PoStnlna platana v gofovJal H Spedizione abbonamento poslale MB gg Slovenski Prezzo • Cena Ur 0.50 Štev. 120 Lzktjnčna pooblaščenka ca oglaievanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbllcitd Italiana S. A, Milana V Ljubljani, v četrtek, 27. maja 1913-XXl Leto VIII. Urednlllto in oprifti Kopitarjeva 6, Ljubljana. Bedazlone. Ammlnlstrazlonei Kopitarjev« 6, Lnbiana Concesdonaria esclnsiva per la pabblieiti 31 proventenza italiana ed CJtera; Unton« PubblicltA Italiana & A. Milano. Wbnm Bollettino n. 1096 Nuovi successi nella battaglia contro l’aviazione nemica 44 velivoli abbaftuti, 2 piroscafi affondati II Quarticr Generale delle Forze Armate romunica: Una nostrn formazione di aerosiluranti in ricogilizione offensivn lungo le coste algerine, ha intercettato un convoglio nemico scortato da nerei da caccia; due piroscafi di medio toncl-laggio venivano affondati ed un terzo grave-lnente danneggialo. Velivoli italiani e germanici hanno bom-bardato il porto di Biserta. L’aviazione avversaria ha cffettuato ierj in-cursioni su varie localita della Sicilia, sulFisola di Pantelleria e su aleuni centri della Sardegna. La citta di Messina e stataripetutamente attac-rata subendo gravi danni specie nella zona centrale. In corso di accertamento le vjitime Ira la popolazione. Risultano . coniplessivamente abbattuti 44 apparecchi: 15 dai nostri cacciatori del 1° Stor-mo e del 181° Gruppo CT, 8 dalla caccia ger-manica e 21 dallc batterie contro-aeree di cui 7 a Pantelleria. , . In base ad ulteriori precisazioni pervenute debbono aggiungersi nlle perditc nemiche se-gnalate dal bollettino di ieri 12 velivoli: 4 ad opera delle artiglierie della difesa su Olbia (Sassari) e 8 in combattimento dai nostri cacciatori nel cielo della Sardegna. II maggior numero degli aerei abbattuti e caduto in mare; tra gli altri: 8 del tipo «For-tezze volanti* presso le isole Eolie, 2 del tipo «Liberator» a sud di Capo Spartivento, 3 a sud-rst di Bova Marina (Reggio CaL), 1 a sud-est di Ali Marina (Messina). Nota al Bollettino n. 1096: NelPazzione aren compiuta sulI’Africa Orientale Italiana e sul Sudan, di cui al Bollettino di ieri, si sono particolarinentc distinti i seguenti piloti: Maggiore Villa Giulio Cesare da Verona, i Capitani Peroli Max da Ferrara, Lizzani Man-lio da Roma, Cristiani Ardito da Ancona. La formazione da caccia segnalatasi nei com-battimenti svoltisi nel cielo di Messina, pure citati nel Bollettino di ieri, era comandata dal Maggiore Serini Pietro da Maderno (Brescia). Fra gli aerosiluranti che hanno attaccato il convoglio nemico affondando i piroscafi di cui da notizia il Bollettino odierno sono da citarsi: i Capitani Pulti Carlo da Triestc, Zuc-coni Giuseppe da Stignano (Pola) e Greco Pietro da Spari (Salerno); Sergenti Maggiori Gualandi Carlo da Bologna, Marellio Giovanni da Cantu (Como), il Sergentc Passerini Enrico Bcttolle (Siena). Novi uspehi v boju z nasprotnikovim letalstvom Vojno poročilo št. 1096 — 44 letal sestreljenih, dva parnika potopljena Italijansko uradno vojno poročilo št. 1096 pravi: Oddelek naših letalskih torpednikov je med napadalnim ogledom vzdolž alžirskih obal Iirestregel nasprotnikov konvoj, ki so ga sprem-jala lovska letala. Potopljena sta bila dva parnika srednje mere, tretji je pa bil hudo poškodovan. Italijanska in nemška letala so bombardirala pristanišče v Bizerti. Nasprotnikovo letalstvo je včeraj izvedlo polete na različne kraje po Siciliji, na otok Pantellerijo in na nekatera središča Sardin i j e._ Mesto Messina je bilo večkrat napadeno in je doživelo hudo škodo zlasti v osrednjem predelu. Ugotavljanje žrtev med prebivalstvom poteka. Kaže, da je vsega bilo sestreljenih 44 strojev: 15 so jih naši lovci ter 181. skupina CT, 8 nemški lovci, 21 pa protiletalsko topništvo, od tega 7 nad Pantellerijo. Po nadaljnjih podatkih, ki so prišli, je na- sprotnikovim izgubam, ki jih omenja včerajšnje vojno potočilo, treba dodati še 12 letal: 4 po zaslugi obrambnega topništva na Olbiji (Sassari), 8 pa so jih v boju zbili naši lovci nad Sardinijo. Večina zbitih letal je padla v morje, med drugim 8 »Letečih trdnjav« pri Eolskih otokih, dve letali vrste »Liberator« južno od rta Spartivento, 5 jugovzhodno od Bovainarina (Reggio v Calabriji), eno jugovzhodno od Alimarina (Messina). Dodatek k vojnemu poročilu št. 1096: Pri letalskem nastopu nad Italij. vzhodno Afriko in Sudanom, o katerem govori včerajšnje poročilo, so se posebno odlikovali piloti: Major Villa Giulio Cesare iz Verone in stotniki Peroni Max iz Ferrare, Lizzani Manlio iz Rima jn Christiani Ardito iz Ancone. Skupina lovcev, ki se je odlikovala v bojih v zraku nad Messino, o čemer tndi govori včerajšnje poročilo^ je bila pod poveljstvom majorja Serinija Pietra iz Maderna (Brescia). Uspešni nastopi nemških napadalnih oddelkov Sovjetski krajevni napadi spodleteli — Nemška letala bombardirala sovjetsko zaledje — Letalski napadi na Biserto i Brighton Hitlerjev glavni stan, 27. maja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Z vzhodne fronte poročajo o uspešnem delovanju lastnih napadalnih oddelkov. Posamezni sovjetski krajevni napadi so se izjalovili. Letalstvo je obstreljevalo sovjetske prometne zveze in bombardiralo letalska oporišča in industrijske cilje. V noči na 2G. maja so angleška letala na- padla zahodno nemško ozemlje. Prebivalstvo ,Je imelo izgube in nastala je škoda na poslopjih. Sestreljenih je bilo 24 napadajočih l>ombnikov. V Sredozemlju in ob atlantski obali je letalstvo včeraj uničilo 15 sovražnih letal. Bombardirana je bila luka v Bizerti. Nemška brza bojna letala so včeraj obmetavala z bombami težkega kalibra industrijske, naprave in preskrbovalne obrate v pristanišču Brightonu. Dve letali se nista vrnili Pregled vseh dosedanjih uspehov japonske mornarice Potopila ali poškodovala je 505 nasprotnih ladij in sestrelila14826 letal Tokio, 27. marca. s. Po številkah, ki jih je objavil cesarski glavni stan, je neka oseba mornariškega ministrstva prikazala uspehe japonske mornarico od začetka vojne pa do danes. Skupni računi kažejo, da je japonska mornarica potopila ali poškodovala 505 nasprotnih vojnih ladij ter sestrelila 4826 letal. V tej številki pa niso všteta letala, ki so jih sestrelile skupne vojaške in mornariške sile. Posamezni uspehi pa so bili tile: bojnih ladij potopljenih 81, med njimi 5 ameriških, 2 vrste California, 1 vrste Marvland, 1 vrste Arizona in 1 vrste Oklahoma; bojni ladji Prince of Wales in Repulse, 6 neznanih bojnih ladij. Le- Nadaljnje razpravljanje nemškega in španskega tiska o razpustu kominterne dol p Berlin, 27. maja. s. Večerni listi posvečajo ge članke nedavno prispelim poročilom, da so Sovjeti med svojim gospodovan jem na Estonskem povrh vseh nešteviinih grozodejstev odpeljali v notranjost Rusije nad 60.000 Estoncev. Listi poudarjajo, da je ta novica nov dokaz, ob katerem stopajo v ozadje prav vsi prejšnji podobni dokazi za strahotno bolj-ševiško ravnanje, ki ga vodi še naprej tako imenovana tretja internacionala, katero je sicer Stalin dal razpustiti. >B(irsen Zeitung* našteva grozote, ki so jih Sovjeti počenjali na Estonskem, in s pikrostjo navaja razlage, ki jih je nedavni Stalinov sklep sprožil v anglosaškem tisku. Sprašuje sc, kako morejo nasprotniki spričo tako otipljivih dokazov najti take sledove o dobrih namenili in naravnost zagovarjati možnost, du se Sovjetski Rusiji omogoči možnost, da bi sodelovala obsežno po vojni pri obnovi Evrope. Evropski narodi, piše list dalje, naj bi pozabili vsa sovjetska krvološtva in grozotne umore. V Estoniji storjeni zločini, kar jih, jo doslej znanih, so gotovo najhujši in najbolj žalostni grehi boljševizma. In vse to naj bi zatonilo v pozabo samo zato, ker je Stalin na kc^cu papirja zapovedal razpust kominterne, An-leži pa mislijo, da_ je zaradi -tega dogodka boljševiška nevarnost že premagana za vse narode in za vse čase! Zato se pa vedno globlje zakoreninja v nas Evropcih sklep, da je naš meč mnogo boljši porok kakor pa vsa pričakovanja glede spremembe življenja v Rusiji »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Novice, ki so prispele o početju Sovjetov v Estoniji, niso nič drugega kakor člen v žalostni verigi grozot, ki so jih boljševiki zagrešili v Litvi, na Letonskem, v Bukovini in Besarabiji-Vse to je novo potrdilo za dejstvo, da povsod deluje komunistična stranka, katero vodi komunistična centrala v Moskvi, ki se je do danes imenovala 3. internacionala ali Kominterna, odslej naprej pa se bo nazivala 4. internacionala stalinskega boljševizma. To dejstvo, piše list, je toliko žalostneje, ker so se kot pomagači te nove internacionale in kot njeni najemniki pokazali Angleži in Amerikanci, ki so s sklenitvijo vojaškega zavezništva s Sovjetsko Rusijo padli na najnižjo raven. Madrid, 27. maja. s. Ves španski tisk še naprej razglablja o novi moskovski zvijači z razpustom tretje internacionale in imenuje ta dogodek novo, nevarno past za vse tisle narode, ki so bili še toliko ponižni, da so prisluhnili Stalinovim besedam. »Lahko rečemo«, piše list »Infor-maciones«, »da je Stalinu ob podpisovanju listine za razpust zaigral na ustnicah ciničen nasmeh ob misli, da je spet enkrat potegnil za nos bedake. Zato je dobro, da se rdečemu diktatorju pove, da Evropcev ni navlekel. V evropskih državah ne morejo komunistične stranke delovati niti brez 3. internacionale, niti z njo, d oči m v drugih državah, zaveznicah boljševizma, lahko delujejo javno. Čemu je Stalin potreboval tretjo internacionalo? V smislu svojih zavojevalskih sanj je že organiziral podjarmljevalne vojske z vladami za podrejene narode in je izdal vse potrebne ukrepe za vdor boljševizma v vse države. Tretja internacionala je bila razpuščena prav v trenutku', ko grozi svetu najhujša komunistična nevarnost in ko je Stalin že Organiziral svojo četrto internacionalo z vojskami in vladami vred. Vzroki za notranji razkroj v Združenih državah Lizbona, 27. maja. s. Ameriški časnikar Mar-cjuis Cliilds piše v tedniku >Look«, da bodo Zdiu-žene ameriške države izgubile vojno znotraj svo-jih lastnih meja, 5e ne bodo sprejele strogih Rooseveltovih ukrepov. Notranjo šibkost v Združenih državah — piše omenjeni časnikar je treba pripisovati trem vzrokom, in sicer: 1. agitaciji časopisja proti predsedniku; 2. ameriški miselnosti, ki je ostala zvesta starim navadam, ne da bi se ozirala na dolžnosti, ki jih nalaga vojna, in 3. sami \vashingtonski vladi, ki je kriva sedanje zmede v posameznih državicah ameriške zveze. Ta znamenja kažejo, da Ameriko že stresa mrzlica. To dokazujejo stavke .in številne obljube, da se bo bajno povečala vojna izdelava, obljube, ki jih niso držali. Na drugi strani pa je’težko pripraviti ameriško ljudstvo do tega, da bi se navdušilo za vojno. Ameriške matere še niso pozabile Rooseveltove obljube, da njihovi sinovi ne bodo žrtve vojne onstran morja. Danes pa se ti sinovi bore za tuje, koristi. Angleži se pritožujejo v Severni Afriki nad ameriškimi vojaki, katerim očitajo, da niso izkušeni v vojskovanju. Resnica je, da so ameriške vojake potisnili v vojno, ki jih niti malo ne zanima. Oni so dosti bolj v skrbeh zaradi omejitve porabe gumija v domovini kakor pa zaradi oblasti osi nad Evropo, o kateri prav ničesar ne vedo. dočim se v Angliji zbirajo zamorski oddelki in sc angleške ženske pritožujejo, da nimajo več miru. Močni vojaški oddelki lio- ..ilonosilke in nosilke vodnih letal: potopljenih 11, od teh 10 ameriških in 1 posebne vrste. Križark je bilo potopljenih 55, od teh 15 ameriških (Augusta, Jeiston, Nortliampton, 1 vrste Portland, 1 vrste San Francisco, 1 vrste VVichita, 1 vrste Cornwall, I vrste Leander, 2 vrste Austra-lia in 5 lahke križarke, 27 drugih angleških in ameriških težkih ter lahkih križark neznane vrste in 4 holandske križarke). Rušilcev je bilo potopljenih 56, od teh 40 ameriških, 12 angleških in 4 holandski. Pomožne vojne ladje: potopljene 4, od teh 5 ameriške in 1 holandska. Podmornice: potopljenih 12S; topniški čolni: potopljenih 8; minonosci: potopljenih 5; mino lovci: potopljenih 7; torpedni čolni: potopljenih 22, od teh 15 ameriških in 9 angleških. I otopljenih je bilo še 19 vojnih ladij z manjšo tona/o. Potem poročilo našteva vojne ladje, ki so bile zgrajene po jKisebnem načrtu. Od teh so bile potopljene 5 vojne ladje neznane vrste. Poškodovane vojne ladje pa so razvrščene takole: 11 bojnih ladij, od teh 9 ameriških (I vrste Maryland, 2 vrste Pennsylvania, 1 vrste Novvada, 1 vrste Nortli Carolina, I vrste Texas, 5 neznane vrste, 2 angleški, 1 vrste Warspite, 1 vrste Queen Elisabeth). Letalonosilke in nosilke vodnih letal 4, vse ameriške, od teh 1 z večjo tonažo in nove vrste, 1 srednje tonaže in nove vrste. 2 neznane vrste. Križark 25, od teh • 9 ameriških (1 vrste Nortliampton, 1 vrste San Francisco, 16 drugih večjih križark in pet lahkih neznane vrste), 3 lalike angleške križarke (1 vrste Leander, 2 vrste Arethusa) in 1 holandska križarka vrste Triomph. Rušilcev 28, od teh 23 ameriških in 5 angleških. Pomožnih ladij: 2 angleški; podmornic 62, topniških čolnov 6; mi-nonosca 2; minolovec 1; torpednih čolnov 25. Poškodovanih ,je bilo nadalje več posebnih ladij: 2 neznane vrste. Potopljenih je bilo torej vsega 332 vojnih ladij, poškodovanih pa 173, skupaj 505. Poleg vojnih ladij so japonske pomorske sile torej potopile ali poškodovale 484 nasprotnih ladij. '1 ri ladje so bile zajete, od teh 1 ameriška pomožna ladja. Zajete so bile še: 2 ameriški topniški ladji, 2 minonosca, 2 torpedna čolna, od teh 1 angleški in i holandski, ter 2 holandski vojni ladji. Izmed letalcev torpednih letal, ki so napadli sovražni kouvoj in pri tem potopili parnike, o čemer govori današnje poročilo, je treba omeniti stotnike Puttija Carla iz Triesta, Zucconija Giuseppea i/. Stignana (Pola) in Gre-ca Pietra iz Saprija (Salerno): nadalje narednika vodnika Gualandija Carla iz Bologne in Marellija Giovannija iz Cantujn (Como) ter naredniku Passcrinija Enrica iz Bettolleja (Siena). Nova člana fašistovskega Velikega sveta Rim, 27. maja. s. S kraljevim ukazom in tla predlog Duceja kot predsednika vlade je bilo priznano članstvo v Velikem fašističnem svetu fašistoma prof. Giovanniju Balelli in Lucianu Gottardiju v zvezi 7 njunim imenovanjem za predsednika fašističnih konfederacij industrijcev in industrijskih delavcev. Podelitev državljanstva vsem tujcem nemškega rodu Berlin, 27. maja. s. Nemški uradni list pri** naša Hitlerjev odlok, po katerem postanejo nemški državljani vsi tisti tujci nemškega rodu, ki so člani nemške vojske, oddelkov SS. policije in organizacije Todt. Državljanstvo začne veljati zanje z dnem, ko so stopili v te ustanove. Ameriške izgube v sedanji vojni Lishona, 27. maja. s. Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo pregled izgub kopenskih in pomorskih sil od začetka vojne do danes. Te izgube naj bi znašale vsega 83.756 mož. od tega 13.610 mrtvih. 18.209 ranjenih, 34.028 pogrešanih ter 17.819 ujelili. Vesti 27. maja Iz Štrosi je mednarodna konferenc« za izkoriščanje lesa in za gojitev gozdov. Konferenca se vrSi na povabilo Italijanske vlade in se io udeležujejo zastopniki Italije, Neipčije, Madžarske. Španije, Finske, Francije, Bolgarije, Slovaške. 'Švice in mednarodnega kmetijskega instituta. Začetno zborovanje sla vodila nemški minister za gozdove Aipers in noveli-nik gozdne milice general Felici. češko-moravskom protektoratu sc ImmIo v kratkem združile naslednji* banke: Praška kre- ditna banka. Češka industrijalna banka. Moravska ljudska banka v Brnu in Češka trgovinska banka. Agrarna banka in Nemška zemljiška prometna zadruga pa bosla združeni V Kmetijsko banko za Češko in Moravsko. Soliji je bil podpisan sporazum med Italijo in Bolgarijo o nakupu bolgarskega tobaka. Gre za pridelek laiske letine. VVashingtoun poročajo, da je povodenj v štirih vzhodnih državah dosegla vrhunec. Prebivalstvo mesta Leashorne v državi Illinois je moralo zapustiti mesto. V romunskem premogovniku Petrila je plin povzročil požar, zaradi katerega je izgonih) življenje 14 rudarjev, 16 pa je bilo težko ranjenih. Angleška podmornica je med Ajacciom in Nico potopila francoski potniški parnik »Generale Bonaparte«. Posadka in potniki so bili rešeni. 26. maja bo v Budimpešti konferenca med zastopniki nemške in madžarske industrije. Na konferenci bodo razpravljali o l>oljšem sodelovanju med industrijami obeli dežel. Iz Bele hiše v VVashingtonu poročajo, da se je ponesrečil prvorojenec predsednika Roosevelta polkovnik LIliot Roosevelt na nekem letališču v okolici Alžira, ko se je zaletel avtomobil v neko letalo. Roosevelt je dobil pretres inožgunov in se sedaj zdravi v lieki bolnišnici v San Diego, službenem poletu nad bojiščem se je ponesrečil starešina nekega nemškega letalskega poveljstva, general Ilolfmann von VValdau. Jeni so čutili močan potresni sunek, oddaljen 9.200 km. Bil je najbrž nekje v vzhodni Aziji. Po štirih minutah je prišel zopet močan potresni sunek iz iste smeri. Pri Boj angleškega tiska proti komunistični stranki po razpustu kominterne Stockholm, 27 maja. s. Kakor piše londonski poročevalec lista »AHonbladet«, se v angleškem tisku nadaljuje huda gonja proti au-gleški komunistični stranki in proti njeneniu poskusu, da bi se v celoti pridružila delavski stranki. Komunisti vsak dan ponavljajo svoje prošnje, ki jih podpira njihovo glasilo »Mailv \Vorker«. Toda te prošnje zdaj pa zdaj kdo odločno odbije. »Daily' llerald« piše med drugim, da po tem, kar se je zgodilo, ni več no- dijo po angleških cestah in morajo z orožjem v rokah vzdrževati red in disciplino med ameriškimi četami. Nekateri kraji so včasih celo v obsednem stanju in je često treba izdati zelo stroge ukrepe. »Ameriški sinovi nočejo umirali za svobodo demokratičnih držav« — končuje člankar svoja izvajanja — »in ludi zamorci še niso pozabili na desetine tisočev svojih rodnih bratov, ki so jih branitelji svobode pobesili, požgali in mučili.« benega razlojra, zaradi katerega naj bi komunistična Mranka še o«tala pri življenju, razen, če ne misli na svoj račun nadaljevati dela bivše kominterne, kakor se v resnici tudi zdi, če opazujemo čudno vedenje komunistov. Najbolj sumljiva stvar je, da si komunistična stranka prizadeva stopiti v delavsko stranko kot skupina, namesto da bi se najprej razšla ter bi potem njeni člani posamič prosili zn željeni vstop. To bi bila najbolj naravna stvar. Ni pa dvoma, da hi komunistična stranka, ko bi vstopila v delavsko stranko, nadaljevala s staro propagando ter bi v obleki zlaganega brntov-stva skušala potegniti' laburiste na svojo stran. Ne smemo pozabiti, končuje list. da je komin-terna bila razpuščena po sklepu enega človeka in da bi jo bilo mogoče v slehernem trenutku obnoviti na isti način. V začetku prihodnjega meseca bo odprla nova letalska zveza med Bukarešto. Zemunom, Zagrebom, Benetkami in Milanom. Štev. 120. Škofovo vabilo Ljubljančanom # Naš vladika vabi vse Ljubljančane k sobotni spokorni procesiji Vso verne Ljubljančane, ki po sluibi in delu niso zadržani, najvljudneje vabim k spokorni procesiji, ki bo v soboto, 29. maja popoldne šla iz vseh mestnih župnijskih cerkva na Rakovnik. V procesiji bomo spremljali milostno podobo Marije Pomagaj, vsem Slovencem najbolj priljubljeno in od vseh nnjbolj fešfeno. V duhu »pokornosti in z velikim zaupanjem se tberiino okrog Matere, Pomočnice in Kraljice naše, ob Njej sc pripravimo za skupno posvetitev Njenemu brezmadež- nemu Srcu, da bomo v smislu tega posvečenja •resno in korenito spremenili-svoje mišljenje in življenje po nauku Kristusovem, potem bomo tudi mi vredni, da sc izpolnijo nad nami prelepe obljube, ki jih je Gospa in Mati Marija dala posameznikom in narodom. V Ljubljani, dne 26. maja 1943. t Gregorij Rožman, Škof ljubljanski. n Albert Kramer Misli k »Mislim o božjem kraljestvu na zemlji« Tako se glasi podnaslov poslednjega delca, ki ga je spisal znani razpravljalec o socialnih vprašanjih iji o družabni preosnovi dr. A. Gosar. Glavni naslov knjižice, ki je menda dobila literarno nagrado Nove založbe za esej, je »Eden je Gospod«. Pisec v njej mirno, zgovorno, skoraj bi dejali lagodno — kar je stilna posebnost vseh Gosarjevih del — in brez posebno izvirnih ali globokih misli, — kar je druga, vsebinska posebnost Gosarjevega pisanja — razpravlja o našem času in njegovih stiskah' o poti in rešitvi, o božjem kraljestvu na zemlji, o njegovem smislu, o njegovem duhovnem značaju in obsegu, o njegovi potrebi in pomenu v zasebnem življenju vsakega posameznika, v socialnih odnosih in javnem življenju. Potem govori o temeljih božjega kraljestva na zemlji, ki so po njegovem: 1. živa vera in posebna vdanost Bogu, in sicer vera kot oenova življenja v zvezi z vdanostjo, težavami in ovirami ter ponižnostjo v veri; 2. življenje v Kristusu in njegovi Cerkvi ter 3. ljubezen. Življenje v Kristusu temelji na vzvišenosti Kristusovega nauka in na potrebi po novem človeku in na posnemanju Kristusa, ki je pot, resnica in življenje. Ljubezen, tretji temelj božjega kraljestva na zemlji, je vez popolnosti, bodisi kot ljubezen do Boga ali do bližnjega. Ta druga ima splošne naloge in splošen pomen, moderno življenje pa ji nalaga še posebne dolžnosti. Potem piše avtor o delu za razširjanje božjega kraljestva v naši dobi in poudarja najprej potrebo po pravilnem nazoru o božjem kraljestvu . v naši dobi. Opozarja ha posebne nagibe k napačnemu pojmovanju božjega kraljestva v naši dobi in na nevarnosti preveč svetne zamisli o njem. Druga potreba za pravo delo v tem smislu je brezpogojna resničnost in pravičnost v osebnem in družabnem življenju sploh. Pisec poudarja posebni pomen take brezpogojne resničnosti in pravičnosti v današnjem življenju. Tretja potreba za razširjanje in utrditev božjega kraljestva je popolna odpoved materializmu in mamonizmu, ki sta v modernem življenju rodila toliko zlih posledic in ki jima je treba napovedati radikalen boj. Četrta potreba je intenzivno delo v duhu krščanske ljubezni ali kakor pravi avtor, zvest svoji socialni zamisli, »intenzivni krščanski socialni aktivizem« v naši dobi. Navaja nekaj najvažnejših pogojev za uspeh ter postavlja ljubezen kot osnovo svobodnega krščanskega socialnega aktivizma. ' V »sklepnih mislih« prihaja^ do malo tolazlji-vega zaključka, da je tako b-ožje kraljestvo in tak radikalizem, kakor je o njima razpravljal prej, na zemlji komaj mogoče. Gospodove besede.: »Mo,jet kraljestvo ni Od tega sveta, naj bi -— po piscu — pomenile tudi,.da se božje kraljestvo na zemlji ne bo nikdar popolnoma uresničilo in ostaja le ideal, za katerega se moramo boriti, uspeh pa prepustiti Bogu. Zato ne smemo predrzno in samozavestno govoriti: »Mi hočemo jiovsod Boga«, ker Bog daje svojemu kraljestvi! rast sam, k jer in kakor hoče. Še bolj zgrešeno bi bilo, če bi mislili in ravnali tako, ko da nam je Ik>g naložil, naj mi skrbimo, da se bo njegova Razdeljevanje raeioniranih živil v mesecu juniju Prehranjevalni zavod Visokega komisariata ta Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca junija 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeče količine raeioniranih in kontingentira-nih živil: 1. Na navadno živlisko nakaznico, izdano od mestnega preskrbovalnega urada v Ljnblani (sive barve): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke ter mesečno 500 gr sladkorja, 2000 gr živil za juho (in sicer 1000 gr riža in 400 gr testenin), 100 gr masti, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, GOO gr soli, 200 gr fižola na odrezek »A« in 100 gr konzerviranega paradižnika na odrezek »B«. Meso. Vsak potrošnik se mora prijaviti pri svojem mesarju, kateri pritisne svoj žig v odrejeni prostor na zadnji strani navadne živilske nakaznice; za tedenske nabave bodo služili odrezki G, 11, L in K. Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Na navadne živilske nakaznice, izdane od ostalih preskrbovalnih uradov v pokrajini (modre barve): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke ter mesečno 500 gr sladkorja. 2000 gr živil za juho (in sicer 1600 gr riža in 400 gr testenin), 800 gr maščob, 1 del olja, 100 gr mila, 600 gr soli, 250 gr marmelade na odrezek »A« 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr . krušne moke ali 15« gr koruzne moke. 4. Na dodatno živilsko nakaznico SD I+II (za težke delavce): dnevno 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke ter mesečno 000 gr živil za juho (in sicer 500 gr. riža in 100 gr testenin). 5. Na dodatno živilsko nakaznico SD I+II-flll (za najtežje idelavce): dnevno 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke ter mesečno 600 gr živil za juho (in sicer 500 gr riža in 100 gr testenin). 6. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke alt 150 gr koruzne moke. 7. Na dodatno živilsko nakaznico GNa (za otroke do 3 let): mesečno 1000 gr živil za juho (in sicer 800 gr riža in 200 gr testenin), 500 gr sladkorja in 750 gr marmelade (500 gr na za to določeni odrezek ter 250 gr na odrezek št. »6«). 8. Na dodatno živilsko nakaznico G Mb (za otroke od 3 do 9 let): mesečno 500 gr marmelade. 9. Na dodatno živilsko nakaznico GMc (za mladino od 9 do 18 let): mesečno 500 gr marmelade. Pod točko 7, 8 in 9 navedeno marmelado se bo razdeljevalo le na živilske nakaznice GM a, b, c. ki jih je izdal mestni preskrbovalni urad v Ljubljani. oblast nad 6vetom vselej vidno kazala. Za svojo oblast nad svetom je Bog že sam poskrbel s tem, da je položil vanj svoje zakone resnice in pravice, ki se prej ali slej docela uveljavijo. Bog nam pušča popolno svobodo, da ga po lastni volji priznamo ali zatajimo, da celo drugo od njega odvračamo, na kriva pota zapeljupmo, jih morda celo s silo proti njemu organiziramo in v boj pošiljamo. Bog nam vse to pušča, njemu se nič ne mudi. da bi svoje gospostvo nad nami broni! ali s silo utrjeval, niti da bi se sproti maščeval nad nami zaradi naših grehov. Vendar vse iiv-ljenje teče dejansko po njegovih zakonih. V *em je po Gosarjevem tudi najgloblji vzrok, zakaj je nesmiseln vsak poskus uveljavili božje kraljestvo na zemlji z zgolj zunanjimi sredstvi, kaj še z nasiljem (!)• Bo« »e potrebuje naše pomoči, da bi mogel gospodovati nad svetom. Ne bodimo torej v strahu za božje kraljestvo nad svetom in mislimo, da jo skrb za to naša največja dolžnost. V vsebinsko oceno Gosarjevih izvajanj, ki bi jih človek krstil za nekake šmarnice v smislu podnaslova, se ne kaže spuščati, zakaj to bi 6e reklo, segati v obsežen skupek bogoslovnih vprašanj, za katera laik ni ne tako ne tako pristojen. S tem bi — kakor kaže primer z ocenami v drugih listih — utegnili vzbuditi nepotrebno in dlakocepilo prerekanje, ki nanj nekateri, kakor kaže, komaj čakajo. Taka prerekanja in poskusi raznih slovenskih laičnih »panežev«, te čisto naše prikazni, so v zadnjih dvajsetih letih žal že rodili preveč miselne zmede in razdora — od Vodnik-Solarjevega >Križa« dalje. Poseganje laikov v bogoslovno-ver-ska vprašanja je le malo, malokdaj koristno ker je le malo, malokdaj izraz prave gorečnosti za hišo božjo. Pogosto se namreč za takim ostentaliv-nim razkazovanjem lastne vernosti skrivajo računarski nameni, ali celo težnja za takim ali takim, zgolj zemeljskim uveljavljanjem in z izkoriščanjem vere v druge namene. Primerov za to imamo dovolj, zato je tako nastopanje kaj malo simpatično, če ne sumljivo. _ V zvezi z Gosarjevim delcem velja napisati samo nekaj kratkih pripomb, ki jih glede vprašanja o božjem kraljestvu pri nas narekuje čas. __ Raznih stvarnih in trdili dejstev, ki so zadnji dve leti za to vprašanje važna pri nas Slovencih, Gosar ne offienja in se tudi ne spušča v njihovo — četudi stvarno — problematiko. Ostaja pri abstraktnem filozofiranju, kar je tretja njegova posebnost. Božjo kraljestvo v vseh svojih oblikah in izrazih — tudi nič, svet ntli i fr' bblHst n i h' ' fitP nas danes silo trpi. Silo trpi od organiziranega brezbožništva, izhajajočega iz komunizma. To ne pobija vernikov zaradi tega, ker so delali za božje kraljestvo v smislu, ki ga Gošar zavrača, temveč zgolj zaradi dejstva, ker hočejo biti udje* duhovnega — torej tudi po Gosarjevo pravega — božjega kraljestva na zemlji. Iz knjige ni videti, da bi Gosar za to stisko božjega kraljestva pri nas sploh vedel. Zdi se, da je ta izvajanja o božjem kraljestvu pisal meščan, sedeč za varnim kavarniškim oknom; človek, ki mu je postalo življenjska naloga udobno kramljati o svetu in njegovi stiski, ker je pač vse to daleč od njega in mu V krvavo dramatiko časa ne bo nikoli treba dejansko posegati. Zato vidi nevarnosti, ki božjemu kraljestvu pri nas danes ne groze, ne zaveda, — ali ne mara se pa zavedati tistih, ki to kraljestvo in njegove spozna-valce krvavo duše. Danes se za božje kraljestvo pri nas bije boj. Boj za to, da se sploh ohranijo naši ljudje, da hi bili nosilci božjega kraljestva na zemlji pri nas. Brez nosilcev, to je brez ljudi, tega kraljestva pač ne more biti. Ali se Gosar te trde resničnosti ne zaveda? Ali misli, da je boj z organiziranim brez-božništvom, katero danes z vso strastjo vodijo nekateri, ki so nam pred leti tudi glasno oznanjali zgolj »duhovno« kraljestvo božje — da je ta boj, porojen iz najgloblje vere, tudi samo »zunanje in svetno« uveljavljanje božjega kraljestva? Ne vemo, ker se tega vprašanja ne dotika. Če bi sodili po njegovem spisu, se tudi to stvarnosti ne zaveda, ali so je noče. Če bi se je, bi se moral vprašati tudi po vzrokih, zakaj je pri nas, »najbolj katoliškem narodu« v Evropi, do tega prišlo. Povedati je pa treba eno: Ljudi, ki danes pri nas za božje kraljestvo krvave in sleherno noč stražo strežejo, kakor modre device; ki dajejo iz svoje srede mučence in spoznavalce, teh ljudi tako filozofiranje no zanima. Kvečjemu jim vzbuja grenkobo in oja-čuje zavest, da se rod naših starejših ideologov vseh barv, ki mu pripada tudi Gosar, ni sposoben ničesar naučiti in ničesar spoznati iz stiske časa in iz sile, ki jo božje kraljestvo in naše vernp ljudstvo trpita. Pisec pripada tistemu ideološkemu rodu, ki je v času med obema velikima vojnama ogromno filozofiral, zlasti socialno, pa nič, ali malo naredil. dasi je pogosto imel za to dosti možnosti na političnem, .gospodarskem ali splošnem področju. To je bil v prvi vrsti političen rod. duhovno le preyeč otrok svobodnjaštva. Ta rod je politiko in gospodarstvo hotel narediti za absolutni vrednoti, ki nista podrejeni nobenim moralnim vezem, brez ozira na teoretično ideologijo, katero je izpovedoval ... Tako stališče in tako delo sta tudi edrn izmed vzrokov za današnjo našo duhovno stisko in stvarno trpljenje. Človeku pa, ki v ozadjih pozna našo novejšo duhovno in politično zgodovino, se ob knjigi včasih vzbuja vtis, da zveni kot obračunavanje in kot opravičevanje politične in splošne poti, katere žrtev je Gosar. Toda čemu opravičevanje? Žrtve tragedije — pa tudi komedije — morajo hočeš nočeš po začrtani poti do petega dejanja, ki so včasih neha tudi s pozabljenjem. In je nrav tako in je tako tudi v smislu prej navedenih Gosarjevih misli o božjem kraljestvu na zemlji. a. Poziv delodajalcem Vsem delodajalcem priporočamo, da naj ob upoštevanju veljavnih predpisov o odpiranju in zapiranju trgovin in obratovalnic omogočijo svojim uslužbencem, ki se žele udeležiti spokorne procesije, prosto popoldne v soboto dne 29. maja t. ]., v kolikor jih to popoldne lahko pogrešajo. Pokrajinska zveza delodajalcev. Ljubljana, 27. maja 1943. Danes ponoči je na svojem domu v Ljubljani umrl po dolgi bolezni bivši minister, poslanik m senator dr. Albert Kramer. Pokojnik je bil že od mladeniških let delaveti član v političnih organizacijah slovenskega naprednega tabora. Kot študent praškega vseučilišča se je politično vzgajal ob vzgledu čeških politikov, idejne temelje svojega nazora pa je črpal pri Tomažu Masaryku Kot pravnik se je posvetil časnikarskemu poklicii in vzdrževal stalne stike s slovenskimi študenti na Dunaju. Med prejšnjo svetovno vojno ga najdemo v vrstah mož. ki so se priključili politični zamisli pokojnega dr. J. Ev. Kreka in izvedbi njegovega gibanja. Ko se je svetovna vojna pri- bliževala koncu, je dr. Kramer v družbi več slovenskih politikov z dr. Korošcem na Čelu odšel v tujino branit koristi našega ljudstva. Po preobratu se je vrnil v domači politični boj in kot voditelj naoredne stranke zraven dr. Žerjava zavzel takoj važna politična mesta. Bil je v eni izmed prvih bivših jugoslovanskih vlad minister za trgovino. Ko se je demokratska strauka razdelila v dve skupini, ee je dr. Kramer pridružil stranki pokojnega Pribičeviča in z njim zastopal njegovo tezo v nasprotju z drugo politično linijo, ki se je potegovala za avtonomijo. Po smrti dr. Žerjava ieta 1929. je bil dr. Kramer izvoljen za njegovega naslednika kot predstavnik slovenskega dela samostojne demokratske stranke. Leta 1931. je vstopil v vlado generala Živkoviča in ostal v njej prav do leta 1934. Medtem se je udejstvoval tudi časnikarsko in je dolga leta vodil politično 6mer naprednega tiska kot ravnatelj »Jutra« in tudi sam napisal veliko število idejnih in političnih člankov. V tem času je postal tudi član senata in pripadal njegovi opozicionaini skupini prav do razpada Jugoslavije. Pokojni ni bil nikdar trdnega zdravja. Posebno zadnja leta je močno bolehal in moral večji del svojega časa posvečati zdravljenju. To je bil tudi vzrok, da se je umaknil s političnega prizorišča in da ni več tako aktivno kakor poprej posegal v razvoj dogodkov. Danes ponoči pa je izdihnil svojo dušo. I Z enainsestdesetletnim dr. Albertom Kramerjem je odšla v večnost — za dr. Korošcem, za dr. Kulovcem in dr. Natlačenom — poslednja vidnejša politična postava v naši javnosti, mož, ki je s svojim delom odločujoče^vplival na usodo našega ljudstva. Med njegovimi in pri celoti bo njegova smrt pustila obžalovanja vredno vrzel Pokoi niofo- vi dušit Ljubljanska Drama: Drugi večer igralske družine Renzo Ricci Tudi za drugi večer si je italijanska igralska družina izbrala sodobno italijansko odrsko delo, in sicer »Skupno življenje«, igro v treh dejanjih, ki jo je napisal Cesare Giulio Viola. Ker to delo pripravlja tudi naš dramski ansambl, ne mislim kaj več pisati o-njem. Le to naj poudarim, da je odrsko hvaležnejše in uspešnejše od Tierijeve tri-dejanke »Tako ljubi«, ki smo jo videli prejšnji večer. Renzo Ricci nam je podal odvetnika Lorenza Massarija. To pot se nam je v večji meri razodela njegova moč, razčistil pa se je tudi njegov igralski slog. Ta stvaritev samo potrjuje misel, ki sem jo zapisal včeraj, češ da vloga GianTranca Scale ni vredna njegovega truda. Riccijeva igra, ki je doživela priznanje in popularizacijo tudi v filmu, jo značilna posebno po izredni, čezmerni mirnosti, včasih bi skoraj lahko rekli malomarnosti. Mimlčna in glasovna enakomernost Je tolikšna, da je nekako nismo vajeni — svoj čas nam je v tej smeri 'pokažal silno moč in prodornost Ciril Debevec — še-j>ešebno pa nas preseneča pri sicer temperamentni in razgibani italijanski ifjri. Prav ta umirjenost pa je hkrati tudi preskusni kamen-velikega •umetnika, kajti vsa sila podajanja je položena samo v izrazno moč in sugestivno obvladanje prostora. , Ricci je zadosti močna igralska osebnost, da si lahko mirno privošči ta slog, težji pa je za njegove soigralce, od katerih kot režiser prav tako zahteva statične, nekako vsakdanje naravne igre. Najbliže mu more seči protagonistka Eva Magni, ki nam je to pot zaigrala Magdo, ženo Lorenža Massarija, čustveno neuravnovešeno žensko, ki niha med možem in ljubimcem ter pada iz skrajnosti v skrajnost. Verjetno bi v lemperamentnejši in sproščenejši igri lahko pokazala kaj več, kajti tako je le preveč- Marmelada za maj - Delitev masla Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse upravičence, da lahko dvignejo od 27. t. m. dalje marmelado za mesec maj pri svojih trgovcih in sicer za otroke do 3 let po 750 gr (500 gr na za to določeni odrezek dodatne živilske nakaznice ter 250 gr na odrezek št. »1«); za mladino od 3 do 18 let pa po 500 gr na za to določeni odrezek isto nakaznice. Kdor je ne bi dvignil do 5. junija, izgubi pravico nakupa. Razen tega se pozivajo potrošniki, da v poletnih mesecih dvignejo čimprej odgovarjajoče maslo. Ribniški terenski obveščevalec prijet Da so komunisti sila taktični, so že neštetokrat dokazali. Toda: tudi njihovi taktiki v katerem koli načinu bije poslednja ura. V Ribnici oziroma v Gorenji vasi so po letu dni tihega komunističnega delovanju razkrinkali Ilčevegn (po domače Nežnega) fanta, telegrafskega uslužbenca v Ribnici. Fant je šel od doma in se nastanil na koncu vasi v novi vili. Sem so prihajali partizani iz Velike gore ter tako po zveznem terene« Ilcu, ki je zaradi službe svobodno hodil po ribniški bližnji in daljni okolici in se sestajal s partizani, bili v stiku s svojimi vnetimi podporniki. Ilca so sledili že dalj časa, vendar je oil tako zvit, da mu kljub velikemu nezaupanju niso prišli na sled. Pred dnevi pa so ga presenetili: pozno v noč je imel lic neznanega gosta, ki je prišel k njemu. Zasledovalci so mu sledili in oba presenetili v hiši. Partizan je ušel, Ilc pa-je odprl stanovanje šele čez nekaj časa. Brez dvoma je z njim na pravem mestu nevaren komunističen, partizanski tcrenec, morda celo zaupnik KP v Gorenji vasi. Z Gorenjskega Novo odkrita jama na Beljaški planini. Avgusta 1940 sta_ 6e odpravila dva jamarja iz Beljaka na Beljaško planino. Odkrila sta doslej neznano jamo. Po skoraj 3 letih napornega dela sla zdaj v celoti dosegla svoj namen. Odkrila sta v tej jami opuščen rudnik, ki je bil že za časa Bamberžanov zazidan. Ko sta razbila zazidke. sla našla vhod v eno izmed največjih koroških jam na severnem pobočju Beljaške planine. Jama je docela nepoškodovana in polna lepot. Poleg kapniko/ vsebuje tudi zanimiva živalska okostja. Dolga je 1700 m, njena krona pa je velika dvorana. Odkritelja 6ta jo krstila za Bam-berSko jamo. krat obtičala pri tragični deklamaciji, namesto da bi resnično zaživela. Razen v nekaj izbranih prizorih, ko je res obvladala prostor, je slutiti v njej tudi premalo žive sile, ki naj bi priklenila nase. Vse druge vloge so manjšega pomena. Lolo Braccini smo videli kot gospo Ferrantovo. Vendar si tudi to pot še nismo mogli ustvariti o njeni igri nadpovprečne sodbe. Isto velja o drugih igralcih, ki so Tino Bianclii, Manfredo Bianchi in Ga-stone Ciapini. Na splošno pa je treba z veseljem poudariti dejstvo, da je bila na drugem večeru izbira igre neprimerno boljša in srečnejša, dasi se tudi tu dramatiku ni posrečilo ustvariti dognane odrske umetnine, ampak moremo delo ceniti le kot dober poskus z nekaj izdelanimi dialogi. Že sama izbira igre pa je narekovala in olajšala tudi boljšo izvedbo. To pot je bila Riccijeva igra res že taka, da je mogla tudi našemu občinstvu kaj dali. Bati pn se je, da bo nekaterim igralcem njegov slog mikavno vabljiv. Že vnaprej pa opozarjamo, da ga more tvegali .samo močna igralska osebnost.. Tako je drugi večer Ricci,jeve igralske družine prijetno popravit" 'vtis prvega večera, hkrati pa zbudil pričakujoče zanimanje za tretji večer, ko je na sporedu Braccova tragedija »Mali svetnik«. —om— Ivu Peršuhu — ob obletnici smrti Ljubljana, 27. maju. Komnj dobro uro potem, ko so padli streli v Streliški ulici in luni 26. maja podrli neizprosnega borca proti komunistični kugi, profesorja dr. Ehrlicha, so oznanjevalci komunističnega ruja naperili samokrese na drugega svojega nasprotnika, na Iva Peršuha. Poiskali so ga sredi dela v Vzajemni zavarovalnici in mu s streli- zadali rano, kuteri je naslednjega dne po hudem trpljenju podlegel. Večina javnosti, ki je lilančevsko pritrjevala slehernemu »junaškemu’ podvigu« O F, je seveda brez pripomb šla mimo tega zločina in sc potolažila z že obrabljeno krilatico »izdajalca«, katero so morilci‘obesili vsakomur, ki ni šel z n jimi in jim je s svojim delom kvaril načrte. Res, Ivo Peršuh, ni bil njihov ne po srcu, ne po svojem delu in hotenju. Neizpodbitno drži, da ni bilje družaben debater, ki je za tem ali onim omizjem kritiziral način, s katerim je OF osvobo-jala naš narod vseh poštenih in narodnim izročilom zvestih mož, pač pa neugnan in spreten organizacijski delavec, ki je takoj zaslutil, kaj se skriva za krinko OF in kaj je kot zaveden Slovenec dolžan storiti. Iva Peršuha je javnost poznala že dolga leta. Prosvetne, organizacije so vedele za njegovo delo. širša javnost pa ga je videla po navadi le takrat, kadar je njegova organizacijska roka vodila priprave in izvedbe številnih velikih verskih in narodno prosvetnih prireditev v Ljubljani in v drugih večjih krajih. Peršuh je bil rojen organizator, pa nič mqnj dober govornik. Mnogokje pa je ostalo njegovo delo splosnosti prikrito. Tudi ob njegovi smrti premnogi niso vedeli, čemu so mednarodni zlo*nci naperili nanj morilno orožje in zakaj so tudi njega hoteli spraviti s poti. Komunistična zalega je dobro vedela, da Peršuh ni držal rok križem. Sprožil je marsikatero koristno pobudo za organiziranje odpora proti komunistični agitaciji in podobnemu razdiralnemu delu. Sam je. ves svoj, vpliv in sposobnosti postavil v službo naroda in neumorno iskal -Jjudi, ki jih žrtev in dela ni bilo strah. Vedel je, da so nanj pre- žali krvniki, vendar ni odjenjal. Zalezovalci so ga smrtno zadeli prej, preden so njegove in njegovih sodelavcev zamisli postale stvarnost. S smrtjo je zapečatil svoje delo in zvestobo narodu. Njegov odhod z bojnega prizorišča je bil nenaden in pretresljiv. Ako pa danes po enem letu tega žalostnega dogodke pogledamo na naše razmere, ugotovimo, da njegova žrtev z drugimi tisoči znanih in neznanih žrtev ni bila zaman. Iz mučeniške krvi je vzklila nova vera in zaupanje v silo naroda, v tiste zdrave sile, ki so se stisnile v pesti in s stisnjenimi zobmi planile nad sovrage, smrtnega sovražnika našega naroda. Ivo Peršuh je bil brez dvoma eden prvih dejavnih bojevnikov, ki so se lotili dela že takrat, ,ko so komunisti v OF izigrali prve karte in ko se je še večina javnosti dala uspavati od omamljive propagande »osvobodilne« OF. Zato je prav, da se ga spomnimo in pribijemo njegove zasluge, da jih bodo znali ceniti tudi tisti, ki pokojnika niso poprej nikdar videli pri delu in niso spoznali njegovih naporov za zajezitev komunističnega zla. Kaj nam priča stari irski nagrobni spomenik pri cerkvi sv. Cirila in Metoda? Ta spomenik so postavili pred 70 leti irskemu baronu MacNevenu Ljubljana, 27. maja. Ob vzdolžnem zidu za cerkvijo sv. Krištofa, sedaj sv. Cirila in Metoda, stoji zanimiv nagrobni spomenik, še precej dobro ohranjen, s katerega jo razvidno, da je tu pokopan poieg brata llugona tudi baron Ludvik Ahil MacNeven 0’Kelly iu njegova hčerka Viljemina. Ta baron je bil uradnik v avstrijski upravni službi. Rojen je bil leta (795 v Pragi. Leta 1835 se jc poročil z Viktorijo Eleonoro baronico Codelli, hčerko prvega, od Napoleona imenovanega ljubljanskega maira, ki je umrla v visoki starosti leta 1897. Baron sam pa jc umrl leta 1873. In ° " »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. so mu takoj po njegovi smrti postavili pri sv. Krištofu spomenik, pod katerim leži tudi njegova hči Viljemina, ki je umrla šele leta 1904. Spomenik ima naslednji napis v latinskem jeziku. • . _ • Ludovicus S(acri) R(omani) I(mperii) Liber Baro MacNeven de Cranagh 0’Kelly ab Aghrim, natus Pragae 16. VI. 1793 obiit Ljubljanae 14. I. 1873. Ob 70 letnici smrti tega za Ljubljano edinstvenega moža naj služijo te naslednje vrstice o njegovem plemenitem rodu. , V Kroniki najdemo zanimive podatke, ki jih je zbral muzejski ravnatelj dr. Josip Mal o tedanjem ljubljanskem glavarju baronu MacNevenu, kako je leta 1848 miril puntarske kmete. Baron sam je bil sicer prav tako iz »puntarske rodbine«. Bil je namreč irskega plemiškega pokolenja. Eden njegovih prednikov, llugh MacNeven, je bil kot »upornik« proti Angležem leta 1602 obglavljen v Dublinu. Eden njegovih naslednikov, Viljem O Kel!y, je po nesrečni bitki pri Aughrimu v letu 1691 s kraljem Jakobom zapustil Irsko, prišel preko Pariza v Prago, stopil tam v cesarsko službo in se povzpel do velikih časti. Umrl je kot »comes Palatinus« in tajni svetnik ce6arja Karla VI. na Dunaju leta 1751. ... , . , , Pranečak in posinovi jenec njegov je bil Viljem MacNeven, rojen leta 1713 na Irskem, ki je bil povzdignjen v baronski stan, postal rektor praške univerze ter je bil menda celo osebni zdravnik cesarice Marije Terezije. Ta Opozarjamo na poslednji dve predstavi »V času obiskanja«, ki bosta v 4eh dneh: v petek, 28. in v nedeljo, 30. t. ni., obakrat ob 3 popoldne. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Ta drama o Jezusovem trpljenju je doživela nadvse velik uspeh. Tisoči so jo videli, mnogi celo po večkrat: prc-iresljiva je, a lepa; našemu času tako primerna! Zanimanje zanjo je še vedno živo; zalo si priskrbite vstopnice v predprodaji v Operi. t i‘o bil stari očo barona MacNevena, umrlega v -jubljani. Na spomeniku je baronski grb s tremi zvezdami in s perutmi obdan križ ter napis »For-titer ac fideliter«. Značilen okrasek na spomeniku je irska deteljica in angleške rože ter škotski osat. Tipični znaki za irsko narodnost. Spomenik jo brez dvoma posebna redkost in zato bi ga bilo škoda, če bi ga uničil zob časa. Prve češnje v Ljubljani Ljubljana, 25. maja. Medtem ko so v naši pokrajini češnje še na drevesu in šo žore, — pravijo, da 60 letos češnje izredeno zgodnje in da bodo bogato rodile — pa so v sosednji gorizijanski provinci že nekaj dni popolnoma zrele, ter jih tam ljudje pridno obirajo. Včeraj je gorizijanski avtobus pripeljal v Ljubljano prve češnje. Naročil jih je neki Ijub-Ijanski_ trgovec v najožjem središču mesta ter jih začel že dopoldne prodajati. Bilo jih je le nekaj zabojev, kakih s'to kilogramov, todd ljudje so takoj zvedeli zanje in v trgovino je bil pravi naval kupcev. Češnje so bile lepe in okusne ter prav sočne. Kljub sorazmereno visoki ceni, ki je pri prvih češnjah pač razumljiva, so bile že v prvih urah razprodane, saj so se ljudje kar pulili zanje. V okolici mesta Ljubljane imajo največ češenj v vasi Orlah na Golovcu, kjer češnjo tudi letos prav dobro kažejo. V Ljubljanski pokrajini D n n c s 1 »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. pa pridelajo največ češenj v belokranjski občini Brusnice od koder so ljudje vedno iztržili mnogo lepega 'denarja za svoje češnje. Slovesna drama »Marijino oznanjenje« znamenitega francoskega pesnika in pisatelja Paula Claudela bo danes na odru Frančiškanskega gledališča. Začetek predstave ob tri četrt na 7. Dosedanje predstave so dosegle nadvse velik in lep uspeh. Oglejmo si to predstavo, na sporedu je samo ta teden, in sicer še danes, potem jutri, v petek, 28. t. m., in v nedeljo, 30. t. m., vselej ob tri četrt na 7 zvečer. Pridite k predstavam pravočasno. Vstopnice ,so v predprodaji v trgovini Sfilgoj ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Frančiškanskega gledališča. j .6 j -fc- šport ♦ tv CUtA, s v . /// s S'?/ , / come seta e I« puntaj p e n n a ogni Kof, svildf^gladka in svetla je konica vsakega KAVVECO peresa. Perčič le KAWEC0 sume cos) fedlmente come une pleme sulle certa. Kelle certolerle e nel negezi speclellzzetl VI mostre-renno ben votentieil I vari modeli! K A W E C 0 Zato KAVVECO pero' tace s taksno lahkoto po papirju. V trgovinah 'e pisalnimi potrebicj nami Vam bodo radi pokazali različne ntg .dele KAVVECO peres Razstava športnih motivov m turističnih lepakov bo odprta 12. junija Ob zaključku vpisovanja za udeležbo na razstavi športnih motivov je Lilo napovedanih lepo število umetnin, ki bodo razstavljene 12. junija v Jakopičevem paviljonu. Na ta način je popolnoma gotovo, da bo uspeh te nove in zanimive umetniške manifestacije v celoti zagotovljen. Ker vemo, da tudi še drugi umetniki pripravljajo nova dela, je pripravljalni odbor odločil, da bo sprejel še nove prijave vse do 31. maja. Ni dvoma, da bo ta umetniška ruazstava vzbudila kar največje zanimanje ljubljanskega občinstva, ki ve prav dobro ceniti umetniška dela in ki je tako navdušeno za športno življenje. Istočasno, ko bo odprta razstava umetniških motivov, uo v Jakopičevem razstavnem paviljonu tudi razstava lepakov za turistično propagando, ki jo prireja Pokrajinska tudistična delegacija. Videli bomo, kako so naši umetniki znali prikazati v svojih delih etnični, duhovni in turistični značaj naše pokrajine. v * Tobačna tovarna : Hermes V nedelj'o bodo nadaljevali s prvenstvenimi tekmami v obeh razredih, prvem in drugem. Nedeljske tekme bodo že revanžne in zato tem bolj važne, ker je razen nedeljske tekme le še pet kol, pa bomo vedeli, kateri klub je najboljši in katerega bo doletela usoda, da bo moral v drugi razred. - Tobačna tovarna in Hermes se bosta torej spogledala na zelenem polju. Prvo igro je po igri sicer dobila Tobačna tovarna z 1:0, vendar pa je tekmo pozneje izgubila pri zeleni mizi, ker v njenem moštvu ni bilo vse prav. Škoda je bilo tistih dveh pik, ki jih bo prav Tobačna tovarna zelo pogrešala, saj zdaj sedi na zadnjem mestu in brez pike v prvenstveni tabelici. V nedeljo bo nastopila v najmočnejši postavi in pravi, da bodo fantje zaigrali, kot je treba. Hermes bo imel v nedeljo kar težko nalogo, saj bo naletel na žilavo enajstorico Tobakariev, ki se ne da kar tako ugnati v kozji rog. Niti najmanj bi ne bilo prav, če bi Hermes podcenjeval svojega nedeljskega partnerja. Nasprotno, napeti bo moral vse sile, če bo hotel svojim štirim pikam pripisati nadaljnji dve. Če spravi v neder ljo še dve točki pod svojo streho, potem je že varnem in se mu ni treba bati, da bi zletel v drugi razred. Takšna je približno situacija za nedeljsko tekmo; eno pa drži: da bo namreč nedeljsko sre- Da »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. Čanje vročo in da bodo gledalci spet priča lepi in napeti prvenstveni tekmi. Tekma bo na igrišču Ljubljane. Začetek bomo še javili. Žabjek i Mladika Tudi drugorazredua prvenstvena tekma med Žabjekom in Mladiko bo zelo zanimiva, saj se je Žabjek preteklo nedeljo v borbi proti Viču zelo postavil in kaže. da, bo imela v nedeljo tudi Mladika precej dela, če bo hotela pridnim Zabječa-nom odnesti obe točki. Zlahka ne bo šlo in prav gotovo bo morala napeti vse sile, da ji bo to uspelo. Mladika sicer vodi s 6 pikami, vendar ji Žabjek tesno sledi. Po tehničnem znanju dajemo prednost Mladikarjem, po borbenosti pa Zab-jevanom. Kdo bo zmagal, bo pokazala nedeljska tekma, ki jo bosta kluba prav tako odigrala na igrišču Ljubljane. — Točen spored vseh nedeljskih tekem bomo objavili v sobotni številki našega lista. Športne vesti Prihodnjo nedeljo bodo, razen ene prvorazredne in ene drugorazredne prvenstvene tekme, še prvenstvene borbe rezerv in juiiibrskili moštev. Pri rezervah bodo nastopili tile pari: Tobačna tovarna in Mladika ter Žabjak in Vič. Juniorski puri pa bodo naslednji: Vič : Ljubljana, Tobačna tovarna : Mars, Mladika : Hermes. SK Mladika. V petek ob 20.30 obvezen sestanek rezervnega in prvega moštva v društveni sobi. Vsi in točno. Načelnik. Lista domačih strelcev izglcda po nedeljski prvenstveni tekmi A razreda med Tobačno tovarno in Ljubljano takole: Acko 5, llacler 4, Sandi 3, Slamič 3, po 2 gola: Zajic, Pepček, Nagode, po 1 gol: Piskar Ivo. Marn, Sočan, Žigon, Januš, Brodnik, Aljančič, Zupun in Pelicon. Ljubljana Koledar Četrtek, 27. velikega travna: Beda Častitljivi, 6poznavalec in cerkveni učenik; Jan. L, papež in mučenec; Vojslava. devica. Potek, 28. velikega travna: Avguštin, škof; Viljem, opat; Senator, škof; Priam, mučenec. Obvestila Marijansko akademijo s pestrim in izvirnim programom priredi v družinskem krogu I. ženska realna gimnazija (Poljane) v dvorani Lichtenturna v petek, 28. maja, ob 6 zvečer in v nedeljo, dne 30. maja, ob 4 popoldne. Na sporedu so primerne recitacije, prizori, pevske in glasbene točke ter mične dramatske slike, povzete iz življenja fatimskih vidcev pod naslovom: Bili so trije otroci... Opozarjamo občinstvo na to ljubko proslavo ter ga vabimo, da s številno udeležbo izkaže priznanje zavodu. Prostovoljni prispevki eo dobrodošli. Mestni fizikat zaradi snaženja prostorov v petek in soboto, 28. in 29. t. m., ne bo uradoval ter bo posloval samo v najriujnejših primerih. Mestni socialno-politični oddelek zaradi snaženja prostorov ne bo posloval v petek in soboto, 28. in 29. t. m-, razen v zelo nujnih primerih. Pianist Anton Trost bo sodeloval v ponedeljek. dne 31. t. m-, na XV. simfoničnem koncertu letošnje sezone in izvajal pri tej priliki solistični part Čajkovskega koncerta za klavir in orkester v b-molu. Delo je izredno monumentalno in je prineslo skladatelju sve;tovno slavo. Je izredno efektno in zato tudi najpogosteje na koncertnih sporedih. Poleg Čajkovskega bomo slišali še znamenito Slovaško, suito v petih stavkih, ki jo je napisal Vitesluv Novak in prvo izvedbo /andonaieve Trentske rapsodije. Začetek koncerta bo točno ob pol 7 v veliki* unionski dvorani. Koncert izvaja simfonični orkester pod umetniškim vodstvom dirigenta Nika Štritofa. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Za otroke z Barja, Ceste dveh čbsarjev in Brda bo cepljenje zoper davico v pelek, 28. t. m. Slarši z Barja naj pripeljejo otroke k cepljenju ob 17 v ljudsko šolo v Črni vasi, a starši s Ceste dveh cesarjev ter okolice in Brda naj pripeljejo otroke k cepljenju ob 11 v salon Karo. K cepljenju morajo starši pripeljati vse nad 18 mesecev stare, še ne cepljene otroke, ki bodo letos v presledku 14 dni dobili dve injekciji. Poleg teh otrok bodo pa cepljeni tudi vsi oni, ki eo bili lani že dvakrat cepljeni, letos še s tretjo injekcijo. Starši otrok, ki bodo letos dobili tretjo injekcijo, na prineso s seboj potrdilo o dvakratnem lanskem cepljenju, da bo na tem potrdilu zabeležena še letošnja tretja injekcija. Zadnje cepljenje zoper davico bo v soboto, 29. t. m., ob 16 v Mestnem domu. Opozarjamo na ponovitev Tomčeve kantate Križev pot, ki bo v sredo, dne 2. junija ob 7 zvečer v ljubljanski stolnici. Izredno akustična cerkev z mogočnimi orglami, za katerimi bo sedel monsignor Stanko Premrl ter oskrbel spremljavo solistov, zbora in odigral vse vmesne igre, bo močno povzdignila celotno izvedbo najnovejšega, pa tudi najpomembnejšega slovenskega glasbenega dela- Kot solista sodelujeta zopet altistka Franja Golobova in basist Julij Betetto. Vse zborovske točke bo odpel pevski zbor Glasbene Matice, vsi pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na ta koncert vabimo vse, ki se zanimajo za našo glasbo. Predpro-duja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. Lepo uspela Deržajeva razstava v Obers-nelovi galeriji na cesti Arielle Ree bo zaprta nepreklicno v nedeljo, 30. t. m., ob 13. uri. Zato vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si jo ogledajo pred koncem. Odprta je vsak dan od 9 do 18.30. lij ubij ansko gledališče Drama: Četrtek, 27. maja ob 18: »Jorijeva hči«. Red A. Petek, 28. maja ob 15.: »V času obiskanja.« Izv. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota, 29. maja: Zaprto. Nedelja, 30. maja ob 15: »V času obiskanja«. Ponedeljek, 31. maja ob 10: »Princeska«. Operat Četrtek, 27. maja ob 18: »Madnme Buttcrfly«. Red Četrtek. Petek, 28. maja ob 18: »Vnebovzetje B. D. M.« Red B. Sobota, 29. majn: Zaprto. Nedelja, 30. maja ob 17.: »Prodano nevesta«. Izven. Cene od 28 L navzdol. Mauriee Zermatten: Odlomek i* romana — Prevedel Joža Mahnič. ležka pat »Sediva tukaj!« je predlagala, lorda bo popoldne deževalo. Ni sc ima treba preveč oddaljiti!« Sedla sta na 6uhe smrekove igle. n je prinesel s seboj malo zbirko ilkejevih francoskih pesmi. Odprl jo pa ni nič bral. Odkar sta bila poročena, si nista kdar razodela najbolj skrnih kotov ojega srca. Govorila sta^ o gorah, ichel ji je opisoval trdo življenje na netih. V tišini svoje male izbo sta si menjala tudi marsikatero nežno be-ido in doživela .nekaj zelo polnih‘m igatih ur. Toda njuni srci se nista ikdar popolnoma dali v službo te edsebojne ljubezni. Michcl je zaradi tega trpel, bpal da bo s poroko padla poslednja regraja, ki ga je ločila od Yvonne. oefa že takoj prvi dan je moral ngo-iviti, da se v odnosu med njima v istvu ni nič spremenilo. V svojem sr-r je našel isto nepoštenost kakor rej, našel pruv tako oblastno navzoe-ost nekoga, katerega pravice so ga ekoč prisilile k begu. Sedaj beg m il več mogoč. Skušal si je dojiovedati, a je v življenju pač vedno tako, in a ni modro od njega pričakovati več, akor pa nam more dati. Vsi, je raz-lišljal, morajo iti preko te Kalvu-je. Srce zahteva vse, življenje mu ugodi samo malenkost: zato sc mora znati zadovoljiti z dobljenim deležem. Sicer pa, ali ne uči tega tudi katekizem? Mlad je bil tisti duhovnik, ki jim je hodil vsak teden v šolo govorit o Bogu. Spomin na tiste otroške dni Michela veduo gane. Spominja se tudi tistega drugega duhovnika, ki ga je nekega spomladanskega dne pospremil v gozd. Star je, toda pogled mu je enako svetal in glas enako miren. On brez dvoma pozna srečo ali vsaj s pokojnini zaupanjem veruje vanjo. In prišlo mu je na misel, da bi nekega dne z Yvonno stopila do župnišča. »Čuj Michel! Meni se zdi, da ti nisi srečen!« Kako. moreš to vedeti? Kaj ti ne pade v glavo!« »To mi je prišlo na misel na tej stezi, ko sta takole stopala drug ob drugem. Zdi se mi, da ta tvoja posebna pozornost, ki jo posvečaš štvarem, korenini v neki težavi, ki mi je nisi še nikdar priznal!« Michel je trepetal, ko je čutil, da ; mu je prišla do živega. Da, to je res! Če bi pri svoji ženi našel vsega, kar je iskal, bi se malo menil za oblike oblakov in prepletanje vej. Človek išče absolutnega. Če ga ne najde, bolj ali manj brezuspešno trosi svoje sile. »Yvonnc, tega vendar ne moreš od mene zahtevati, da bi noč in dan pre-čepel samo pri tebi...« Zdrznil se je ob malo pretrdem tonu svojega glasu. Popravil je: »Ti veš, kako zelo le imam ad. In tudi v tvojo ljubezen do mene ne dvo-m,tn. Ničesar več si ne moreva želeti. Kadar se naše sanje uresničujejo, doživljajo vedno neko spremembo. Resnični st nikdar ne more biti popolna. Toda jaz se ob tebi počutim tako srečnega, da se bolj sploh ne bi mogel.« Govoril je iskreno. Nikdar mu ni prišlo na misel, do bi ga kakšno drugo dekle utegnilo bolje za do v/d j iti. Tudi ni gojil kakega gneva v svojem srcu. »Ali je ro/Iika med tvojimi sanjami in resničnostjo, Michel, velika?« »Ni! Vsekakor ni tolikšna, da bi zaradi nje ne mogel biti srečen. Toda, S rosim te, ne govoriva več o tem! tvari ne bi s tem čisto nič spremenila. Kvečjemu ranila bi drug drugega. Poleg tega sem prepričan, da se noben novoporočeni par ne bi mogel bolje ujemati od naju dveh.« »Glej, včasih se mi zdi, da si me vzel za ženo, ker sem se ti zdela nekoliko podobna liku idealnega dekleta, kakršnega si nosil v sebi!« »Naravno! Ali ne ravnajo vsi tako?« »Seveda. In pri tem si odkril, da si se uštel.« »Ti torej hočeš za vsako ceno, da ti govorim o nečem, kor živi samo v tvoji domišljiji. Hočeš, da te mučim « priznanjem težav, ki jih ne občutim. In če bi jaz tebi stavil isto vprašanje, i. kaj bi odgovorilu? Si ti srečna, Yvon-ne?« »Da, Michel, jaz sem srečna, srečna bolj, kakor sem si upala biti.« »Te nisem razočaral?« »Ne, nisi me rnzočarnl!« »Ti ni nič žal?« »Ne, prav nič!« »llvala ti, moja mala Yvonne!« »Toda, dragi, zahvaliti se ti moram vendar jaz, ker si ti tisti, ki me osrečuješ!« »Glej, Yvonnc, to scin te vprašal zato, ker sem menil, ko sem te tako po-I gosto zalotil molčečo, da ti je žal iz-j gubljetie evoliode. In če si mene morda kdaj videla zamišljenega, je bilo to zato, ker se nisem čutil mirnega glede tebe.« »Ali sedaj si?« »Da, sedaj sem!« Sledil je trenutek molka, v sredo katerega je sladko in otožno zašume-lo listje nad njima. Nebo se je kar naprej zagrinjalo, toda brez tistega vzburjenja, ki naznanja spomladi nevihte. To pot bržkone ! ne bo nevihte, ampak dolgi deževni dnevi, ki ju bodo obsodili v to, da bo-sta morala živeti v koči drug ob drugem danes, jutri, ves teden. Ne bosta se mogla več rešiti iz te kletke in zdelo se je, .da oba zbirata čira večjo mero potrpežljivosti, ki jo bosta potrebovala, da si bosta mogla nepresta-stano gledati v lice. brez nevolje drug drugega prenašati, in da ne bosta preveč skalila soglasja, ki sta ga pravkar dosegla. I »Po vsem tem šc vedno ostajam v j dvomu, če si ti srečen, Michel!« je vprašala trenutek noto. »Zdi se mi, da me ljubiš e pomočjo nekake utvare. Živiš z neko podobo o meni, ne z menoj samb. Ljubiš me s posredovanjem nekakega privida. Ali še bolje, oKle-paš se svojega privida in se me bojiš z njim soočiti, da ne bi doživel razočaranja.« »Čuj me, Yvonne!« (Ko je govoril, si ji ni upal gledati v obraz. V desnico je nabiral smrekove igle- Nekaj časa je zamahoval z dlanjo, da so mn v njej poskakovale, potem jih je metal v zrak in jih prestrezal na spodnjo stran roke, ki jo je bil naglo okrenil.) »Preveč sama živiva! Menil sem, da bova mogla docela odmaknjena od ostalega sveta prebiti nekaj tednov. Pa sem se motil. V tej samoti preveč vrtava vase in to nama ni v prid. Če ljubezen hoče obstati, mora očuvati tudi svoj del blazne strastnosti! Midva pa k svojim čustvom vedno mešava svoj ubogi razum in edini uspeh takega početja je v tem, da čisto no krivici drug drugega mučiva. V nedeljo se vrneva v dolino! Sram me je tudi, da sem brez maše. Meni je potrebna. Tega ti nisem hotel reči. dn morda ne bi mislila, da te silim delat! to, kar delam jaz. V tem oziru ti puščam popolno svobodo. Toda ne glede na to se bova tam doli srečavala z ljudmi, na primer z župnikom. Dalje' 'sem se aprila seznanil s tuknjšnj" i okrožnim zdravnikom. To je nenavaden človek! On me je zdravil. Kaj je sovjetski starosta videl pred tremi leti v Katynskem gozdu »Poljski častniki niso niti skušali pobegniti, ker so smatrali smrt za rešiteljico...« Pariz. (DNB). Pod smrtno kaznijo je bilo starosti neke sovjetske občine prepovedano povedati, kaj je bil pred tremi leti videl v Ka-tynskem gozdu — pravi poročilo nekega francoskega prostovoljca z vzhodnega bojišča. »Pariš Soirt je pred nedavnim prinesel izjavo staroste, ki je bil navzoč pri ustrelitvi poljskih častnikov v Katynskem gozdu Starosta je med drugim povedal, da so meseca marca ali aprila 1940, v času, ko tam začenja kopneti sneg, ponoči pri.šli v njegov kraj tuji ujeti častniki. Ljudje so bili prepričani, da so to Poljaki. Spremljale so jih rdeče straže s samokresi. Sredi peščene gozdne jase so morali ujetniki izkopati 4 do 5 metrov globoke in 10 do 30 metrov široke jame. Ko so bili s tem delom pri kraju, so 200 do 300 ujetnikom dali povelje, naj sc z obrazom navzdol vležejo na tla. Nato so se krvniki po dva in dva približali na tleli ležečim častnikom in je prvi od vsake skupine streljal v žrtve v tilnik, drugi pa je sproti basal orožje. Ko je prva vrsta krvavečih teles že ležala v grobu, so prisilili drugo skupino ujetnikov, da so se vlegli na še topla in drge- tajoča telesa prvih žrtev. Na vprašanje, če ujetniki niso poskušali morda pobegniti, je starosta odgovoril, da nihče ni1 tega poskušal- Po šestih mesecih ujetništva pri boljševikih — je dejal starosta — je bilo njihovo duševno in moralno stanje že takšno, da je bila zanje smrt brez dvoma rešiteljica. Gotovo so vedeli, kaj se pravi doživeti represalije in mučenja. Uradniki GPU so povsod imeli s seboj na vrvicah volčjake, ki bi se bili vrgli na prvega, ki bi skušal pobegniti, in ga raztrgali na drobne kose. Na vprašanje, od kod on vse to tako natančno ve. je starosta dejal, da so boljševiki potrebovali potem ljudi, ki bi grobove zasuli. GPU takšnega dela ne opravlja. Nagnali so skupaj vse moške iz okolice in ti so potem postreljene častnike zagrebli. A čim je bilo to delo opravljeno niso smeli več domov. So si že izmislili kakšno pretvezo, pod katero so jih odpeljali bog ve kam. Kot župan v vasi sem izjemoma smel iti domov. Zabičali pa so mi pod smrtno kaznijo, da ne smem nikomur praviti, kaj sem videl. »... da bi prikrili britanskemu ljudstvu nemško oblast nad nebom Velike Britanije« Novo nemško orožje: »superbomba«, ki na 700 do 800 metrov od kraja, kamor je padla, izbriše vse Rim, 26. maja. e. Pod naslovom »Letalska bombardiranja« piše včerajšnji >Giornale d’It£i-lias tole: Poslušni zapovedi, ki jo o? it no navdihuje snidenje Churchilla z Rooseveltom v Waehingto-nu, se bolj pa nujne potrebe angleške propagande, so londonski listi bolj složno in besno kakor nagli, odločilni in vidni uspehi, ki so jih pričakovali od epiloga bitke V Severni Afriki. Medtem ko so anglosaški izgledi na Sredozemlju več ko negotovi in vznemirljivi, se začenja nova nemška letalska ofenziva na angleški otok, ki spreminja račune anglosaških po- „ X 1, ! 1, nniliočn nA. ivuuv/uunj *** ' ~ J i l IUV * i ia ivjuiiau« j/v ? v»j i»»»v • * * sicer zaganjajo v Italijo,, poveličujejo usoelin nn- . va> divja razdejanja. Britanski listi govore o gleško-ameriških letalskih napadov ter prerokuje- g0 1 -i-------------------- J~ U1 —■' jo njihov vedno večji uničevalni razvoj. »Daily Telegraph«, eno izmed glasil, Ivi >' > biva pobude od Edena, je včeraj temu vprašanju posvetil uvodnik z naslovom: >Oblast nad italijanskim nebonH. V njem piše: Zavezniške letalske sile ponoči in podnevi brez od lika napadajo Italijo. Letališča in pristanišča na Siciliji in Sardiniji, pa tudi na polotoku so nepretrgoma bombardirana in jih je ze zadeto na tisoče ton bomb. Italijanski prvaki nič ne skrivajo sodbe, da pomoč, ki jo Italiji daje nemško letalstvo, ni zadosti, da bi jo rešila. Zavezniki se morajo pri priči z vsem, kar iinajo. vreči na Italijo in na njene zelo raztegnjene meje. ki jih je kaj lahko raniti. To zdaj, ko 60 letalske sile osi spravljene v nered in so morale prestati kaj znaten napor; zdaj, ko se Italija bliža zmešnjavi in «topa na pot poloma, morajo zavezniki s svojo letalsko ofenzivo ojačili do skrajne meje.« Tako piše eden izmed poluradnih londonskih listov. Očitno se dela, ko da ne ve za ponosni, zgodovinski, neomajni odporni duh. Italijanov, za rastoči razvoj obri-mbe in osne letalske ofenzive, ki v oblikah, kakor jih v Londonu zatrdno ne pričakujejo, odgovarja veliki angleško-ameriski letalski ofenzivi. Vsak dan poroča vojna kronika o nenavadnem velikem številu angleških in ameriških letal, ki so jih osne. letalske sile zbi e nad italijanskim polotokom in nad otoki, vsak dan prinaša ta kronika prva znamenja o obnoviip*i italijanski in nemški ofenzivi na Sredozemskem morju, ofenzivi, ki velja angleškim in ameriškim ladjam pristaniščem in postojankam v francoski Severni Afriki, na Malti in v Sunadu ob Rdečem morju. Toda glas >Daily Telcgrapha« ni osamljen. jNews Cronicle« govori o udarcih, ki jih bo treba dati Italiji, da se omehča. »Daily Lxpress« prinaša gostobeseden članek in pravi: - >Na Italijane bo padel dež bomb, še gostejši od tistega, ki je zdrobil Nemce pri El Alameinu. |’o divjosti in natančnosti bomo še prekosili, an-gteško-amreiško bombardiranje, do katerega je prišlo pred napadom na Bizerto.. Zakaj naj bi naš bes prizanašal Italiji? Vojna zahtevaj da bombardirajmo prestolnico, ki pomeni sovražnikove možgane. Brloge novega imperija zdrobimo med ruževine starinskega Rimale Ta jasna in razločna divjost angleških načrtov ki jo razodevajo londonski^ listi, nima samo napadalnega namena, namreč živčne vojne temveč tudi obrambni namen: okrepiti razrahljane živce angleškega ljudstva. Ne le, da so izostali O JV 1 IVI OJ) l V.U11UJ u I uv.uuv> I litikov in vojaških poveljnikov ter prinaša nova, divja razdejanja. Britanski listi govore o gospostvu nad italijanskim nebom, da bi prikrili britanskemu ljudstvu nemško oblast nad rviin uxiiaiini\vmu ijuv^nu . . --- nebom Velike Britanije. Obramba italijanskega neba se v resnici izpopolnjuje z odločno nem-š' o letalsko ofenzvo na britanski' otok. Cliur-c...11, angleški ministrski predsednik, je bil tisti, ki si je pred zgodovino človeštva in pred omikanim svetom nakopal odgovornost za novo vojno z morilnimi l>orabami, z zažigalnimi bombami in s pošastnimi eksplozivnimi pripravami proti civilnemu prebivalstvu, proti nevojaškim ciljem, proti otrokom, ženskam, ranjencem, bolnikom, cerkvam in umetniškim spomenikom. Roosevelt sc mu je pridružil ter mu dal na razpolago svoje velikanske bombnike in hladnokrvno zločinsko ravnanje svojih letalcev in strojničarjev. . Povedali smo že, da ta novi način vojskovanja, ki so ga hoteli in začeli Anglosasi, ne bi trajal dolgo, ne da bi nanj odgovorili. Churchill, je dal prvi izgled. Osvobodil je Nemčijo vsakega ozira. Anglija zdaj že plačuje straS.en davek za to svojo pobudo, za. svoj grozen način vojskovanja. Nenadno se je zdaj znašla pred strahotnimi bomburdiranji nove vrste, bombardiranji, ki jih uprizarjajo nemška letala naj-novejše izdelave in z najnovejšim razstrelivom. Poročevalci pišejo o neki nemški »superbombif, ki raznese vse, kar je 700—800 m od kraja, kamor je bomba padla. Ob tej strahotni eksploziji se zrak tako močno strese, da to čuti celo letalec v višini 4000 m- Gre za neko nad-eksplozivno snov, najbrž za utekočinjen zrak. Gre za novo iznajdbo nemške kemične industrije, ki je brez dvoma prva na svetu po duhoviti zamisli in po količini, v kateri jo izdelujejo ter ji britanska in ameriška industrijska konkurenca ni kos. Tudi ta novi nemški nastop, ki se je komaj šele delno začel in je dosegel tako porazen učinek, se bo izvajal po tistem znanstvenem načinu, ki ga je nakazal Churchill, proti industrijskem središčem in pristaniščem v Veliki Britaniji. Značilno je dejstvo, da.novi nemški bombniki lete tako, da jih ne more nihče doseči, niti protiletalsko topništvo, niti angleška lovska letala. V evropski vojni se torej začenja doba močno strnjene letalske ofenzive. Neizprosnost anglo-ameriških letalskih napadov na Italijo bo pravično plačana z enako neusmiljenostjo prav takšnih in pomnožienih letalskih napadov^ na britanski otok in na druge važne angleško-amerikanske postojanke. Da bi prikrili to dej- ROAUN V SLIKAH ENRIK SIENK1EWICZ I m 1 299. Apostol se je zadnjič obr-nil proti mestu. Glava mu je sijala v zlatem blesku. Spodaj v nižini je bilo videti svetlo Tibero, Avgustovo grobnico, Pompejevo gledališče, množico svetišč in ogromno mravljišče rimskih hiš: gnezdo moči in hudobije, ki je pa,bilo hkrati glava sveta, vsemogočna, nepremagljiva, večna. Peter je sredi vojakov gledal tja kakor kralj na svojo dediščino in je mestu govoril: »Odkupljeno si in moje šilu Sonce se je bilo še bolj nagnilo proti večernemu obzorju in vsa zahodna stran neba je začela rdeče žareti. Vojaki so stopili k apostolu, da bi ga slekli. On pa je stal na vzvišenem mestu, se naglo zravnal ter stegnil roko, da so se krvniki preplašeno umaknili. Začel je z desnico delati znamenje križa ter v zadnji uri dajati blagoslov »Urbi et or-bi«, Rimu in vesoljnemu svetu. In nihče ni to uro uganil, da stoji med njimi pravi vladar tega mesta. VINICI J P1SE PET RONI JU mm ■ TUKA) V EMO, KAJ SE C-OOl V RIMU, CESAR PA NE, MA M POVEDO TVOJA SPRAŠUJEŠ. ČE SVA NA VARNEM. POZABLJENA SVA IN TO NAJ Tl ZADOŠČA-TA TRENUTEK. GLEDAM NA NAŠ MIRNI ZALIV.NA NjEAA IEIADJA IN V NJEM URSUS,K| SPUŠČA MREŽO V JASNE GLOBINe....LIC.IJA MOJA ŽEN/VPREGE, OB AAtNl RDEČO VOLNO. V VRTOVIH POD SENCO MANDLJEV PREPEVAJO NAŠl_SOŽMJI. ! N v stvo, govorijo londonski listi zaman o razde- , janju Italije. Omikanega državljana sveta boli srce ob hladnem premisleku te tragedije, katere niso hotele in ne pričele sile Osi.- Vsa odgovornost obremenjuje Angleže in Američane. El AR - Radio Ljubljana Četrtek, 27. maja: 7.30 Pesmi in napevi — S Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v soovenšfini — 12.-15 Napevi in romance — 13 Napoved časa — Poro- čila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec — Lahka glasba —• 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poro- čila v italijanščini — 17.10 — Vokalno-simfonivni koncert — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Koncert rdtistke Cloe Elme- in pianista Germana Arnaldi-ja — 21.15 Plošče — 21.30 Simfonični koncert vodi dirigent Morelli — 22.20 Priljubljene pesmi vodi dirigent Zeme — 22.45 Poročila v italijanščini. Drobne za robom Položaj glede prehranfc v Egiptu se je zadnje čase hudo poslabšal, "je zvedel italijanski dopisnik v turški prestolnici. Cene so se dvignile do neba. Zdravil sploh več ni, oziroma jih lahko kupi samo tisti, ki ima dosti denarja-Angleži nočejo prodati nobenih zdravil, ki so jih pripeljali v Lgipt za svojo vojsko, civilnemu prebivalstvu. Kolumb odkriva Ameriko Komaj je Kolumb zapusti! Kanarsko otočje, je že začel z dvakrat večjo skrbnostjo meriti razdaljo, ki jo je vsak dan premeni. Najprej zato, ker je vodil in delal račune zase in ugotavljal dejansko stanje, razen tega pa je bila to stvar, ki je bila prihranjena le njemu in ob svojem času javljena tudi španskemu kraljevskemu paru. Drugi razlog pa je bil v tem, da je vsako skrajšanje razdalje sproti sporočal mornarjem z namenom, da se jim bo zdelo, da imajo prepluti vedno manj razdalje. j Vreme mu je bilo čudovito naklonjeno, kakor da bi ga bil sam Bog, v katerega je trdno veroval, vzel pod svoje okrilje. Zato je vso svojo skrb posvetil moralnemu utrjevanju svojih mož. Vse novosti, ki so se pojavljale in katere so bile tudi zanj neznane, kakor so na primer množice alg, veter, ki je stalno pihal proti zahodu, morje, ki je valovalo, ne da bi ga veter razgibaval, je gledal in opazoval skrajno mirno, s čimer je odganjal vse bojazni. Tako je bilo tudi takrat, ko so ladje dospele na mrtvo črto in so igle kompasne busole kot nalašč začele noreti in spravljati mornarje v mučno žalost. I Mornarjem se je na nekem mestu zazdelo, da plovejo med otoki. In Kolumb je bil soglasen z njimi in velel pluti naprej, pn najsi je bil o resničnosti njihovih opažanj sam prepričan Mii ne. Dovolj mu je bilo, da jim je zagotovil, da v primeru potrebe lahko pridejo do kakega pristanišča. Kopice lahnih oblakov in razne meglice, ki so se pojavljale na obzorju, so vzbudile v njem npunje, da se v bližini nahaja kopno. Krenili so z začrtane potj, iskali zemljo, pa je niso našli. In Kolumb je bil vesel novega dokazila za svojo trditev, da se je treba držati začrtane smeri in da bodo le tako našli zemljo. Toda ljudje so postali trudni. Ni bilo prijetno živeti sredi štiridesetorice ljudi, kolikor jih . je imela vsaka ladja, katerih največja je imela 250 ton nosilnosti, živeti sredi enoličnega morja, ki se zdi, da sploh nima konca ne kraja. Ni prijetno spati na prostem ob skopo odmer- j jenih živilih in v neprestani duševni napetosti. Nezadovoljstvo sc je začelo oglašati v obliki upora, s prikritimi grožnjami na račun Kolumba in z zahtevami, naj se vrnejo domov. Toda do odkritega izbruha ni prišlo, ker se je Kolumbu deloma s sladkimi besedami deloma z grožnjami posrečilo ohraniti disciplino med mornarji. Toda 6. oktobra je zahteval Martin Alonso Pinzon, da se opusti pot proti zahodu in krene proti jugozahodu. Postal je bolj kolumbovski kakor Kolumb sam in Cipang (Japonska), ki je bil na zemljepisni karti označen v smeri, katero je hotel izbrati, mu je zmešal glavo, kajti tam sc je nadejal zlata. Kolumb mu je odgovoril, da ne bodo mogli priti do kopnega, če bodo spremenili smer in da bodo na Japonsko prišli na svojem povratku. Neumesten alarm na ladji Nina, kjer so mislili, da vidijo kopnino, je prekinil ta razgovor, toda dan pozneje je Pinzon ponovil svojo zahtevo in se zagrizel vanjo. Jate ptic, ki so letale od severa proti jugozahodu, so ustvarjale videz, da leži suha zemlja v tej smeri in je dajala Pinzonu prav. Kolumb se je zavedal težkih posledic, ako bi: prišlo do preloma z njegovim drugom. Zato je privolil, da so krenili s stalne smeri proti jugozahodu, vendar le za dva dni. Če ne bi našli nič, bi se vrnili in spet krenili v zahodno smer. 8. in 9. oktobra je bilo morje se naprej strahotno pusto. Malo armado je prevzel taksen strah, da so ljudje tekali po ladjah sem in tja. Ljudje so bili izčrpani. Vsa vzpodbujanja niso zalegla nič. Kolumb je izigral vse adute, se razvnel in vpil na ljudi, rekoč, da je vsako tarnanje zaman, ker je on sam sklenil dospeti do Indije in tja bo prispel za vsako ceno. Po sončnem zahodu 11. oktobra jc krenil spet na prejšnjo smer proti zahodu. Dve uri potem ko je padla noč, je Kolumb opozoril posadke, naj se pripravijo na odkritje < ' dveh zjutraj 12. oktobra 1492 se je prikazala suha zemlja! e »San Salvador« (Odrešenik), ki ga je vzdel revnemu otočku, ki se jc razprostiral na tej točki skrivnostnega oceana, jasno odkriva vso Kolumbovo dramo, ki sc jc končala skoraj na čudežen način. * Način Kolumbovega raziskovanja zemlja, ki jih je zapovrsti odkrival, se lahko razbere iz njegovih zapiskov. Odprava je bila poslana v znaku zlata: zlato sta hotela imeti kralj in kraljica, dvor, denarni zalagatelji odprave, kakor tudi vsi mornarji. Tudi sam je hlepel po zlatu. Če bi našel zlato in ga dobršno količino pripeljal nazaj v Španijo, bi mu bile temu primerno odmerjene tudi časti. Raziskavanja in odkrivanja bi se nadaljevala. Ako bi sc primerilo drugače, bi bil zaman ves njegov napor, zaman odkritje novega sveta in nove pomorske poti, zastonj šahovska partija s Portugalsko in nekoristna vsa svetovna slava. Zato je bila njegova prva skrb poiskati zlato, dragulje in dišave. To je bila njegova stalna in najhujša skrb. In svoje iskanje je uravnaval po podatkih,' ki niso bili zmerom točni in katere so mu dajali domačini o deželah, kjer da se zlato nahaja. Toda Kolumb ni gorel samo za dobrine, po katerih so hlepeli Evropci njegovega stoletja. Bil je predhodnik in znanilec kolonizacijske umetnosti, ki se je na zahodu rodila šele mnogo kasneje. Kastil-cem ni šlo za drugega, kakor za večje količine zlata in potem za povratek v domovino in le sem pn tja so slučajno na obalah ustanovili zbiralna središča, odkoder so krajevna bogastva prevažali v Španijo. Kolumb pa je imel v načrtu ustanovitev mest in naselij s prebivalstvom, ki bo tam stalno bivalo in od tam prodiralo v notranjost dežele, katere niso pričakovale nič drugega kakor tisočev človeških rok, da bi dala bogato žetev in mnoštvo sadežev. Zavoljo tega je sestavljal neke vrste kataster rodovituih pokrajin, ki jih je srečal, označil vrsto sadežev, ki bi se doli saditi, preiskoval drevje in koristne rastline in ugotovil je, da mnogih še ne pozna. Začel je misliti na izvoz vprežne govedi. Na Kubi je spričo ogromnih, visokih pinijskih gozdov v svoji domišljiji že videl ladjedelnice, v katerih bi se lahko gradile barke„ ladje in večje enote. Za LJudik* tiskarn« t L>lubl)nn!t lota KramariL — Itdaiaiel}: tni SUidla. — Credalks Htrk* i»**rolk — Hokoplito' o« frafam* — *SU*ea»fct dom« lihata »b delavalklb »b U — M«*rtoa nareiuins il lil, n Uaicoutf« 20 Ut. » U/tdntfUoj Kopitarje?« ulica 8, OL oaditrepja, — Oprat«: Eapltarjcra ulica l Ljubljana, Taletaa lt#t. 40 01 d« 10 03, m Padrsiolcai Bot« men«.