Štev. 108.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
' m celo leto Din 90*— sta pol leta Din 45*-—
V Ljubljani, petek, 12. maja 1922.
Leto II.
la mraadMaa v «*•
|WVOTI Ml SW. V	IMOT1
araMM« Hm. M — TaMet mm nnnlHii Mav. Ut mm
CENE PO POŠTI:
sa četrt leta Din 22*50 aa en mesec Din 7*50
j V upravi stane mesečno Din 7*—	Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamenta Številka stane 50 p
Pogodba med Rusijo in Vatikanom.
Genova, 11. maja. Sinoči se je podpisala samostojna pogodba med Vatikanom in Ruai.jp. Pogodba obsega dva. člena, ki zagotavljata. svobodo veroizpovedi in delovanja katoliških misijonarjev v Rusiji. 0 vrnitvi cerkvenega premoženja pogodba ne govori.
•	•	i
To je drugi veliki uspeh, ki ga žanje Gičerin v Genovi. Najprvo samostojna, velikopotezna pogodba z Nemčijo, sedaj; javna, formelna pogodba z Vatikanom. Če je prva pogodba odprla Rusiji dalekosežne politične in gospodarske možnosti, ji zagotavlja Pogodba z Vatikanom neprecenljive vrednosti moralnega in kulturnega značaja.
Ta pogodba je dogodek prvo vrste. S tem> je Vatikan, središče katoliške Cerkve, stopil v direktne stike z rusko sovjetsko vlado in jo priznal pred vso evropsko in svetovno javnostjo. Docim Rusiji v Genovi pred evropskimi velesilami gre za. to* da si aadobi priznanje velikih držav, je s to pogodbo: dosegla priznanje naj.vežje duhovne In moralne sile sveta.
Cerkev je s tem aktom dokazala, da soc ji vsi gospodarski in družabni sistemi družbo le relativnega pomena, da je v*više_ na nad vsemi sestavi v človeški družbi in da# je glavna misel varstvo versko-mor^. nega življenja in udestvovanja v človeku in družbi. Čeprav ta akt no pomeni formalnega* priznanja sovjetskega sistema, pome-
P« dejansko priznanje sovjetske vlade. Ne pomeni in nikdar no moro pomeniti priznanja terorja, pomeni pa, da je tudi v sovjetskem sistemu mogoča in: potrebna moralna poglobitev. In na to meri pogodba o verski svobodi v Rusiji.'
IleplaCant drZaant raCnnl.
Delavci noallo posledice.
Trbovlfa 12. maja. (Izv;) Včeraj se je mudila v Ljubljani deputata ja delavstva trboveljske premogokopne dražbo radi »višanja dragonjskih doklad.
Veliko ogorčenje je vzbudila med delavstvom- izjava namestnika Hribarja, češ; Saj. ste šele (I) januarja dobili draginjske doklatte,, kaj hočete še več!
So veliko večje ogorčenje pa se je polastilo delavcev ob izjavi ravnatelja trboveljsko premogokopne družbe dr. Skubica, ki je izjavil delavcem, naj najprvo zahte-
vajo delavci od vlade, da plača družbi, kar ji država dolguje, potem, šele bo mogoče delavcem, zvišati plače.
Neznosne davke plačuje ljudstvo,, od rudarjev izterjujejo neverjetno visoko zneske za dohodninski davek, stotine milijonov gre v Belgrad, vlada pa ostaja- dolžna
in- ne plačuje obveznosti, vaied česar morajo zopet-trpeti delavci
Delovno, ljudstvo, nosi posledice sedanjega režima, ki. ima denar aa komisije in porodice, ne pa- za: potrebno stvari. Kam gre na& denar? Zakaj moramo trpeti tako bedo?	.'ifiiassj.
Neuarnost popotne brezpravnosti delaustus*
Odločen nastop GostKarJa In dr. Gosarja proti odpravi ministrstva za sodabio politiko.
goslavijo v interesu roparskega, kapita-lizina ukiniti ministrstvo za socialno politiko.
Pa zakonu >o redu. In. raduc je delavstvu in to osobito v državnih podjetjih vzeta vsaka; zakonita, možnost delavske sa» moobrane. Valed tega. jo delavstvo Izročeno na milost: ln nemilost raznim upravi* tel jem državnih podjetij.
To stanje napram dedavetvu jo spo-sobno našo državo ponižali do nepravne državo pred vsem svetom.
Ministrstvo aa soeialno politiko je bilo za delavstvo vsaj mala nad* aašždte. Ako se to ukine, potem delavstvo no bo imelo v državno oblasti nobene vero več in se bo po pravici susteato breapsavnim* če tudi ustvarja s svojim delom blagostanje vseh.
Z ozirom na to vprašamo;
Ali je istina, da namerava vlada- ukiniti ministrstvo za socialno politiko?
Belgrad, 10. maja.
Poslanca Jože Gostinčar in dr. Gosar sta danes v imenu Jugoslovanskega kluba vložila na ministrskega predsednika Pašiča naslednje energično vprašanje:
Gospod predsednik ministrskega svete! Iz raznih belgrajskih listov in iz privatnih razgovorov se čuje vest, da hoče kr. vlada na iniciativo radikalne stranke razpustiti ministrstvo za socialno politiko. Ako je na tem kaj istine, bi pomenilo to veliko nazadnjaško politiko in posmeh vsega civiliziranega sveta napram upravi.
Vse modeme in kulturne države skušajo urediti soeialno vprašanje in vzeti v varstvo delavstvo in delo pred neznosnim in delavske krvi nikdar sitim kapitalističnim sistemom današnje dobe.
Vsied tega bi bilo pred celim svetom smešno in pred kulturno javnostjo nerazumljivo, ako bi hotela kraljevska vlada Ju-
Rusi izročil! odgonor.
Oenova, 11. ma|s. Nocoj ob aedmih je ruska delegacija izročila, odgovor na spomenico zaveznikov. Odgovor, Id je aelo obširen, ugotavlja dosedanje neuspehe konference, za kar pa krivde ne nosi Rusija. Odgovor med drugim odločno zavrača 1. člen zavezniške spomenice, ki, go-
vori p prepovedi, ruska propagande. Dalje se izreka proti temu, da bisa urejalo maloazijsko vprašanje brez sodelovanja Turčije. Odgovor ugotavlja tudi nezadostne protiobveznosti zavezniških vlad nasproti zahtevam, ki jih terjajo od Rusije glade carskih dolgov,
Poglavja o porotnih darilih.
ZOPET NOV ATENTAT NA ŽEPE DRŽAVNIH NAMEŠCENCEV.
Ali jo res, kar se govori? Cul sem od uradnika, ki mi je pripovedoval iz gotovega vira, da se je na >merodajnenw; me-Bta z vso resnostjp razglabljalo,, kako naj hi se vendarle upreglo tudi uredništvo, da — »prostovoljno« seveda — prispeva od svojih- beraških dohodkov za znani poročni
dar. Načrt je bil neki- to-le: Potom, ko Jp zadrgnil bančni sindikat svoje sfoar dobro rejene in do- vrha polne, mošnjičke, la je javil kratkomalo,. d* na da nič za, nakup Windiaehgr&tzove vile, in. ae tudi lov na veleposestniške in tovarniške ovce,, ki ae niso dale dovoli v živo ostriči,, ul n ha ml. —- kal si izmisli iznajdljiva glava, gospoda pokrajinskega, namestoika »ministra«. Hri» barja? Potipajmo sicer suhe moČaflžke uradništvai Horda, aa di vseeno la. njih ka|; izprašati Ta gre enostavne^. Prvega
dne v mesecu (— sicer državni nameščenec nima več pare! —) se mu bo odtegnil enodnevni zaslužek, in to bi zneslo v celi Sloveniji pri vsem beraštvu že lepo vsotico.
Mi, ko smo čuli to naravnost grandiozno vest, smo se prijeli za svoje že plešaste glave. Ali je mogoče — ali ni? Ko nam je pa tovariš uradnik zatrdil, da je načrt resen, in da je uredništvo v Mariboru že celo razpravljalo, koliko najmanj bi bilo v stanu in pripravljeno prispevati, smo se odločili za to-le javno vprašanje na gospoda- pokrajinskega namestnika: Ali je res — ali ni res? Odgovor, prosimo naj bo kratek, toda točen. Mislimo, da govorimo iz srca vseh državnih nameščencev, če pravimo: Mi vsi od dvornega svetnika do zadnjega sluge si ne. moremo kupiti niti par podplatov, za vse drugo pa je zaprto naše srce in so zaprto naše roke, ker so naši mošnjički suhi do dna.
»Novi čas« je pisal, da bo g. Hribar kmalu odžagan. Naravno; saj pa tudi sam žaga. vejo, na kateri sedi
Državni nameščenci.
Vttck npraunega Škandala.
TAKO »REŠUJE« BELGRAD!
Star sem točno Ki let, lasje so mi Se vsi izpadli, hvala Bogu. če bi jih še imel, hr mi bili snoči vstali po koncu, ko sem kot stan in vesten državni uradnik poslu-šaito le povest, ki se je resnično dogodila: Finančni straži v Ljubljani je naklonil Belgrad dve puški. Take puške so potrebne tor pii finančni straži običajne. In Belgrad je poslal v Ljubljano dve. Bile so lepe zavito v lep papir, da se med potjo ne pokvarijo*. Ko so papir odvijali, so videli, d* je popisan. Ko so začeli brati, so videli, d* je na papirju pisano nekaj o slovenskih zadevah. Ko so prebrali en kos, so videli, de je te akt, naslovljen na finančno ministrstvo v Belgradu — iz Ljubljane.
Spravili so skupaj vse papirje, v katere se bile zavito puške, pa so dobili celoten* akt, ld ga to finančna, oblast iz Ljubljane poslale v Belgrad. Akt pa je bil še nerešen, is dotična oblast še danes pričakuje rešitve na oni akt. Pa je zaman pričakuje, ker rešitev je že došla na finančno stražo kot zavojni papir za dve puški.
Ne prošnje akademika za sprejem v carinsko službo pride »rešitev«, v kateri se dovoljuj* uvoz lesenega oltarja, na prošnje » uvee lesenega oltarja in kipa Srca Jaz. prihaja, »rešitev«, da je dovoljeno streljati n* čošotske ladje. Sedaj so začeli
46
Tunel.
Reena. ffhil Bantani Kattamae« . — PmIovmM Pet«
TOde* bodi kakor bodi; tunel ni zahteval: v šestih letih več žrtev od drugih tehničnih velepodjetij. Skupno 1713 človeških življenj, sorazmerno nizka številka.
Deseti oktober sedmega leta pa je biti za Mana črn dan...
A lian je ponavadi vsako leto v oktobru* izvršil generalno nadzorovanje ameriškega gradišč aj kar je zahtevalo več dni. Inženirji in uradniki so ga nazivali »sodnji dan«. 4. oktobra je nadzoroval »City«, Obiskal je delavske hiše. klavnice, kopeli in bolnišnice. Prišel je. tudii v Meudino okrevališče in Maud je bil® cetii dan vsa razburjena, ter- zardela kot škrlat, ko je izrekel priznanje njenemu vodslvu. Prihodnje dni: je obiskat, zgradbo zo pisarne, kolodvore za gradivo in< strojevne; v katerih so se v neskončni vrsti vrteli in prasketali dinami, ekspresne sesalke, sesalke na vreteno* jamski ventilatorji in kompresorji.
Drugi dan> se je odpeljal' s Hobbyjem> Harrimanom in inženirjem Barmannom v tunel.
Nadzorovanje v tunelu je trajalo več dni, kajtTkllan je pregledat vsako postajo, vsak stroj; vsako izogibali«*, vsako preseko, vsako skladišče. Kakor hiiio so končati na enem kraju; so s signali* ustavili vlak, zavihteli se na vagon ter- se potegnili* za postajo dalje.
Rovi so bili temni kakor kleti. Tupatam so prhnili mimo roji luči: železnat ogrodja; telesa, ki- so se obešala nanje; slepeča rdeča svetiljka, zvonec na vlaku je brnel in sence so plahutnile ob kraj.
Temni rovi. so šumeli zaradi vlakov, ki so drveli v njih. Pokali so in hreščali, svišfeči glasovi so frfotali v dul|ni temi: Nekje je zavijalo kakor volkovi; pihalo 1» puhalo* je kakor nosorogi ko se dvigne iz vode, nato1 si slišal, kako se besno prekljajo oblastni, surovi glasovi ciklopov in zdelo se je, da razločiš celo posamezne Krohot se je zalalikal po rovih in- slednjič- so
se združili- vsi ti Čudni m grozotni, glasovi, tunel jr mlel, ropotat, rešetal; in nenadome je vlak zapeljal v čisto vihro piska, hrušča im trušča, de nisi več razumet niti lastne besede. Štirideset kilometrov za vrtalnim* strojem- je tanei bobnet kokon velikanski ovnov rogu ki je zarit v peklo. Tu so slepele dfetovskat torišče* o4 luči in žarometov kakor belorazbeljeni plavži.
Vesi, da je Altan v tunelu,, se je razbežala kakor požar v vetru; Kamor je prišel:. — umazan od prahu iv blata, da ga ni bilo spoznati; in vendar so ga takoj zapazili — so začelfe čete prepevati »Pesem o Macu*:
»Three cheeT*- and o tifler tor- hiral (Trikrat: živijo in poklon pred- njun.)
Čepico pred' Macom z glave,
Mac je nuJ mož,
Mac je dečko, ki vse zna.
God duum you, ytako feni je Mae,
Three cheera audi a> tiger tor himl*
Na transportih kamenje so sedeti izmenjani d«v lavci in vlaki so med drdranjem in- klopotom puščali odmev pesmi za seboj v rovu.
Mac je bil popularen ia •— kolikor je to dopuščalo zagrizeno sovraštvo med dblavcem in kapitalom -- pri svojih ljudeh tudi priljubljen. Mol je bil kakor kdo-izmed njih, iz njihovega ila% čeprav s stokratno močjo.
»Mac — I« so dejali, »da, Mac je kavelj —I« To je bilo vse, a bila je tudi najvišja pohvala.
Zlasti, njegove »nedeljske avdijence« so mnogo pripomogle njegovi popularnosti. Tudi o njih so peli pesem* ki je vsebovala tole: »Piši vrstico Mecu* če imaš-skrbi. Pravičen je in eden od nas. Bolje pa^ če greS k nedeljski: avdijenci. Poznam- ga, ne Bo te zavrnil, ne da bi te poslušal. Razume delavsko srce.«
V »vicah*- pa. so> prasketati in brneti kakor propeler pri polnem zamahu električni, stroji, za netenje,, železo: jc brenčalo. Ljudje so tudi lu peti. Očesna beline se je blestela v umazanih obličjih, usto so se istočasno odpirala; e slišal nisi niti gjbsui
Zadnjih trideseti kilometrov naprej- potisnjenega« jušnega rova so moreii prekoračiti pat. ati p» ne po-
časi vozečih vlakih % gradivom. Rov je bil tu gozd neotesanih podbojev,, ogrodje tramov; tresel ga je lak nepojmljiv hrušč in trušč, de si ga kar pozabljal in vedno iznovo doživljal. Vročina (4fl* C) je trgala podboje in tramovje, da si so jih često oblivali z vodo in vetrovodi neprestano potiskali v rov svež, hladen vetov, Zrak je bil slab, predihan, dušeč jamski zrak.
V mali preseki je ležal od olja umazan, napolnag mrlič. Neki monter, ki ga je bila zadela kap. Ležal je tu, okoli njega jr divjalo delo in hitri koraki so skakali preko- njega. Niti oči mu niso zatisnili.
Potem so prišit v »pekel«. Sr-edi tulečih* prašnih vrtincev je stal majhen, kot zemlja rumen Japonec, nepremičen kakor soha ter dajal optično povelja. Zdaj rdeče; zdaj belo je slepil svetlobni snop njegovega reflektorje, im včesi se usul v zelenem curku v gručo rijočih ljudi, da so se zdeli kakor mrliči* ki še garajo.
Tu. se ni nihče zanje zmenit; Nič pozdrava, nič petja, čisto izčrpan ljudje, ki so napol brezzavestni počivali. Celo ozira# so se morali, nanje; da jih ni pobil podboj, ki se ga hropeči možje vlekli, čez grušč, ali kamen, ki g* je vihtela šest parov mišičastih, ob-drgnjenih rok ne gene
Rov je tu letet) *e aeto' globoko, štiritisoč Štiristo metrov pod’ morsko gladino. Vroči vzduh poln prašnih drobcev je rezal dihate. Mtobby je zaradi pomanjkanja zraka« venomer zehat — iw Horrimanu so izstopile oči iz. rdeče podplutega obraza, kakor bi se dušil. Alla-nove pljuča« pa so bila navajena na zrak, ki je pogrešal. dušika. Bobneče delo, semintja se podeči človeški klepčič so ga poživili. Njegove oči so nehate zadobile gospodujoč im zmagoslaven izraz. Njegov min in molčečnost ste se o tajala; skakal je sem-tert|a», vpil* mahal z rokami in njegov mišičasti hrbet se je svetil od pofe*
Harriman se je priplazit s kamenito kepo k Allnnu ter mu jp motel pred oči. Neto je skozi votli dlani zatulil Attanu: na uho: »To je nepoznane rudal#
LttatoiM
1	'-4	&L1
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 12. maja 1922,
Štev. 108.
pošiljati iz Belgrada »rešitve« kot pakpapir za puške finančne straže.
Pa se' še kdo čudi, da postajamo celo stari državni uradniki republikanci, in federalisti najhujše vrste. Star sem točno 65 let in lasje so mi že vsi izpadli, a iake uprave še nisem doživel in je ne želim doživljati.
Današnja predborza-
Curih, 12. maja. (Izv.) Na današnji pred-borzi notirajo: Berlin 1.79, N|ewyork 518, Holandsko 199.85, London 23.06, Pariz 47.37, Italija 27.47, Praga 9.9?, Pešta 0.67, Zagreb 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.06, n.-a. K 0.0625.
Dunaj, 12. maja. (Izv.) Na današnji predborzi notiraj Praga 170.50, Zagreb 31.75, Italija 466, London 392, Newyork 8810. , ,
3*oUtični dogodki
+ Narodna skupščina »dela«. Na dnevnem redu včerajšnje seje parlamenta so bile tri važne interpelacije: vprašanje vojne odškodnine, nepravilnosti pri uvozu 400 vagonov soli in pa uvoza melase. Prva je odpadla, ker je gospod Pašič bolan. Druga je odpadla, ker je bil interpelant odsoten, tretja pa zato, ker interpelanta v parlamentu ni bilo. Predsednik je nato sejo zaključi. — Kakor kosec, ki pol trave potaca, pol pa pohodi: Travnik je sicer pokošen, a sena ni nikjer.
+ Državni nameščenci in vpokojenci naj čakajo. Posl. Deržič (NSS) je na včerajšnji seji parlamenta pred prehodom na dnevni red stavil nujni predlog, naj se razveljavita § 6 in 7 zakona o draginjskih do* kladah državnim nameščencem in vpoko-jencem. Za predlog so poleg NSS glasovali: Jugoslovanski klub, zemljoradniki, socialni demokratje, rupublikanci in muslimani dr. Spahove struje, večinske stranke pa so predlog odklonile. — Državni nameščenci in vpokojenci bodo torej lahko stradali, pri prihodnjih volitvah naj. pa spet volijo JDS, da bodo tepeni še naprejI
-f- Za legalno opozicijo. V včerajšnjem »Radikalu« nastopa Stojan Protič zoper abstinenčno politiko »Hrvatskega bloka«, ugotavljajoč, da s tem podaljšuje životarjenje Pasičeve vlade, ki drvi z državo vsak dan globlje v prepad. Ako bi prišel »Hrvat. ski blok« v narodno skupščino in se poslu: žil pozitivne opozicije ali pa obstrukcije, je konec Pasičeve vlade in škodljivih izrastkov policijsko-centralističnega režima. Ako hrvatski politiki vztrajajo v negativni politiki, tudi prihodnje volitve ne bodo re-r šile situacije. Zato ostaja iz zavožene državne politike en sam izhod: V parlament, da se čimpreje strmoglavi Pasičeva vlada, ki nosi na sebi že itak vse znake strarostne oslabelosti! Članek je predmet splošnih komentarjev. Politični krogi zatrjajo, da je spisan predvsem vsled tega, ker obstoja v »Hrv. bloku« in posebej še med Radičevci močna struja, ki si želi izpremembe dosedanje taktike.	.	.
+ Resnična povest. Kmet je imfel velikega konja, a malo krme, in sneg je ležal prav do maja. In tako se je zgodilo, da je konj stal sedem dni pri popolnoma praznih jaslih. Vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer je prihajal kmet h gladni mrhi in jo tolažil: Sneg bo skopnel, trava bo zrastla, pa poj-deš na pašo. Res je hudo, a kar potrpi že nekaj dni; tudi stradanja se boš privadil. In res! Sedmi dan se je konj privadil stradanju, osmega pa je poginil, suh kot star podplat. — V Dalmaciji vlada črna lakota,' ljudje cepajo gladu, na stotine obupnih klicev prihaja dan za dnem v Belgrad, a ministri izjavljajo, da šepa prehrana vsled prometnih težkoč. Zemljoradniška deputa-cija pa se je napotila k vsemogočnemu gospodu Pasicu, zaklinjajoč ga, naj se vlada zgane še vsaj v zadnjem hipu, kajti edino ona je odgovorna za katastrofo, ker jo je opozicija od lanske jeseni sem neprestano opozarjala, da grozi Dalmaciji vsled lakote propast. — In zgodilo se bo: Kdor bo lakote umrl, naj mu bo rahla kamnita kraška zemlja, drugi pa se bodo rešili z zgodno solato in drugim sočivjem, da jih bo v vročini tem ložje pobrala griža! Takb je pri nas.
+ Dolarsko posojilo naši državi je popolnoma gotova stvar, kar sledi iz dejstva, da je minster za notranje zadeve dr. Voja Marinkovič postal svetnik belgrajske borze, iz česar sledi naravno, da bo vladna večina tudi vparlamentu odobrila to najetje omenjenega posojila. Pa naj reče kdo, da nismo v parlamentarno-demokratični državi.
Mariborske novice.
Mariborski »Orel«, Telovadba v torek, četrtek in soboto1 od 8. do poldesete ure zvečer v gimnazijski, telovadnici. Bratje se opozarjajo, da se telovadbe redno in točno udeležujejo. Fantje, ki žele pristopiti k Orlu, se naj med zgoraj navedenim časom oglasijo v telovadnici.
Mariborsko kršč. soc. delavstvo priredi v nedejjo 21, t. m. izlet na;'Goro pri
Št. Petru pri Mariboru. Ob 3, uri bo v romarski cerkvi M. B. kratka pridiga in. pete litanije, zatem pa pred cerkvijo delavski tabor, na katerem bo govoril priznan ljudski govornik, prijatelj kršo. soc. delovnega ljudstva.V slučaju slabega vremena .se izlet preloži na naslednjo nedeljo.
Člani in članice JSZ se obveščajo, da lahko vplačujejo članarini tudi v prodajalnah I. d. k, d. y Mariboiru, Slovenska ulica 15 in v Studencih, Aleksandrova c. 17. Vsi, ki s članarino zaostajajo, se opozarjajo, da isto čimprej poravnajo.
Iz trboveljskih revirjev.
Trbovlje. Zveza rud, delavcev (t. j,. »Neodvisnih«) in zastdpniki II. rud. skupine so vložili svoječasno zahteve, ker je pogodba, sklenjena dne 27, januarja 1922, z dnem 23, aprila zgubila veljavnost. Te dni je dobilo načelstvo II. rud. skupine kot polnopravno zastopstvo' vsega delavstva obvestilo od reprezentance trb. prem. družbe ter od rudarskega glavarstva v Ljubljani, da se prvo imenovana družba ne pogaja z nobeno strokovno organizacijo, V dopisu je omenjeno, da razne stranke ozir, organizacije vpošiljajo svoje zahteve in prošnje, kar se pa od strani merodajnih faktorjev ne bode upoštevalo, ker se je že opetovano naznanilo, da se družba ne pogaja z nikomur drugim kot z zastopniki II, skupine. Na ta odgovor je načelnik II. skupine Župančič Ant. sklical sejo II. skupine, na kamero so bile povabljene tudi vse strokovne organizacije. Dognalo se je, da razen imenovane »Neodvisne« in II. skupine sploh ni nobena organizacija vpo-slala nikakih zahtev. Na 'seji se je sklenilo, da se dne 10. t. m. odpošlje v Ljubljano tročlanska deputacija k reprezentanci in na rud. glavarstvo, z namenom, da ta deputacija podvzame korake glede nOve mezdne pogodbe. — 0 rezultatu bodemo pravočasno poročali.
dnevni dogodki.
— Stavka v tovarni Westen v Gaber-
jah pri C. s.e je poostrila. .Končno so sprevideli tudi tisti, katerim je začetkom stavke g. Westen obljubil različna izboljšanja in jih s tem vpregel v stavkolomski voz, da je obljuba samo obljuba ostala. Sedaj pa stavka cela tovarna in, kakor se< vidi, se gospoda, pri vladi še vedno ne zmeni. Kakšen red pa imamo v državi? — Zahvala. Častitim darbvalcem mesta Celje in okolice za stavkujoče SZTD -naša najtoplegša zahvala, Posebiio se’ še zahvaljujemo Gospodarski zvezi, r. z, z o. z. Ljubljana, podružnica v Celju, Ljudski posojilnici v Celju, dr. Ogrizeku itd. — Stavkujdči tovarne .Westen.
— Umrl je včeraj vpokojeni župnik Gregor' Šlibar. Dolgo vrsto let je bil župnik v Rudniku, kjer je še vsem župljanom kot goreč dušni pastir v najboljšem spominu. V pokoju je živel nekaj časa v Ljubljani * lani se je preselil v Komendo. Pogreb bo jutri v soboto ob 8. uri zjutraj v Komendi. Svetila mu večna luč!
— Uvedba službe »C« za brzojav in telefon v Celju. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani objavlja: Pri brzojavnem ih telefonskem oddelku Celjske pošte se je s 1. majem t. 1. ukinila nepretrgana služba (N) in se je z istim dnem uvedla popolna dnevna služba (C), t. j. v času od 1. aprila do 30. septembra od 7. do 21. ure v časui od 1. oktobra do 31. marca pa od 8. do 21. ure.
—- Dobrepolje. Triletni Anton Škulj iz Ponikev v Dobrepoljah je pri igranju padel in si zlomil roko.
— Cestni koncerti. Graška pevska društva so uvedla pevske večere na trgih in cestah. Društva se vrste v določenem redu in pojo petje ljubečemu občinstvu brezplačno.
— Dividende avstrijskih bank bodo znašale letos povprečno za 100 odstotkov več kot so znašale lani. Tako poroča dunajska »Borse«.
— Kakšno poletje nam prerokujejo vremenski preroki. Po meteorologičnih poročilih je pričakovati letos lepih toplih dni šele v poznem poletju in na jesen. Vso pomlad, in del poletja bo vreme izpremen-ljivo kakor v aprilu. — No mi bi se lepo zahvalili za take obljube, če bi ne imeli nade, da se pa vendar prognoza ne bo uresničila.
— Za enotno organizatijo rudarjev na Češkoslovaškem. Med rudarji na Češkoslovaškem se je uvedla akcija za ustanovitev enotne rudarske organizacije za vse rudarje. Zveznemu predsedstvu so naročili, naj do konca maja izvrši potrebne priprave. Razen tega se je rudarska okrožna kon/_ ferenca v Orlovu izrekla za to, da naj rudarji v sedanjem boju kovinarjev nastopijo solidarno z njimi in s 15. majem začno štrajkati.
— »Tudi« politika. Ljubljansko »Jutro že tri dni »pegla« »Pe&kovce«. Itali-jansk časopisje sklepa iz tega na predsto-ječo revolucijo v Sloveniji, koroški »Volks-wehr« koncertrira pod Karavankami vojaštvo, predvsem lahko in težko topništvo.
Nevarnosti pa ni s severa nobene, kajti na Miklošičevi cesti je postavljen tak kanon, da bo sedem mož pri »pedinungi« mrtvih, ko bo prvič sprožil čez frančiškansko cerkev.
— Zasebni detektivi. Zagrebški informativni zavod »Globus« je dobil dovoljenje, da organizira zasebno detektivsko službo, ki jo imajo po vseh svetovnih mestih.
— 2000 K povrhu. Nekemu slovenskemu milijonarju je naložila davčna oblast 400.000 K davka na vojne dobičke. Ker ni hotel plačati, so ga rubili. Mož pa je nagnal davkarja s šuftom, vsled česar ga je obsodilo sodišče na 2000 K globe. Včasih imajo tudi dobličkarji nepotrebne izgube.
— Velik cerkveni rop v Italiji. V župno cerkev sv. Janeza v Neaplju so minulo, nedeljo skozi zid prodrli roparji in odnesli vse dragocenosti. Vrednost odnešenih cerkvenih posod, srebrnih svetilk in drugih dragocenosti je znatna. Zaprli so več osumljenih oseb..
.' — Pasje meso jedo Gradčani. »Tages-post« poroča, da so v zadnjih dobah prodajali na zajčjem sejmu, ki se vrši vsako nedeljo v Gradcu na Lendplatzu, tudi mlade pse za zakolj. Društvo za varstvo živali je stvar ovadilo oblastem in zahtevalo, naj prodajo psov za zakolj prepovedo. (Z ozirov na človeško dostojanstvo je ta zadeva gotovo popolnoma opravičena, ampak zakaj naj bi se pes bolj smilil nego zajec?)
’	— Tatvine. V noči od 1. na 2. maja
t. 1. je bil ukraden lastniku parne žage Rudolfu Gorjanu iz Petrine št. 14, obč. Fara, okr. Kočevje iz spodnjih prostorov žage en gonilni jermen, vreden 20.000 kron. Storilcev še niso dobili. — V noči od 3. na 4. maja t. 1. je bil gostilničarju in posestniku Milanu Skubicu na Polici št. 22 ukraden pred hlevom viseči konjski komat, nekoliko obrabljen, vreden 4000 kron. — Dne 3. t. m. je bil ukraden posestniku Marn Antonu iz St. Ruperta št. '87, okr. Krško med prenočevanjem v Ivančičevi gostilni v Zidanem-mostu iz zaklenjenega hleva omenj. gostilničarja konjski'komad, vreden 3000 K. — Bahn Franju iz Celja, Prešernova ulica 6, je bilo dne 3! t. m. iž zaklenjenega kovčka ukradenih več živalksih kož, vrednih 13 tisoč 300 kron.
1 •	i;. / vui i i' - .'t •	'	•'	v.	•. .... 1
£jubljanskt dogodki.
lj Za gladujoče v Rusiji. V nedeljo 14. t, m. se bodo zbirali po ljubljanskih ulicah prispevki za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zadostuje, da se rešueno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratom teh stradajočih ruskih mu-žikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva. V nedeljo, dne 14. t. m. bo ob priliki »Ruskega dne« predaval lektor tukajšnjega vseučilišča Preobraženskij ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma o gladu v Rusiji. Vabimo občinstvo, da s6’ y največjem številu udeleži tega predavanja.
lj' Pred ostre kritike stopata Šentpe-terski Orel in Orlica v nedeljo ob priliki blagoslovitve svojega prapora. Pričakujemo, da bodejo častno prestali težko preizkušnjo pred domačini in tudi pred tujimi kritiki. Nedeljski spored, dopoldanski in večerni je bogat po vsebini in vrednosti. Pridite in poglejte!
lj Nošnja in posest strelnega orožja. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Gospod minister za notranje zadeve je z odlokom z dne 22. marca 1922 J. B. br. 5906 na osnovi člena 1 zakona z dne 18. februarja 1922, objavljen v Uradnem listu št. 30 odredil, da je v mestih in trgih posest pušk in revolverjev vezano na posebno dovoljenje policijskega ravnateljstva oz. okrajnega glavarstva.
Na podlagi tega odloka razglaša policijsko ravnateljstvo, da mora v Ljubljani vsaka civilna oseba, ki nima veljaven orožni list, v katerem je označena posest orožja, tekom 8 dni vložiti prošnjo «a dovoljenje strelnega orožja. Vse one osebe pa, katere imajo veljavne orožne liste, v katerih je dovoljena posest in nošenje orožja, morajo 14
NOVI ČAS? je odvisen le od Vaše pomoči in Vašega sodelovanja! »NOVI CAS« le glasilo krščanskega delovnega ljudstva m Vaš listi
Ali sle že pridobili vsaj po enega novega naročnika? Delujte! neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako ■kočo I
dni pred pretekom veljavnosti orožnega lista vložiti posebne prošnje za posest orožja. Te prošnje so vezane na kolekovino 2 Din ter je istim priložiti za dovoljenje kole^ 5 Din. Posest in nošenje vojaških pušk je prepovedano in se ne bo nikomur dovolilo. Pregreške proti temu predpisu kaznuje'sodišče poleg zaplembe orožja z zaporom do 3 mesecev ali z globo do 4500 Din.
!j Pomlad zmaguje. ‘Vkljub dolgotrajni zimi, večtedenskemu deževju in še ve.dno trajajočemu boju med gorkoto in mrazotei zmaguje pomlad in narava.‘Ljubitelji ptičev nam javljajo, da so te dni poleteli, iz gnezd prvi gozdni kosi in sinice ter poživili bujno življenje po ljubljanskih gajih in vrtovih. Tudi čebelarji so imeli že preeej rojev. Drevje cvete kot redkokdaj. Upamo, da bo letos obilna sadna letina.
li Nesreča vsled neprevidnosti. Marija Salokar z Vodnikovega trga 8 si je zvečer mazala bolno nogo s kafro, ki se je od preblizu stoječe sveče vnela. Plamen je objel nesrečnico, ki je obupno klicala na pomoč. Sosedje, ki so čuli kričanje so prihiteli in pogasil ogenj. Salokarjevo, ki je dobila precejšnje opekline, so prepeljali v bolnico.	v	■
lj Gospodična ven, iant pa v tek. V pekarski prodajalni Avg. Jenkota na Gosposvetski cesti je prišel včeraj neki moški menjat tisoč dinarski bankovec. Ker prodajalka ni imela doma dovolji drobiža v blagajni, je odšla h gospodarju. Medltem pa jo je neznanec ulil iz trgovine. NajbržeJ fe imel težko vest in je mislil, da je šlg gospodična po stražnika. Dober zaslužait j— 4000 K na dan!
lj Pobegnila od doma. Dne 4. t m. je pobegnil od svojih starišev učenec Krištofovega zavoda Zore	Ciril	iz	Sp.	šiške št.
205 in se do sedaj	še ni	vrnil.	— Istega
dne je pobegnil Albini Jajčnik, stanujoči na Trnovskem pristanu 32 njen 15 letni sin neznanokam in brez	sredstev	ter	se tufti
ni vrnil.	. •	s .c	• - .r.j .
lj Tatvine. Plakaterju Franc Parklju iz Šelenburgove ulice je ukradel včeraj nekdo z dvorišča kolo znamke »\\4fffen-rad«, čmo-pleskano, št. 180.214, vredno 4000 K. — Dne 19. aprila t. 1. je bilo'jik*a-deno izpred veže na dvorišču gostilnfripri Figovcu, posestniku Ivanu Samotržan »iz Male Ligojne št. 1 2000 K vredno kois>. *— V času od 17. do 30. aprila je bilo ukradeno iz nezaklenjenega hleva v hiši št. 16 v Vojaški ulici v škodo stavb, mojstra Breu-er Jaroslava dvoje črnih konjskih uzd, vrednih 1000 kron. — Dne 6. t. m. med 9. in 12. uro je bflo ukradeno s pulta manu-faktume trgovine v hiši št. 38 na Sv. Petra cesti v škodo trgovke Rogelj Marije lS-jm blaga, ševijota, v vrednosti 5128 K. '
.Kaša društva.
d Ljubljana Sv. Jakob. Bratje, ki se udeleže y kroju podoknice Šentpeterskega Orla naj se zbero jutri točno ob pol deveti uri zvečer v dvorani Šentjakobske prosvete. V nedeljo, na dan blagoslovitve odsekove-ga prapora, pa točno ob osmi uri isjotam.
Nače^jikr d Ljubljana Sv. Jakob. Naraščaj, ima zbirališče v nedeljo točno ob osmi liri zjutraj v dvorani Šentjakobske prosvete«,-.
Načelm|c.,'
     --------------------------
kultura.
k Odobrena knjiga. Nova zbirka znanega zaslužnega delavca na polju vede o narodnih nošah in pospeševalca narodne umetnosti profesorja Alberta Siča, »Narodni okraski na pirhih in, kožuhih«, je doživela zasluženo priznanje s tem, da je bila odobrena kot učilo za risanje in ženska ročna dela na višjih ljudskih in strokovnih ter na srednjih šolah v območju pokrajinske uprave za Bosno in Hercegovino in je bil njen nakup dotičnim šolskim vrstam priporočen. Odobrenje in priporočilo je bilo objavljeno v sarajevskem »Školskem Glasniku« (naredbeni del). Bržkone je to prva slovenska šolska knjiga, ki jo bila odobrena tudi za srbohrvatske šole.
Izdaja konzorcij »Novega časa«.
(Jredaik in odgovorni urednik Franc Krcmlar.
Tilka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
r. z. z o. z. i Ljubljani I
Če bi se vi zavedali svoje dolžnosti do zadruge, — bi tvorili nepremagljivo armado na gospodarskem polju.
Mar mislite, da bi cene ne bile Se višje kot so sedaj, Če bi ne bilo konzumov? Kdor je na to že pozabil naj vpraša tam, kjer se otvori kaka naša nova prodajalna. V začetku to člani dobro vedo in čutijo — pozneje pa pozabilo in pravijo, da za denar se dobi povsodi.