m 30. številka. (▼ Tntt, t liti) Tečaj XXIII. lakaja pa trikrat n Mm v iaattk ia-^ o1< torkih, Aa«r«klh ta aokoftata. Zjacraajo liduje ii- ob ♦>. uri sjntraj, rnAerno p« ob 7. uf > ro*er. — Obuj no tidftij« l(Ut! » lilaiMt. f. 1.-, tiTM Aratrljo t. 1.S0 m tri baho ... S.- . . .4.40 m pol um ...§.— . . , s— MTNIKI ... 18.— . ■ . 18.— MarolelM Ia platevatl iapra| m aaraika krat prflažaM Baratala« m igrava m •sira. Poaauai&no Storilko ta dobivajo v pro« ioiolnlcib tobaka v 2ratu po S ari. rii EDINOST iarea Trata aa m ar i Oflaai aa rataaa pa tarifa t potita; aa aaalora ■ dobolial Arkaai m pialaje froator, kolikor oboofa nitT^ivV rra oalaaa, ooartaioo in javna sahvala, »aii oflaai Ud. ratauajo topod o ▼■i dopial aa) ia pošiljajo at*d*litv . •lioa Caaoroaa it. iS. Vaake pi*r«o mi i biti frankoraao, kor nofrankoraaa oa iproj obojo. Bokopiai ao ao «raiaja. Rizoinino, raklaMaoijo ia o^iaao apro-joiaa upravniitvo ulic«* Jloliao pi«* eolo hit. S, II. aadet. Narodnino Ia oglaM jo plrtorati looo Trat. Odprto rakli «)o ao prosto po i t ai no. 81 Deželni zbor istrski. XIV. tja dnt 23. /chnumrj* 1998. (Dalje.) Dr. L a g 1 n j a j« zavriil o železnici: Od leta 1894 sem, odkar smo glasovali sa prispevek detel« sa to železnico, sta oas popolnoma pretirala deželni ibor in deželni odbor in smo bili ■fra? iztirani Is deželnega odbora; mi, ki sasto-pano veliko večino naroda t Istri, nismo imeli t deželnem odbora nijednoga zastopnika. Mogel bi reči kdo, da smo Ki »avl odšli it deželnega sbora, ko so se volili deželni odborniki, ali na to moram opomniti, da smo bili mi tedaj ob takik oktlno-itih, da smo bili prisiljeni zapustiti zbornioo, ker je zbornica smatrala vse nase izvolitve kaker dvoaljive in deielnosboraki večini je bilo motno vsaki hip, da nas vrie ie sbornice jednega sa dragim. (Posl. V. Spinčič: „Nesakonito*) Pate« mi je omeniti, da našemu jeziku ni pravice ni od deželnega zbora ni od detelnega odbora. Današnja moja interpelacija, stavljena na c. k. vlado ter postopanje s mane dokazujeta dovoljno, kako se ta nprav z nogami teptajo temeljni zakoni države, kajti v vseh drnzih deželnih zborih, v vseh dragih pokrajinah, dajejo predlogi preči tati v jezika, v katerem jih je stavil predlagatelj......(Predsednik sesa govornika v besedo).......in potem i«-le v jezika, v katerem misli predsednik, da ga mora dati na snanje večini ali manjšini poslancev. Slednjič delajo gospoda od večine nekaj let sem o volitvah v razne deželsozberske odseke, .kakor da nas niti ts ni. Ta leže pripravljeni listki, na katerih so imena odbornikov, a med istimi ne najdete nijednoga od nas od manjine, in naj se volijo tudi odseki 9 členov — kaker je bil letos slačil v finančnem odseka — kjer 9 Meno v snaša tretjino skoro vse zbornice, a ta tretjina smo tndi mi, ki sestavljamo ravno toliko itevilo členov, ter bi po tem razmerjn morali imeti 3 člene v finančnem odseka, a nimamo siti jednega. Takov odsek PODLISTEK. Prednja straža. 54 KOMAM. Poljaki spisal Bolealar Pni. Poslovenil Podrariki. Včasih je oni oddelek goida, v (katerem so stale Ovčarjeve sani, se nakrat pomiril, kakor ne bi hotel izdati svojih tajnosti) pred človeikim bitjem. Takrat je bilo slišati od daleč stopanje ne-številnih nog in pohod cehh koluaen (predelov). Evo, tam gredo iz globeli vrste desnega krila; gredo, prihajajo, ie so navštric, že so mimo... A eve, sedaj se je zganilo levo krilo; r.uje se rom-planje snega, ikripanje vej, šum pojemajočega vetra ; gredo, prihajajo, že so navštric, na jedni črti s kmetom, že so šli miso. A evo, ta srednja ko« lnffiua, obodrena in spedbnjena, začenja tadi mahati z vejicami, dajati si znamenja z vejami, vabiti draga drugo z ogromnim šepetom. Že se jim gngajo vrhovi, že se velikani odpravljajo naprej, že se gibljejo. Nbkrat obstajajo... Zagledali so dvoje človeških bitij, pred katerimi gozd ne izdaja svojih tajnosti j. Torej stoji na mestu i o jezno inm6 meče na nju štorže in suhe veje, kakor bi hotel reči: »Pojdi odtod, Ovčar, pojdi odtod, ter ne delaj nam o»ir...a Toda Ovčar je sam« najet hlapec. Dasi se boji lesnega šuma ter bi se rad nmakail s pota razpravlja o toli znamenitih stvareh, kakor je ta danaioja o gradnji železnice Trst-Poreč-Sanfanar, takov odsek razpravlja o najvažnejih stvareh sa naše gospodarske in moralne interese — kakor tudi drugi deželnozberski odseki, vse bres našega sodelovanja. Kar se tiče te želesniee, nismo mogli videti mi ni načrtov niti troškovnika, niti jedne jedine izjave, podane od občin* koliko mislijo do-prinašati sa stroške, katere ima dati dežela državi kakor prispevek. To vse so teli težki in važni raslogi, da bi zadoščali sami po sebi, da naš jeden sam „veto* postavi v vpralanje, da pokoplje.vso gradnjo železnice za večne čase. Naj dodamo vsema tema ie ono, kar se je nekega dne določilo v tej visoki sbornici glede odprave šolskih taks, ks se je tndi c. k. vlada, is osirov na siromištvo in la« kot«, vladajoče v pokrajini, savzela za to, da bi se zaustavil ta zakon o šolskik taksah, a se je prigovarjalo od vaše strani, da se c. kr. vlada savsimljo za stvar sato, ker gre ta za naie interese, dočim bi se ne savsemala, ako bi šlo sa vaše interese. To so, gospftda, rane in žaljenja sa nas, to so težke skrbi za narod, katerega sestopamo tn, in tako, kakor delate vi, se ne zastopajo njega interesi. Ti so raslogi, ki bi bili zadostni, da jeden „veto* od naše strani pokoplje za vedno vprašanje o gradnji te tolesnice, katerim vprašanjem se deželni odbor bavi že 7 let hva'evre< dnim prizadevanjem. Ali, kakor sem že rekel e neki dragi priliki, ponavljam tadi sedaj — mi se nočemo maščevati nad vami prostaški, ker so nam interesi pokrajine mnogo viši in svetejii, nego-li 'ateresi bodisi katere stranke, zbok Česar pred* lagamo mi način, po katerem bi mogli stvar mirno pretresti, razmotriti, presoditi in po svoji vesti predložiti ^zbornici zakonski načrt, za katerega hočemo potem glasovati vsi kakor jeden, kajti predložen bode v imena vse te zbornice. Jaz vas, gesp&da od večine, ki ste zapustili svoja mesta, ker s« poslužujem svojega jezika,jzaklinjam, da vsprejmete ta naš prellog, da storite tak«, velikanom, vendar tega ne sme storiti, dokler ni naložil na sani dovolj drv. Že ne počiva več, ne maha z otrpnelimi rokami, marveč se žari z nakladanjem, da bi še ašel iz gozda pred sočjo is pred zimsko burjo. Med tem se je nebo zakrivalo Čimdalje bolj z oblaki, gozd se napolnil s meglo ter začel Škropiti dežič, drobnejši in mrzlejši od mraka. V kratkih trenotkih pokrile so se suknja Matijčka, plahta najdenke in griva konj s tanko, mrzlo in lomečo se ledene skorjo. Polena so postala tako polzka, da so ma uhajala iz rek; sneg na zemlji je postal gladek kakor steklo, da ni bilo mogoče npreti vanj nog. Matija je metal na sani poslednja polena ter je z nemirom pogledaval na zahajajoče solnce. Nevarna stvar je, vračati se domov s tako težo po noči, a to še ob časa gololedice. Urno je položil siroto na^ naložene sani, se prekrižal ter pognal konja. Matija se je bal mnogo rečij na svetu, najbolj pa tega, da bi se na polzki poti prekucnile sani in ga pobile tako, kakor ga je voz pred nekoliko leti. „Heta 1... vio L." je kričal Matija na konje. Že so dospeli iz gozda, a pot je postajala čimdalje slabša. Nekovine sani so zdrčale vsaki hip v jarek in že bi se bile večkrat prevrnile, da jih ni držal hlapec, trepetajoči od mraza in bojazni. Samo jedna napačna stopinja skrivljene noge, pa bo kakor smo.bili storili mi pred štirimi leti, da pp-kažoto, da je to vprašanje samo ekonomno ter da želite dogovora s zastopniki obeh narodnosti te pokrajino, da želite tako privesti do zvršesja to delo, katero mi želimo od srca (na galeriji je neki gospod nepresUno razbijal z vratmi, a poslanee d. D. Trinajstih mu je saklical: Kdo je ta paglavce ? 1) Večina jo gospodarica. OnlK^tHotaje danes za to ali ono. Ni prekasno za vsprejetje našega predloga, ker se mora še-le sniti državni zbor; in prodno se na Dunaju parlamentarnim potom odobri državni prispevek, itak ne moremo graditi te žalezniee. Še v tem leto hi se mogsl napraviti načrt zakona; mi sami želimo to, in zato vas pazivljamo, da glasujete z nami za naš predlog. Gospodarji ste, da storite to, ali ne storite, ali, ako ne storite, nikar ne meči te krivde na nas, da nismo .glasovali sa vse to, kar se pro« dlaga ed vaše strani. Kajti s tem, kar se predlaga, dalo bi se deželaoms odboru pepoluo pooblaščenje carte blanehe, da bi delal brez nas, kar bi hotel,, a mi ne moremo dopustili tega. * (Na strani manjšine barni ,živiea in odobravanje). (Pride ie.) DOPISI. I* tomajsks fare na Kras«. (Izv. dop.) Večkrat čitam v .Edinosti" o tem in onem, kar se degaja v Trata in mislim, da bi bilo vredno, zabeležiti tudi nekatere stvari, ki so se dogodilo j pri nas na Krasa. Dne 29. februvarja t. 1. ob 6. ari zvečer nnel se je v Tomaju velik požar, ki je snidil popolnoma hišo in pohištvo Lipeta in Andreja Rav-barja hit. 21. Prihiteli so tudi Dutoveljci ia Križani pomagat gasiti. Veliki trud je hasnil le male, kajti ni bilo mogoče udušiti ognja. Drugi večer dne 2S. febr. t. 1. je gorela hiša Josipa Živiea iz Krajnevasi hit. 32. Tu se je dalo uspešneje zavirati ogenj in ga udošiti. Nevarnost po njem in po najdenki; drva bi jn pobila, ostalo pa bi dovriil mraz. Ne daleč od velike ceste postala je p«t tako polzka, da sta mn konja kar ebstala na mesta. U« molknile so škripajoče sani, utrujeni hlapec je prestal klicati: „vio L." in na poti je nastala tiiina. Taka tišina, da se je čnl od daleč jezni šum gosda, žvižganje vetra med polenami ter zamolklo stekanje otroka. Temnilo se je čimdalje bolj. BVio L," je zakričal Matija. Konja sta potegnila ter se spodrsnila na mestu. gViol..." je zakričal, pedpiraje sani. Prestopil* sta nekoliko korakov, pa znovič obstala. aPod Tvojo brambo se zatekamo, sveta Božja Porodnica...* je šepetal hlapee. Zmaknit je s sanij sekiro ter jel pred ko« njena nasekovati led. Po polurnem trsin je dospel do ceste; že je bil utrujen povsem. Na tem me»tu se i o dvigal precejšen grič, preko katerega ni kazalo voziti ob času golotedice in v temi. Ovčar je torej vzel z voza ibtečo siroto, sel poleg sanij ter si mislil, zavijajo det«, dali jima pride Polž na pomoč, ali pa leže k počitku v topli sobi ter ju prepusti njuni usodi (Piide ie). pa j« bila tudi ta, ker ao skoro vse hiše t ebližju krite slamo. Ob teh prilikah amo nočno pogrešali žan-daimerije, kajti treba je veadar nekogar, da pasi na red in na varavo blaga pred uzmcviči. Vedje žandarmerijuke pjitaje ni bilo dema. Kje je bil t V^a čast gre banki .S 1 a v i j i*. Po tem, ko tta pošteno in pravilno ocenila »kodo g. namestnik ravnatelj«* Pr bil iz Ljubljane in caatopnik Ferdo Lah iz Dut>velj, izplačanih je bilo Lipetu in AnJieju Barbar 930 gl. in Josipu Ž.ric 225 gld., s čemer so bili ti poslednji povse zadovoljni. Dne 3. t. m. okelu 1. nre ae je vračala iz Trsta Antonija Gomizalj iz Datovelj. Žena je sedaj t blaženem atanu. Ko je došla do sredi briba „Predlovc", skočil je'izza ograje neki mlad malopridnež. Blinkema ji j« zamašil veta, edtrgal jej predpasnik iu zbežal z istim nazaj v gojzd. Ne samo da jej j- odnesesl hudobnež a predpasnikom tudi 12 gld. 86)* nč., ampak žena je prišla komaj domov v*led groznaga straha Posledice tega so zelo nevarne za tako leno. Pred 2 mesecema in pol se je pripetilo, da so napali roparji na poti med »Predlovcem* in „Poklonom* nekega fantina, Re/jana Josipa De-leonardo, ter mu odnesli 28 gld., kateri denar si je prihranil in prislužil i velikim trudom, brušenjem nožev po Krasu. Tudi nekemu drugemu mladenču, ki je šel s vozom po blago na Opčine, približal s« je tak potepuh. Na mvco so bili v obližju kmetje, sekajoči drva. K tem se je zatekel mladenič, ki je imel denarja pri aeui za nakap blaga. Da se dodaja tukaj kaj takega, to je jako slabo in grdo, posebno, ker.se je pripetilo večkrat. Človek oi varea ni lasti ni življenja. Prejšnje Čase se niso dogajale t .tke stvari. Dobro bi bilo, da bi se orožniška postaja v Koprivi malo več pobrigala za te stvari. Saj je orožništvo ravno za to tu, da akrbi za varnost ljudi j in imetja Ispod Golom, dne 7. marca 1898. (Izv. dopis.) Gole j« ime hribu, ki leti aro hoda od Tomaja proti jugu in je tadi last ebčine tomajske. Ime Gole je merda dobil zato, ker na njem ni nobene rastline gojzdnega plemena. No/ta hrib kmalu spremeni prvotno svoje lice, ker bo ves obralčen borovimi sadikami. To priča, da tomajska občina napreduje v pogleda pogejzdovanja. Pa tuii v političnem in gospodarskem pogledu napreduje naš Tomaj. Tn imaje sedaj tri društva: vinaiako in pevsko društvo in kmetijsko posojilnice, dočim drugod spe t tem obziru. Res hvala in čast gospodo velikemu iupaiu Antonu Črnetu, ki se toliko trudi za korist svoje občine. Hvala in čast tudi upokojenemu dekanu, veleča* stitemn D. Golmajerju, ki je predsednik vinarski zadrugi in ki se hvalevredno trudi za blagor kmečkega stanu, tako, da mu je zagotovljen trajen, hvaležen spomin v našem Tomaju. Srečna občina, ki je dobila dobrega ia skrbnega župana, ali žal,;da mnogokrat ovira vspešno delovanje tista bolezen, kateri pravimo aevoščljivost med občinarji. Kakor je ni pšenice brez ljilike, tako je ai ebčine, v kateri bi ne bile Ijadi, ki delajo sitnosti županom brez petrebe in kalijo veselje de dela in ovirajo s tem splošni napredek. In vzrek temu ? Navadno le misel: Čemu naj bi bil tolike slavljen ravno ta ? 1 Ia take delajo ovire v ikodo drugim in — sebi I Pokojni naš deželni poslanec, nepozabni Bajmand Mahorčič je veliko storil kakor načelnik cestnemu edborn. Ali še je popraviti kaj tu pa tam. Nadejamo se, da bode isto tako brižno nadaljeval njegov naslednik na tem mostu, gospad deželni poslanec Anton Muha. Naii cestarji imajo mnogo dela. Za Tomaj-sko, dntoveljako in Skopeljako občino je cestar Josip Čendek iz Dutovelj, kateremu treba izreči priznanje za njegov trud. Opazovalec. Politiike vesti. T TRSTU, du 10. mar* 1818. Slovenci ia sedanji položaj. Tudi včerajšnja »Slovenec* in »SUv. Narod* sodita jako skeptično o položaju. Prvi list ne more videti poroštva za mirno delevaaje parlameata že v jadinem dejstva, I da sedi v ministarstvu poleg Ceha Kaizla tudi kaemiki liberalec Bilrnreither. Z mi sel uvajanj „Slo-I venčevih" je ta, da bede Čehi morali biti nezadovoljni, ak» bode zadovoljni Nemci. Kajti jezikovnim zahtevam Nemcev ai možno ugoditi, ne da bi ae škod lo Čehom. .Slov. Narod" piše veliko rezkeje in ae obrača ostro tuđi do Mladoćehov. V bojazni, da bi ostala Slevausko-krščanaka-narodna zveza osamljena, ali peto kolo na vozu večine, avari ljubljanski list Čehe, kakor amo storili tadi mi v zadnjem izdanja, da naj se ne spozabijo toliko, da bi z oziroa na svoj državnopravni progranaj hoteli žrtvovati načelo jednakopravnosti. Kajti eživotvorenje §. 19 je za sedaj „alfa in ornega vsega delovanja v parlamenta". Gorje Miadočehom — tako vsklika .Narod" — pred slovansko in pred vtem jugoslovansko javnostjo, če pozabijo vezi, ki nas dražijo. Ozirom na ta skepticizem obeh slovanskih glavnih listov ae tem važneja izvajauja praške aPolitike", katera meni ozirom na predstojeće posvetovanje parlamentarne komisije desnice, da se dosedanja pečina mora ohraniti in sicer se svojim programom. Če je bila kedaj — tako meni „Politik" — solidarnost na desnici politiška in takti-ška potreba, je te v sedanjem trenotku. Gotovo je tako, kakor meni „Pelitik". Toda ▼ zadoščenje tej potrebi nastaja draga potreba — potreba namreč, da ukupnost večine smatra za svoje vse zahteve ia potrebe vsakega sestavljsjočih je delov —, torej tadi naj Slovencev in Hrvatov ti „Politik* pravi, da ; delovanje večine mora sloneti na programu, izra-j ženem v adreai. Tudi to velja. Ali mi se spominjamo, da jedna glavnih toček tega programa se je glasila :narodnajednakopravnost vseh narodovi V polnem pravu smo torej mi Jugoslovani, ako opominjamo Čehe na njih dolžnosti do nas: 1. ker smo del tiste večine, katere ob-•tanek je baj« politiška in taktiška potreba, in 2. , ker smo jedna tistih narodnoati, katerim se mora j dati jednakopravnoet na podlagi pragrama iste ; večine. Svečano morame torej izjaviti, da bodo jasni računi med nami: biti členi večine, a j zajedno izpostavljeni progajanju od strani manjšine, in to ob brezbrižnosti svojih zaveznikov, to bi ne bila le šmentano draga, ampak tudi brezpametna zabava. Nem&ke stranke in miniaterstvo Thu-' novo. Stranka liberalnih veleposestnikov nemških \ je izdala o včerajšnjem posvetovanji komunikć, iz j katerega jo razvidno, da velika večina stranke sicer odobruje vstop nje zanpnika dr. B&rnreitherja v ministarstvo Thunove, da pa se sicer ni spremenile prijateljsko razmerje te stranke do ostalih nemških strank in da z vstopom dr.a B&rnreith&r-ja stranka veleposestnikov ni postala vladna stranka. Le - ta si pridržke popolno svobodo v postopanju. Tudi nemško- napredna in nemško- ljudska stranka sti imeli včeraj posvetovanje in sieer ukupno. Iz komuni^ 6ja je razvidno, da ti stranki odklanjati tudi Gautscheve jezikovne naredbe za Češko in Moravsko ia tudi — ministerstvoThuno-vo. Neugodne sodbe ne more premebiti — tako je razvidno iz komunikćja — niti dejstvo, da je dr. B&rnreither vstopil v ministeratvo. To dejstvo se vidi Nemcem celo nengodno, ker da je s tem porušeno jedinstvo Nemcev. Glede bodoče taktike se še ni storil defiai-tiven sklep, ampak se gospodje snidejo zopet dne 19. t. m. Še nekoliko iz razprave o proračuna v deželnem zbora češkem. Za krasnim govorom grofa Harracha je iznstil poročevalec dl*. F o f t svoj zaključni gover. O politiških momentih razprave je rekel govornik: Značilno je, da se mnogo govori o tem, daje Avstrija v nevarnosti. A jaz vprašam : smo mar mi krivi na tem P Oni življi, proti katerim seje branil obstanek Avstrije v zvezi z Busijo, diktirajo danes notranja in vnanjo politiko; ti iivlji so krivi, da so se tako poojstrile razmere med naredi. Mir in ohranitev Avatrije sta danes v rokah onih mogočnih činiteljev in naša politika mora iti za tem, da jih uverime o napačnosti sedanje politične smlri v Avstriji. Adresa je ponovljen pesku, da bi uverili odločilne kroge; ako se ne ponreči ta potka*, no bode naša krivda. Mi odklanjamo vsak« olgovomost. Na to je razvijal govornik avoje menenje o tem, kakovo razmerje se razvije med bar. Gant-ichcm in Čehi Sedaj, ko Gantscha ni več, so njegova izvajanja seveda postala brezpredmetna. Govornik je radostjo pozdravil nitel grofa Harracha, da povodem volilne preoenove za dež. zbor treba tuli delavstvu zagotoviti primerno za-stopatvo. Ta misel ne zgine z dnevnega reda, dokler ne bode rešena na primeren način. O izreku grofa Harracha, da sta češki ia avstrijski patrijotizem jedno in isto, je izuit>l poročevalec dr. Fuft nastopne znamenite besede: »Ta velja le, ako mielimo na ono Avstrijo, ki bi bil-*, vsem narodom zaščitnica in ztvetifiče pravice, zatočišče njihovim prizadevanjem in v pomoč v težkem gospodarskem boju; s kratka: na tako Avstrijo, ki bi popolnoma odgovarjala izvajanjem znamenitega dela nepoaabnega Palackega: „Ideja avstrijske drŽave*. Kolikor se tiče te ideje, ni nihake razlike med češkim in avstrijskim pa« trijetizmou. — Kar pa ae tiče izreka, da bi mi biU samoubijalci, ako ne bi delali vsemi silami v podpore tej Avstriji, moram se zopet spomniti besed Palackega, ki je rekel: „Mi amo bili pred Avstrijo ia bodemo tudi po Avstriji I** S tem je bila zaključana generalna razprava o proračunu v deželnem zbora češkem. Bigata ie bila ta razprava na velepoaiembnih politiških momentih, dostojna pravega parlamenta. Prepričani j smo, da ta razprava — v svezi a ono o adresi — ' ni bila bros pomena glede sedanjih dogodkov v Avstriji. _ Razllčn« vesti. Odbor pol. druitva • Edinost* bode imel svoje sejo v sotmto ob 7% uri zvečer v prestarih »Del. podp. društvu* Trisiko Ženska podružnico sv. Cirila in Metoda redni občni zbar bode v nedeljo dne 18. marca 1898. v »Slovanski čitalnici* (Via 9. Fran-cesco št. 9, I. n.) ob 4. ari popoladne. Dnevni red: Nagovor predseduičin. Poročilo tejničino. Poročilo blagajničino. Posamezni predlogi in željo. Volitev novega odbora. P. n. družabnice plačajo po občnem zboru takoj'lahko svojo ndnino in bodo se tadi takojJvsprejemaH novi čtani.{Po občnem zbora bode veselica z igro. Vstopnina 90 nč.; za otroka 10 nvč. Odber ženske podružnice se nadeja, da se rodoljubne dame v polnem številu ndeleže toga letošnjega občnega zbora. Na veselico bode dobrodošlo slovensko občinstvo sploh. Ne zamudite torej vsi vi, ki vam je na srcnprovspehnale plemenita družbe, te vzgojevateljice in matere naše mladine! C. kr. namestnik grof Goesa na obisku. Is Voloskoga nam javlja prijatelj: Minoli torek se je pripeljal iz Trsta na Volosko-Opatijo novi cea. kr. namestnik grof Gošis. Nastanil se je se svojim tajnikom v »Villa Amalia". Takoj prvi dan je oM* skal našega državnega poslanca Vekoslava SpiničMa in ta poalednji mu je vrnil obisk naslednjega dno v vili „Amalia". V torek je gospod namestnik obedoval pri c. kr. okrajnem glavarju Alojziju Fa-bianijn, zajedno z bivšim deželnim predsednikom na Koroškem, baronom Schmidt - Zabierovim, župnikom voloskim mons. Zamličem, županom volosko-opatijskim dr.om Stangerjem in predsednikom zdraviliščnega poverjenstva Wachterjem. Popoluine se je odpeljal v Lovran povsem privatne, da bi vidal obal, na kateri ni še bil. Druzega dne, v sredo, je vsprejemal službene obiske načelnikov oblasti ter korporacij, a to samo iz občio-a volosko* opatijske i župnika voloskega s kapelanom opatijskom, predatavitelje c. kr. oblasti, odbor z županom, učitelje, ravnatelja druitva južne železnice v Opatiji itd. Dane* v Četrtek, je odpotoval gospod namebtnik parobrodom c. kr. finance na Krk, v prvo v ta namen, da obišče presvetlega škofa dr.a Antona Mahniča. Pojasnila zahtevamo najenergičneje! — Po* Iemizuj6 s , S. o venskim Narodom" zaključuje zadnji »Slovenski li«tu dotično notici nastopnimi besedami : »Naš neodvisni list bede brez strahu pojasnil čedne razmero prihodnjič. NaS list ni nEdi-»#t<*, da bi zoper slovenski program vsprejemat Stqjerske (?) dopise ali ukaze molka od Narodovcev, ki ubijajo narod*. Na to — ker nočemo biti ostri, kakor bi Meli biti po ve?j pravici, hočemo reći: ljubeznivost, s katero se nas je spomnit .Slovenski list", ne moremo molčati. Ne prihaja nam na misel, da bi se hoteli braniti proti očitanju, da vsprejemamo dopise proti slovenskemu programu. Prepoznano je stališče, na katerem s«o bili neprestano oziroma na vprašanje aprave na Kranjskem; v svežem spominu so Še dogodki in naše borbe s onimi, ki so bili proti •pravi; znano je, da smo ravno mi .persone in« gratissime", dA, morda ne bi rekli preveč, ako bi rekli, da smo naravnost obsovražljeni, bolj nego kateri drngi list, ravno v istih krogih, ki so odklanjali spravo; notoriško dejstvo je, da morda noben sloveuski list ni vstrajneje in dosledneje izgovarjal misli, da VSS tefctlfca in ves program slovenskih voditeljev morata biti prikrojena po sahtevah interesov celokupnega naroda slo venskega, nego je to delala vsidar .Edinost". In ker je znano vse to, in ker so vse to noteriška dejstva, je očitanje „Slovenskega lista" tako sme-Ino, da bi le osmešili sami sebe, ako bi se hote!i dalje zagovarjati pred takim očitanjem. Osirom na oni .t", ki ga je postavil .Slov. list" za besedo .štajarske", bi lahko zatrdili .Slov. listu" z častno besedo, d« smo dotični dopis prejeli it Gradea, ia opozorili bi ga lahko safedno tudi na dejstvo, da smo konstatovali v posebni opazki iredništva, da se ao strinjamo z vsemi izvajanji, j oosebno pa ne s sodbo gosp. dopisnika o umestno« i sli glasovitih .glasov" v istem .Slovenskem Narodu-......da, tu smo, tn sshtevamo pojasnila od .Slov. lista" najonergičneje: katerimi fakti more opravičiti swj izrek, da n8lov. list* ni nEdi~ nostu, ampak neodvisen list? I IIi moramo zahtevati pojasuila, ker je v tem izrekn jasno izraženo očitanje, daje .Edinost" odvisen list. Takih očitanj i ne jemlje molćč na-se] nobeno glasilo, ak« ima le I ■rvico smisla za svojo čast in svoj ugled. Torej: z dejstvi in dokazi na dani V cerkvi yv. Antona starega je maševal danes — ob 10 uri — prevzvišeni škof Šterk ob asistenci več duhovnikov. Prevzvišeni si je ogledal ] natanjčne vso cerkev. Indignirnni pa so bili oni verniki, ki so ćuli, kako so neks brezobrazne duše celi v cerkvi delale grd* in nedostojne opazke na raSan vladike. Ti ljudje ne poznajo spoštovanja do nikogar in ns nobenem kraja. Žid v cerkvi. In to je tudi tako značilna črtica za naše tržaške razmere, dejstvo namreč, da se iid smatra gospodarjem tudi v nali katoliški cerkvi. Včeraj je „Piccolev* iid zopet strastno na-pal škofa tržaškega, označivši ga kakor — pan-slavista. Predbacuje mn, da ščiti in protežira du-hovnike«panslaviste in da preganja italijanske duhovnike. Očita mu še posebno, da hoče razvneti narodnostne boje tadi v župniji sv. Jakoba, kar je — ukljub nasprotnemu menenja župnika Hro-vatina — odredil nove faukcije v slovenskem jeziku, ter se je spozabil tsko daleč, da je zaokazal, naj se da to ljudstva na znanje. Potem pripoznava sicer ta 2id, drzno sileči v katoliško oerkev, da se bodo te funkcije vršile le jeden teden, ali dosti mu je že to, da označuje škofa Šterka — p a n s l a v i-atom. In da še bolj utrdi svojo trditev o pansla« vismu škofovem, sklicuje se nesramni žid — čujto in strmite! — na dogodke v župniji rojanski, v župniji, v kateri cerkvena oblast, ob popolni pasivnosti veleiastitega ordinarijata vsemi možnimi sredstvi in pomočjo vse avtoritete svoje, sUps sluii politiki italijanhacije po navodilih magistrata trla-ikegaU V župuiji rojanski su sekajo ljute rane slovenskemu življu; v tej župniji izpodrezuje cerkvena oblast korenike našemu obstanka, v tej župniji se je, brez v?e potrebe ia ob burnih protestih domačinov, poitalijančilo bogosluženje za dobre polovico. In na tako župnijo se sklicuje ne-srsmni žid v dokaz, da je tržaški škof — pan-slavist 1 Kar se tiče onega, kar kvasi .Picc«lo" o slovenskih funkcijah pri sv. Jakobu, je pojašnjeno par besedami. Ogromna večina duš te župnije jo slovenske narodnosti. Sosebno pa so oni, ki so res verniki, ki res zahajajo v cerkev, Slovenci vsaj po tO#. Prepričan o neizogibni potrebi je odredil škof za sedanjo postno dobo 6 propovedij v slovenskem jeziku kakor eksereicije za ljudstvo. To jo vse, za to je passlavist 1 S test pa še ni pojašnjeno, kako prihaja tftd .Piecolov* do vseh podatkov, kako more biti .Pie-colo" tako natančno ebveščen o vsak«* spise, ki ga je dobil od škofa ta ali oni žnpnik. Bodi jasno tndi v tem poglodn! Hi smo v srečnem, ali prav za prav nesrečnem položaju, da moremo pojssniti tndi to stvar. — .Piceolu* da« jejo te podatke izvostni duhovniki, ki so so oddaljili od Boga in pravice ; katerim je alfh in ornega le poitalijančevanje naših pokrajin; ki so se sjedinili s .Piccolom', progressom in lego nazionale, torej ustanovami, ki delajo naravnost sa pognbo katoliške cerkve in vere. Isti duhovniki so zasnovali tudi društvo sv. Nazarija, ki je po svojik namenih in ciljih identično s lego nazionale. Najbolji dokaz temu je, da vodatve tega društva pešilja v „Piceolo" izkaze prijetih darov. Tem mladim reformatorjem so se v sadnji čas pridružili tudi ne ateri sivolasi duhovniki, ki so prikazujejo kakor volkovi v koži jagnjeta. Na čelu vse agitacijo pa stojita dva brata, pozaana po svojem fanatizms. Prevzvišeni vladika pa vidi sedaj sopet, kako slabo so mu izplačsje njegova dobrota ia mehkoba, s katero bi hotni ugoditi vsakomur t Za vso njegovo prijenljivost do laikih srdii«žev mu je od« govor ta, da jo — paoslavist ia zatiralec Italija« nov 1 Pod pokojnim Dobrilo se bile take stvari jednostavno nemogoče. Zakljn*ujemo pa : žid v katoliški cerkvi jo žalosten pojav naših odnošajev, stokrat žaiostueji zate, ker ima ob boku četic« katoliških duhovnikov, poz*bi«$ib na svojo dolžnost v preveliki skrbi za — italijanska idejale 1 Pretiran liberalizem. Povedali smo že, da se je na dno jubileja italijanske nstave predstavila italijanskemu konzulu Ludi deputacija političnega društva .Progress«*, In to v smisla sklepa na občnem zboru tega društva. Mi se ne čudim« temu skiepn progressovoev, ker vemo, da vsakdo sklepa najraj« o tem, kar mn polni *rce, čudimo pa se pretiranemu liberalizmu gosp. namestnika greta ki ni iuhibiral rečeni skl«p političnega društvu, katerega delokrog je v Avstriji iu katerega pravila so dovoljena na podlagi avstrijskih zakonov Ti zakoni so dovoljujejo političnim dru štvom niti tega, da bi delovala od pokrajino do pokrajine v ist*j državi, .progres« o" pa dela sklepe o p o I i t i š k i h dogodkih v tuji državi in pošilja deputacije c slavnestih v tnji državi. Naj ie nam reče, kar hoče, po našem meoeuju se je pokazal gosp. namestnik v tem slučaju pretirano liberalaega. ie lepie 1 Našo vest o tistem humori etičnem potnem listu za živine, izdaaem na Prošeku, nam je pepolniti nekoliko. To kolobocijo je res napisal vaški načelnik — to je videti že po pisavi — ali podpisal jo je okrajni načelnik in je pritisnil tudi nradni pečat pod tako — kolobocijo. Po takem je ta škandal še lepši. .Slovansko pivsko drultvo" priredi svoj veliki koncert — kakor smo že javili — dne 90. t. m. v gledališču .Armonia". Občinstvo se opo-zaija, da se lože že predajajo v Tiskarni Dolenc. Lože stanejo: v I. in II. redu po 3 gld.; v III. redu po 2 gld. ; v IV redu 1 gld. Prva znamenitost na tem programu bode »Vodnikov venee" za? mešani zbor in orkester. Znamenitost pa bode tudi ta, da se bode pel tudi naš stari majestesični .Naprej' To pa iz posebnega vzroka, ker se ta divna himna naša skoro nikjer ne poje tako, kakor je pisana, zbok česar le ma-lekdo pozna vse njene lepote, uprav divne nje akorde. Potrebno bi bilo zares, da bi prišli poslušat pravilno proizvajanje te pesmi vsi oni, ki se zanimajo za slovansko glasbo. Posebno oni, ki nekako prezirljivo govore o tej stari skladbi, se uverijo, da je divota te himne nevenljiva. Pevsko drsitvo .Kolo' priredi dne dne 1. maja t. 1. veliki koncert v gledališču .Politeama Rossetti*. Program, ki bode jako zanimiv in raznovrsten, priobči ie pravočasno. Pripravo za ta koneert. na katerem nastopi do 80 peveev, se delajo že sedaj. Vsi pevci nastopijo v novih enakih čepicah. Gg. pevcem in pevkinjam se priporoča posebno, da se udeležujejo tečno in redno pevskih vaj, kajti nastop na odru ne bode dovoljen enems, ki n« izpolni popopolnem svoje dolžnosti.J .V spomin slsvansksgs shoda v Krakove« ine 12. doc. 1897'. Tako je naslov knjigi, katero smo prHjnii dnnes iz Krakova. V tej knjigi so lepo opisano svečanosti, ki so se vršile o priliki gornjega sh«da. Naslikanih je več čeških in poljskih državnih poslancev, a med njimi tudi dal« matinski poslanec Biankini. Brzojavnih pozdravov jo bilo doposlanih na shod jako veliko iz vseh slo« vanskih krajev. Is Trsta so zabeležene nastopne brzojavke: 1. Poljaki! V slovanskem združsnju je naša rešitev. 2. Politično društvo .Edinost" pozdravlja srčno zbrane nositelje idej* solidarnosti avstrijskih Slovanov. 3. V slegi je moč. — Samo sloga Slovanov daje nam srčnosti, da zamoremo še vzdrževati ljuti boj na smrt napovedan n»m od silnih sovragov. 4. Za avstrijske Slovane je najbolje, ako so složni. Vsi enaki glas, gotov nam je spas. 5. Z južne avstrijske meje vam kličemo gromovite .živijo' 1 Živela sovanska vzajemnosti Ne vdajmo s« I 6. Od bregov sinje Adrije vam kličemo: Bog vas ž vi ! ŽiHa vsajemnost slovanska, živeli njeni slavilei I B , . , viaraj 4uw PraiTni ^o'* t papirja . 102.45 102.50 . . f »r ibru , . 102.35 10H.S5 ^»»Irijai.* r^rita * iU;u . . . iSi3.__128.— ^ Ja V , T fcM>**h • • • 102 ™ !<»'«» Kreditne akaij*...... 3«s 15 86S 60 London 10 Lat....... 120 30 120.30 Naj,ol«»a. . . . . . 96v, 3f)m»r,t • . 11.75 11.74 100 lu!J 45.15 45.1» ■mr ii 1 krmo !!! Nečuveno !!! krasnih predaatsv za saae gld. 1. 1 kraaao poelačena nra ■ 3 letno garancijo, 1 flno brnimo toiletno zrcalo T toku, 1 krarai u amotk«, i notna vezan v angleško platno, 1 alesantaa ovratnica sa goipode, igla te alata donbl« a kam« 1 garnitura gumb aa tapeatnloo, 1 Belo koristna jniaalna paraitura, 1 flno diieče toilntno milo. 1 elegantna variiica t l«pim pri Trakom. 72 Jako dobrih perea t originalnem omota, 00 pol finega papirja ia piama, SO finih aaritkoT. Teh 190 krasnih predmetev razpošilja m samo gld. 1.00 ni. eksportna hiia švicarskih ur na debelo J. Wanderer Krakov*, Stradom it. I. Kar ne ugaja, vzame se tekom 8 dni nazaj. Ilnstrovan cenik gratis in franoo. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznaSalec lista .Edinost* ki je zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstuiii nr. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hi9e Št. 8 via Solitario ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Driavnst ialamlosk (Postaja pri sv. Andreja) Od dtU 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dan^j, t Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 popol. v Herpese, DItbčo, Dunaj PUU in Rovinj. 7.80 . v brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak ua Dauaj Lokalni vlak ob prai\ikib 2.15 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. is Ljubljane, Divače. 9.45 „ ia Pulja, Rovinja. 11.15 . ii H^rpelj, Ljbljusio, Dunaja. 7.05 popol iz Puljit, Rovinja, Ljubljane, Duii/ij/i. 4.50 . brsovlak Dira Pulja, ltorinja, (Juinsi ielomloa (Postaja južuo železnic«.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. brzorlak na Dun^j, ivesa t Reko. 8.85 . brzovlak v Nabrežino, Benetke, Ritn. 9.— B omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono, 9.55 . poltni vlak na Dun^j, zveza b PeSto in Zajreboa 12.50 popol. omnibus v Konnin. 4.40 . omnibus v Nabrežino, Tidem, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, 1T(U > Roko. 8.06 . brzovlak na Dun^j, tveia s Pešto, Reko 8-05 . brzovlak v Kormin. 8.46 . mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— . mešani vlak do Milmuschlaga. Lokalna vlaka ob praznikih. v Gorico, Komin, Červinjan. v Nabrežino. t.— 4.25 7.50 6.65 7.80 8.86 9.26 10.25 10.37 11.90 5.40 7.46 8.30 8.6« Tedenski vlak: popol. (sredaj ekspres v Ostende. DOHOD: predp. mešani vlak ii Miiizzuschlaga, Beljaka, Itd. . mešani vlak ia Milana, Vidma, Nabrekne. . brzovlak ii Kumina, . brzovlak i Dunaja. „ poštni vlak s Dunaja, zveza i Roko. „ brzovlak ia Rima, Benetk. . omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežino. popol. poštni vlak z Dunaja. „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežin*?. . brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nnbr<.?,;-.. _ brzovlak z Dunaja zveza % Reko. ioooocoooooooooooooococooocoooocccoooooooocc^ 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOf v! flljalka cen. kralj, univerultetne tiakarne „Mtyrl*(> 13 Sackstra88e — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO-KNJIGE ziatem „Patent Workmann Chicago" Bsiatrlrnl zavod — Knjitfoveaatvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsaken obaeiju, brošur, plakatov oanlkov, računov, memorandov, ekroinlc, psplrja za liste in zsvltkav z naplson aaslsvnlh listkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knlio, Saldl-Contl, Fakture Debltoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Mesiorlale, Journalov Prisna-note, odpravnlh, nenjlčnlh iaso-zapadllh In knjig za kopiran)«, kakor tudi vseh po-moinih knjig, potem raztrlrnega (Črtanegt papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz ksvčeka za kopiranje skledlo Iz olnka za koplranjs itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst, Via delle Acque B - ARNOLDO COEN - Trst, Via dello Acque 5 9 A iOOOOOOOOOQOOOCOOOOCOOCCCCCCCOO*CO Oi ioooooooooooooooooooooooooooooooooi Laatnik kensorcij listaJ.MaostU.^avateii in odgojenu urednik : Fran Gadnik. - Tiskana Dolenc v Trsta.