 „
Za pravico, da sme kdo skozi tri leta imeti stajališča vedno na istem mestu:
Od velike tržne lope 2—3 gl. in male tržne lope 1-2 gl.
Zastop občine v Studencu, h kateri spada vas Bučka, pripozual je v svoji seji dne 20. marca 1887. 1., da tržne pristojbine pripadajo od 1. 1825. cerkvi sv. Matije v Bučki, ker se semnji vrše na cerkvenem zemljišču. Cerkev je tudi imela dohodke od tega časa in je tudi poravnavala troške. Občina je tudi pripoznala, da ni župna občina Bučka bila samostojna občina, ampak podobčina Studencu, in da je cerkev plačala pristojbine za tržni privilegij.
Ako primerjamo stari tarif novemu, vidimo, da so naslednji tarifi novi:
1.	Od 1 voza.......— gld. 10 kr.
2.	„ „ „z blagom	— . 20 „
3.	„ „ koze, kozla, ovce ... — „ 2 „
4.	„ „ žrebeta......— „ 3 „
5.	„ krčmarjenja v šotoru . . — „ 12 „
6.	Za pravico, da sme kdo skozi tri leta imeti stajališče na istem mestu:
a) od velike tržne lope . . . 2—3 gld. — kr. h) „ majhne „ „ . . . 1—2 „ — „
Ostali tarifi bili so neznatno zvišani, in s;cer: jeden za 5 kr., jeden za 91/i kr. četiri po 1ji kr., jeden za VJt kr., dva za li/i kr„ jeden za kr., jeden za s/4 kr.
Ako primerjamo nove tarifne cene s pristojbinami, katere so bile določene za semnje z zakonom od 3. decembra 1868, dež. zak. št. 17, to ne dosezajo vse višine starih pristojbin, ne prekoračijo pa jih nikoli, četudi bi rekli, da si bodo nekateri sejmarji pridobili pravico, da smejo imeti svoje lope ali stajališča skozi tri leta zmerom na jednem mestu. C. kr. okr. glavarstvo krško priporoča, da se potrdi novi tarif.
Ker je odsek razvidel iz predloženih mu ospisov, da tržne pristojbine niso previsoke, in da tržni promet ni obremenjen z nobenimi drugimi davščinami kot z odškodnino za prepuščen prostor, za uporabo stajaliič in za druge troške, ki so spojeni z obdržavanjem semnja, to more le priporočati, da se sprejme predlog:
Čestita zborniea naj se v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade izreče za potrjenje tržnega cenovnika za semnje z blagom in živino v Bučki. Predlog je bil sprejet.
Dnevne novice.
(O pogrebu cesarjeviča Rudolfa) danes popoludne ob 4. uri je zvonilo v vseh cerkvah ljubljanskih. Trgovci in obrtniki so v znamenje žalosti zaprli svoje prodajalnice. — Glede cerkvenih svetih opravil doslej ni pri nas še nič določenega. Na Dunaji pa, kakor se nam poroča iz gotovega vira, zvršila se bodo za umrlim cesarjevičem na dvoru določena mrtvaška opravila. Župnikom po dunajski nadškofiji ni ničesa ukazanega, ker ni zaukazano žalovanje po deželi in umrli prestolonaslednik ni bil vladajoč knez.
(Kranjski deželni odbor) je na kr6to cesarjevima Rudolfa položil krasen venec. Gosp. deželni glavar dr. 1'oklukar bode pri pogrebu zastopal deželni odbor.
(Na ljubljanskem gradu) je bila danes ob deveti uri slovesna črna sv. maša za pokojnega cesar-jeviča, katero je daroval čast. gosp. župnik Ivan Tomažič. Sv. maše so se vdeležili vsi gg. uradniki in kaznjenci, ki so med sveto mašo prav dobro peli.
(Častna kanonika.) Kakor izvemo iz danes do-šlega zasebnega telegrama, današnja „Wr. Ztg." objavlja, da sta po Najvišjem sklepu presvetlega cesarja z dne 26. januarija preč. g. dr. Janez Semen, profesor bogoslovja, in gimnazijski profesor preč. gosp. Josip Mam imenovana za častna kanonika stolnega kapiteljna ljubljanskega. — Imenovanje to vzbudilo bo brez dvoma po vsej škofiji veliko radost. Poslavljencema čestitamo iz dna srca. Živela še mnogo let!
(Trgovska in obrtniška zbornica) imela je v četrtek zvečer izvenredni shod, kateremu je bila povod srca pretresujoča vest o nenadni smrti pre-ljubljenega cesarjeviča Rudolfa. Na tem shodu spominjala se je zbornica izrednih vrlin, s katerimi se je izredno odlikovalo viteško srce in plemeniti duh ljubljenca vseh narodov avstrijskih. Prebritko žalost, ki je zadela najvišjo cesarsko hišo, čuti tudi vse prebivalstvo Kranjske, in kakor vsi drugi stanovi izražajo svoje najglobočje sožalje o tej žalostni priliki, tako je tudi trgovska in obrtniška zbornica kot zastopnica trgovskih in obrtniških krogov tolmači-teljica njih žalosti in sočutja. Vsled tega je sklenila odposlati iz svoje srede deputacijo treh članov k c. kr. deželnemu predsedništvu in je naprositi, da ono naj izrazi to sožalje preljubljenemu vladarju in cesarici ter tudi prebritko zadeti in preblagi ce-saričini vdovi Štefaniji. — V deputacijo so bili izbrani gospodje Ivan Baumgartner, Ivan Horak in Fr. Ks. Souvau.
(Društvo „Pravnik" v Ljubljani.) Odbor je imel dne 2. februarija svojo prvo sejo. Zbrali so se vsi ljubljanski odborniki, izmej vnanjih pa iz Trsta deželni sodnijski svetnik gosp. Božidar Trnovec. Izvolili so se opravniki. Poleg g. dr. Fr. Papeža kot načelnika je gosp. svetnik J. Vencajz načelnikov namestnik, gosp. dr. Danilo Majaron tajnik, gosp. notar Ivan Gogola blagajnik društva. Ker ..Slovenski Pravnik", ki ga je dosedaj izdajal dr. A. Moše, postane last in glasilo društva, imenovala sta se odgovorna vrednika in sicer gg. dr. F. Papež in dr. Danilo Majaron. Kakor čujemo, oziral se bode odslej „Slov. Pravnik" tudi na pravno stran duhovniške službe in na duhovsko-uradni jezik, ako bode iz duhovskih krogov dobil dovolj zanimanja in podpore. V vredniških rečeh se dopisuje g. dr. Majaronu.
(Slovenska predstava v Trstu.) Kakor smo že poročali, igral se bode v soboto dne 9. t. m. v Trstu, v gledališči „Fenice" „Revček Andrejček". Šestkrat v enem letu napolnil je naše gledališče, kar se do sedaj ne more reči o nobeni igri, kar jih premore dramatično društvo. Ni dvombe tedaj, da bodo tudi tržaški Slovenci kakor tudi okoličani mnogobrojno vdeležili se omenjenega večera, ki bo dokazal, da smo Slovenci tudi v dramatiki napravili znaten korak naprej. Mi obračamo pozornost vseh Slovencev na gori omenjeno predstavo, ker je prva v Trstu, v kateri imajo vse glavne uloge igralci dramatičnega društva ljubljanskega v rokah. Začetek ob 8. uri zvečer.
(Iz Leskovca) 2. februarija: Kako so so koze po naših gorah in dolinah^vgnezdile, lahko spoznate in verujete, ako vamjpovem, da med 67 mrliči do danes jih je 60 za kozami^umrlo. Pomoči proti tej kužni bolezni ne najdemo; stari in mladi ljudje mrjo, in nekatere kar v par dneh pobere. Neki fant je bil na sv. Neže dan poročen, in danes leži na mrtvaškem odru. Koliko je dela, ni treba praviti.
(V Planini) je včeraj, dnč 4. t. m., umrl po daljšem bolehanji c. kr.fpoštar g. Ferdinand Škrem. Bil je o svojem času pravi orjak, blizu tri stote težak in znana oseba vJMetliki in Novem Mestu. Bolezen je nazadnje popolnoma uničila njegovo prej tako junaško telo. Naj v miru počiva!
(Iz Logatca) se nam poroča: Radi smrti cesar-jevičeve odložil se je zabavni večer, kateri je nameravalo prirediti bralno društvo gorenje-logaško. — Občinski sastop gorenje-logaški naznani pismeno po glavarstvu svoje sožalje povodom tragičnega do-Izdajsteij: Matija ,K.o!ar.
godka v cesarski hiši. — Logaška posojilnica izbrala si je v občnem zboru, ki se je vršil dué 3. februarija v Petričevi gostilni, gosp. Josipa Brusa za svojega načelnika — mesto umrlega gosp. Janeza Hladnika.
(Katoliška družba.) K včerajšnjemu poročilu o občnem zboru nam je dostaviti, da je v minolem letu umrlo 23 udov, 10 duhovnikov in 13 svetnih, pristopilo pa 43 novih. Primerno največ udov je pristopilo v Vipavi, to gré hvala preč. gosp. ta-mošnjemu dekanu. Za umrlega uda na deželi se je darovala sv. maša, za umrle ude v Ljubljani pa se je darovala sv. maša ali so se z društveno zastavo spremili na pokopališče. Gosp. predsednik se je tudi hvaležno spominjal dobrotnikov, ki so za tombole darovali dobitke, in ti so: Visokorodna gospa grofinja Zofija Auersperg, gospodičina Bučar, posestnik in pek g. Alojzij Jenko, preč. g. dr. M. Leben, gospe Zalaznik, Zdeš ar in Ro z m a n.
(Gosp. Josipa Gorupa) je imenovala občina Grosuplje častnim občanom, trgZužemperg častnim tržanom.
(Iz Kamnika) se poroča, da so povodom smrti cesarjeviča Rudolfa izrazili sožalje pri gosp. okr. glavarji preč. g. J. Oblak v imenu dekanatske duhovščine, preč. g. gvardijan v imenu samostana, vsi uradniki pod vodstvom g. okr. sodnika, župan g. Fr. Fišer, načelnik krajuega šolskega svèta g. J. M urnik, gg. učitelji, načelniki veteranskega društva, čitalnice. „Lire" in požarne brambe.
(Sodnik v Kaplji) je imenovan, kakor se nam brzojavno poroča, g. dr. Globočnik.
(Imenovanje in premcščenje.) Kancelist pri c. kr. okr. sodišči v Tržiči g. Jakob Butalič je premeščen v Radovljico, g. Fran Pleničar pa je imenovan kancelistom pri c. kr. okr. sodišči v Tržiči.
(Uuirlo) je v Ljubljani od 27. januarija do 2. februarija 21 oseb in sieer 11 moških, 10 žensk, med temi 5 v deželni bolnišnici, 3 v hiralnici, 1 v otroški bolnišnici, 1 v prisilni delavnici, 1 v kaznilnici. — Rojenih je bilo 18 otrok in sicer 6 moškega in 12 ženskega spola.
(Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) Č. g. Ivan Kraljic postal je župnik v Kozljaku. C. g. Matej Mogorovic, župnik v Kaščergi, podal se je v pokoj. Novomašniki so postali gg. bogoslovci IV. leta: Just Fil i plié, Libérât SI o ko vi č, Anton Ul c igra i in Ant. Vascotto.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. Alojzij Sijanec, kapelan pri Novi Cerkvi, je dobil župnijo M. D. v Negovi.
Telegrami.
Dunaj, 4. febr. Avstro-ogersko društvo v Cincinnatiju je brzojavno prosilo ministerskega predsednika Taaffeja, naj cesarju sporoči naj-globokejše sočutje. Vence so nadalje poslali : vojvoda Nasavski, mesto Temišvar, občina Iskila (Ischl), zveza avstrijskih strelcev, bu-dimpeštanske gospe i dr. K pogrebu so vže došli: ministerski predsednik Tisza, ministri Osaky, Szechenyi in Fabinyi, predsednika ogerskega državnega zbora Vay in Pecliy, deput'acija zgornje zbornice, šestdeset oger-skih poslancev in deputacija ogerskega domo-branstva.
Dunaj, 5. feb. Sinoči se je vršilo pri sek-cijskem načelniku Szôgyényi-u, kateremu pri-stuje po cesarjevičevi oporoki razpolaganje s slovstveno zapuščino, posvetovanje ravnateljstva dela „Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild". Navzoči so bili : Wilczelc, Arnetli, Beck, Dumba, Miklosich in oba vrednika
C se	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> 9 . a b C E
opazovanja		ir.komer» t mm	toplomer. po Celziju			©c* fc S ce c3
17. u. zjut. 4 13. u. poç. ¡9. u.zvec.		719-0 719-7 724-0	—HC —04 —0 G	si. zap. n	sneg n oblačno	6-10 t sneg
Jokai in Weilcn. Szogyenyi jo naznanil uradni sklep cesarjev, da se prestolonasledniku najljubše delo nadaljuje in dokonča po načrtu, kateri je on sam določil. Tudi jo nada opravičena, da se bode izpolnila prisrčna želja prestolonasledničina, da bodo namreč prevzela pokroviteljstvo cesarjovičevoga dela. — Tudi danes dohajajo ogromno množice v dvorno kapelo, vendar se vrši to v popolnem redu ter se ne ponavljajo včerajšnji prizori.
Budimpešta, 5. februarija. Jokai objavlja v „Nemzet"-u pismo, katero je pisal prestolonaslednik sekcijskemu načelniku Szogyenyi-u: „Ljubi Szogyenyi! Tukaj Vam pošiljam do-stavek k moji oporoki ter ukrenite vse v njegovem in mojo oporoko smislu, katero sem pred dvema letoma sestavil z dovoljenjem svoje soproge. V moji delavni sobi v dvoru stoji poleg sofe majhna miza. S priloženim zlatim ključem odprite njeno predalo, v katerem bodete našli moje listine; te vre-dite, ter Vaši previdnosti prepuščam, katoro izmed njih hočete objaviti. Jaz moram zapustiti življenje. Pozdravite v mojem imenu vse moje prijatelje in znance. Živite srečno! Bog naj blagoslovi našo ljubljeno domovino. Vaš — Rudolf."
Vremensko «poroči I o.
Srednja temperatura —1-2° C., m 0 4° nad normalom. iBHHHB^HHBBBHHHBHBHBKi.
Kdor si hoče brez težave zaNlnžiti mnogo denarja, pošlje naj svojo adreso upravništvu tega lista v zapečatenem pismu z nadpisom zaslužek.	(i>
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnina prosto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo ccrkvcnili posod in orodja iz čistega srebra, kincSkcgti srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih -v o^jn ji pozlatim in posrebrim. Čč. gg. naročniki naj mi blagovoli poslati isto nefrankovane	(13)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto
x Brata Etoerl, *
ÎC izdelovalca ol jnatih barv. flrnežcv, lakov #C X	»11 napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
K
n *
IBli.i ultljnii»,	J
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja Hšl št. 4. ^
TT priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^T X v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^
K X
znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve ^ ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^
_________ . 1 '___. ____ ____„x! .... itimun miviltnriA tn h a 1 te a
lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce nn. icnlitcvnnjo. 1|| 4*
Avstro-ogerska karavana v sv. deželo.
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 28. dnš marca 1889 iz Trsta odšla ter naj se vdele/.enci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširno vsporede.
Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajla — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem — Sv. Janez — Betlehem — Jeruzalem — Ramleh — Jafa — Port-Sald — Kajiro — Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun.
Potovanjo bo trajalo 45 dni. Cena I. razredu s popolno luano........635 prid. v bankovcih
„ II* 99 n n	n	........99	99
===== Zadnji dan za oglašenje 20. dan marca 1889. ==
Te karavane se smejo vdeložiti osebe tudi iz Nemčije in drugih dežel.
Na Dunaji, I., Spiegelgasse 12.	1^6011 AVo©!*!,
ces. br. dvorni knjigotržee, založnik, komtur (16—4)	in vitez mnogih visokih redov.