Poltiiiua platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cona posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 1. februarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 14. Zbor Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. V. Prosimo, da se pri končni redakciji zakona o razlastitvi nepremičnega imetja vpoštevajo predloženi predlogi in opozorila gospodarskih korporacij. Načrt zakona o elektrifikaciji države in o izkoriščanju vodnih sil je osnovan na načelih etatizma, ki so po mnenju vseh gospodarskih krogov enako škodljiva tako za pravilne državne interese, kakor tudi za namene, ki jim naj ta zakon služi. Zato prosimo, da se izdela ob sodelovanju gospodarskih krogov nov zakonski načrt, ki bi upošteval predloge izražene v resolucijah 12. centralnega zbora industrijskih korporacij od 29. do 30. novembra 1228. VI. Prosimo, da se pri reviziji so-cijalne zakonodaje upoštevajo predlogi industrije. V tej zvezi moramo glede na neresnične vesti, ki se v javnosti pojavljajo, ugotoviti, da industrija ni stavila predlogov, ki bi hoteli zrušiti osnove socijalne zaščite in socijal-nega zavarovanja. Predloge industrije je narekovala težnja, da se določbe naše socijalne zakonodaje, ki gredo mnogo dalje, kakor zakonodaja večjih držav, prilagode našim razmeram. VII. Prosimo, da se zakonske določbe o desetodstotni zaščiti domače produkcije pri javnih nabavah pri vseh državnih ustanovah uvažujejo. Ponavljamo prošnjo, navedeno v prejšnjih resolucijah, naj se določbe o državnih nabavah ludi v zakonu o državnem računovodstvu čimprej revidirajo v smislu naših prejšnjih predlogov. VIII. Pozdravljamo izjavo ministrstva trgovine in industrije o pripravah za uveljavljenje zakona o pospeševanju domače podjetnosti in prosimo, da se ta zakon čimprej uveljavi. IX. Za dosego dolgoročnih kreditov za investicije ponavljamo našo prošnjo naj se čimprej uveljavi zakon o industrijskih obveznicah. X. Prosimo, da se v bodoče pri sklepanju pogodb, namenjenim za varstvo domače industrije, ne dajejo olajšave posameznim tvrdkam proti zakonskim določbam. XI. Prosimo, da se zakon o zaščiti lesne industrije prične čimpreje izvajati v okviru njegovih odredb. Dne 29. januarja 1930 so bile razprave zbora notranjega značaja uprave Centrale. Pač pa se je ta dan končno redigirala in sprejela resolucija, ki se glasi: Predstavniki industrije -iz cele države, zbrani na XIV. centralnem zboru industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu dne 28. januarja 1930, smo sprejeli po izčrpni diskusiji sledečo resolucijo: I. Ugotavljamo z zadovoljstvom večjo ekspeditivnost upravnega in zlasti zakonodajnega aparata, kakor tudi splošno zboljšanje prometa v vsej državi, dasi se je promet vsled dobre žetve povečal. Z razdelitvijo države na banovine je bilo ustvarjenih več gospodarskih področij, ki bodo z ustreznimi upravnimi in gospodarskimi enotami, banovinami, povoljno vplivala na razvoj države. II. Prosimo kraljevsko vlado, da bi odločila o vprašanju carinskega premirja in o ostalih vprašanjih mednarodne gospodarske politike po zaslišanju in s sodelovanjem prizadetih gospodarskih krogov. III. Glede na škodo, ki nastaja povodom vesti o dogledni izpremembi carinske tarife, prosimo, da se čimprej vzakoni splošna carinska tarifa v smeri zaščite domače delavnosti. IV. Z novo ureditvijo države se prenašajo na banovine in občine nove dolžnosti in z njimi v zvezi tudi nova bremena. Zato prosimo, naj se uveljavita čimprej zakon o občinah ter zakon o financiranju banovin in občin. Financiranje naj se zagotovi brez no-ye obremenitve naroda na racijonalen in sistematičen način ter po enotnih načelih s posebnimi sredstvi in z odstopom posameznih delov državnih dohodkov. V smislu znanih intencij 'nančnega ministra je treba, da se uveljavi z zakonom načelo, po katerem naj se sirovine in pomožna sredstva produkcije, pogonska sila ter Sredstva za njeno produkcijo, kakor tudi predmeti izvoza in prevoza ne obremenjujejo z nobenimi dajatvami. Doklade za neposredne davke naj bodo enake za vse davčne oblike v duhu zakona o neposrednih davkih. Strokovni tečaji Zavoda P. O. Zbornice TOI v Ljubljani. V zadnjem času je Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani razpisal več strokovnih tečajev, ki bi se imeli vršiti v teku meseca februarja, marca in aprila t. 1. Radi pregleda opozarjamo interesente ponovno na vso skupino teh tečajev. Vršil se bode: 1. Knjigovodski in kalkulacijski te- i oi 8t,au,>no obrte v Ljubljani od 10. do £1. februarja, vsak dan od 15. do 18. lire, izv/emši sobote in nedelje. — Predavali bodo gospodje zbornični podpredsednik Ivan Ogrin, načelnik zadruge tesarskhi mojstrov Fran Ravnikar in prof. Modic s Trgovske akademije. Pristojbina za tečaj loo Din. 2. Tečaji za sobne slikarje in črkoslikarje v Ljubljani od 17. februarja do 15. marca, celodnevno po 8 ur. — Predavatelji gg. prof. Šantel, slikarski mojster Božič in še en strokovnjak iz crkoslikarske stroke. Pristojbina za Mojstre Din 100-—, za pomočnike Din 50-—. 3. Mizarski tečaj za luženje na Bledu od 15. do 17. februarja. — Poučeval bo strokovni učitelj Srednje tehniške šole g. Dolak. Pristojbina Din 4. Knjigovodski tečaj v Celju od 16. marca do 4. aprila, vsako sredo in petek od 15. do 18. ure ter v nedeljo od 8. do 11. ure. — Predava g. prof. Modic. Pristojbina za mojstre Din 100-—, za pomočnike Din 50'—. 5. Knjigovodski tečaj v Mariboru od 18. februarja do 27. marca vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. — Predava g. prof. Struna. Pristojbina za mojstre Din 100-—, za pomočnike Din 50-—. 6. Avtogenski tečaj za začetnike v Ljubljani od 24. marca do 5. aprila celodnevno. — Predava g. inž. Šlajmar in varilni mojster Djurokovič. Pristojbina za mojstre Din 100-—, za pomočnike Din 50-—. 7. Avtogenski tečaj za dopolnitev že izvežbaflih varilcev v Ljubljani od 7. do 12. aprila, celodnevno. — Predavata ista. Pristojbina za mojstre Din 150-—, za pomočnike Din 100-—. Opozarjamo na te tečaje. Interesenti, ki se še niso prijavili naj to nemudoma store. Pripominjamo, da izide obširnejši razpis avtogenskih tečajev še naknadno. Zavod P. O. Zbornic* TOI v Ljubljani. ZRAČNI PROMET OB JUGOSLOVANSKI OBALI. V Splitu se je sprožila pobuda za kolikor mogoče hitro uvedbo zračnega prometa ob jadranski obali v svrho pospeševanja turistike in tujskega prometa. Družba za zračni promet v Beogradu je predlagala državnim oblastim uvedbo zračne zveze Zagreb—Susak in Beograd—Podgorica. Nato naj se z zvezo teh črt uvede nova prometna črta iz Podgorico v Kotor, Dubrovnik in Split do Su-šaka. Kakor se doznava od poučene strani, se bodo dela za uvedbo jadranske zračne črte kmalu pričela. Tako bo napravljen v našem turizmu in tujskem prometu zopet velik korak naprej. MONOPOLSKI DOHODKI V JUGOSLAVIJI. Donos vseh monopolov v Jugoslaviji je znašal: V letu 1925/26 2500 milijonov dinarjev; 1926/27 2330 milijonov; 1927/28 2380 milijonov; izdatki so znašali v istih letih 768,700.000 dinarjev; 748,300.000 in 653,700.000 dinarjev. Na dolžnih obrokih so plačali monopoli v letu 1925/26 230.500.000 dinarjev, nato 141,000.000 in 175.700.000 dinarjev. KONTINGENTI V TOBAČNIH NASADIH. Finančno ministrstvo je potrdilo sklep monopolne uprave glede dovolitve tobačne produkcije. Za Drinsko banovino je dovoljenih 10,500.000 stebel, za Moravsko banovino 90,522.000, za Vardar-sko 77,420.000, za Primorsko in Zetsko 200,401.000. Najmanjše število stebel za 1 producenta je 10.000, samo v Primorski in Zetski banovini 4.000. Na račun bodočega prevzemnega zneska dobijo producenti brezobrestna posojila. ZUNANJA TRGOVINA AVSTRIJE LETA 1929 ZA 1084 MILIJONOV ŠILINGOV PASIVNA. V letu 1929 je zuašal uvoz Avstrije 3276-7 milijona šilingov, izvoz je pa izkazal vrednost 2192-3 milijona šilingov; pasivnost 1084-4 milijona šilingov je za 17 milijonov šilingov večja kot v letu 1928, ko je znašal uvoz 3316-9 milijona, izvoz pa 2249-5 milijona. Uvoz je padel od leta 1928 na leto 1929 za 40-2 milijona šilingov, izvoz pa za 57-2 milijona. SEDMI DRUŽABNI VEČER TRGOVSKEGA DRUŠTVA »MERKUR« V LJUBLJANI. bo prihodnjo sredo dne 5. februarja t. 1. ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Naša denarna organizacija«. Predavanje o tem važnem gospodarskem vprašanju je ljubeznivo prevzel direktor Trgovske šole gospod Josip Gogala. — Gospod predavatelj je znan strokovnjak na gospodarskem polju in predavanje, ki si ga je izbral, gotovo zasluži posebno pozornost. Po končanem predavanju poje Završanov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil, ter igra priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. želje industrije v Dravski banovini. (Poročilo g. Antona Ivrejčija, člana predsedstva Zveze industrijcev v Ljubljani, mi zboru Centrale industrijskih korporacij v Beogradu dne 28. januarja 19S50.) (Konec.) Carina in industrija železa — razdelitev državnih nabav. Naša industrija železa ter kovinska industrija so bile letos v znatni meri prizadete po nesigurnosti glede bodočega carinskega režima, o kateri smo že preje govorili. Naše železoobrtne zadruge se pritožujejo radi pomanjkanja naročil od strani železnice na vijake in malice. Te potrebe naj se ne krijejo z reparacijami, marveč naj se vse naroča doma, ker se pri nas lahko izdelajo vse potrebščine železnic razen tračnic in kretniškega materijala. Naročila naj bi se časovno porazdelila tako, da bi bila domača industrija kolikor mogoče enakomerno zaposlena. Pri tem je važno, da se plačila za dobavljeno robo ne zavlačujejo. Zeb- 1 tarska in železoobrtna zadruga se pritožuje, da je morala lani na plačiflo visokega zneska 1,000.000 Din čakati pol leta. Predlaga v svojem imenu in za druge tovarne vijakov, da se naj carinska postavka 554/1 porazdeli tako, da se carina stopnjuje za zmanjšani premer in naj bi znašala carina ua vijake od 8—10 mm Din 50-—, od 11 do 13 mm Din 40'— in šele nad 13 mm Din 30'—, kakor je sedaj določena za vse vijake preko 7 mm premera. Enako se pritožujejo jeklarne, katere izdelujejo vozne in železniške osi, vozne in železniške vzmeti, nad nezadostno carinsko zaščito. Tako na primer znaša uvozna carina na surov ma-terijal za izdelovanje vzmeti po postavki 536/3 Din 12'—, carina na izdelane vzmeti pa po postavki 541/2 samo 15 dinarjev. Razumljivo je tedaj, da ta produkcija ne vzdrži napram inozemskemu dumpingu. Trebalo bi tudi primerno zvišati carino po postavkah 541/1, 54.1/2, 543/2a in 558/1. Sezonsko poviševanje železniške voz-uine. V minulem letu so naše velike opekarne radi intenzivnejše gradbene delavnosti obratovale s primernim uspehom. Težko pa so prizadete po sezonskemu povišanju železniške vozarine. Če se v kratkem ne uvedejo zopet vsaj prejšnji nižji stavi, je obstoj teh podjetij, katera so po kapaciteti prilagodena za večji okoliš, vitalno ogrožen. Mi moramo vstrajati na zahtevi, da se sezonsko povišanje vozarine brezpogojno in čimpreje odpravi. Izvoz našo mineralno vode. Mineralni vrelci javljajo, da se v predmetu z Madžarsko ne uporabljajo ugodnosti, do katerih imamo po trgovinski pogodbi pravico. V trgovinski pogodbi z Madžarsko in Francijo je namreč ustanovljeno, da je mineralna voda ob uvozu po postavki 134 madžarske uvozne carinske tarife prosta carine in se imajo cariniti le steklenice s Kr. 7-— od teže steklenic. Te ugodnosti bi morala biti mineralna voda iz Jugoslavije deležna, v resnici se pa carini bruto teža pošiljke s Kr. 5'—. Ker ne moremo teh podatkov neposredno kontrolirati, apeliramo na novo ustanovljeni zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da posveti svojo paž-njo temu slučaju, kakor naj sploh vodi točno evidenco o vseh ugodnosti, ki nam Poljedelstvo Jugoslavije še zmeraj zaostalo. Pisali smo o zakonu za pospeševanje .poljedelstva. Težkoče v prodaji jugoslovanskih agrarnih pridelkov so bile že nekdaj med najvažnejšimi predmeti vseh trgovskopolitičnih sanacijskih skrbi, a vseeno je še do danes ves kompleks kmečkega kredita nerešen. Na nekem prejšnjem zborovanju jugoslovanskih gospodarskih korporacij je podal dr. Šteinmetz, načelnik min. trgovine, naravnost neverjetne podatke o zaostalosti jugoslovanske agrarne produkcije. Njegove besede pa niso dosti izdale. Sedaj se mu je pridružil in se je oglasil k besedi vseučiliški profesor dr. Sava Ulmanski in je p okrepil svoje trditve o ekstenzivnosti in primitivnosti jugoslovanskega poljedelstva s sledečimi podatki: V letih 1921 do 1928 je znašal pride- ' lek pšenice na 1 ha povprečno 11*3 me-terskih stotov, v najboljših predelih samo 13‘4 stotov, in bi se iz rodovitne naše -zemlje vendar dalo dobiti 20 do 32 stotov na 1 ha. Tudi pri koruzi ni nič boljše; povprečnost pri koruzi je znašala v omenjenih letih 12*7 stotov, namesto 24-3 dosegljivih. Pri tem je obžalovati zlasti enostranost produkcije; 65 odstotkov vsega obdelanega sveta, ki meri 6,460.000 hektarov, je obdelanega samo s pšenico in koruzo. Še večja je pa ekslen-zivnost v živinoreji. Profesor Ulmanski opozarja slednjič na zgled Avstrije, ki je v desetih letih pomnožila kvaliteto svojih poljedelskih pridelkov za ca. 60% lin ki je mogla obenem zboljšati tudi kvaliteto. Zato moramo .novi zakon prav toplo pozdraviti. * * * po principu naj višje ugodnosti pristojajo iz obstoječih trgovinskih pogodb. Carina na rotttcijski papir. Dovolite mi, da dlhenim na tem mestu še nfeko stvar, ki zahteva nujno korekturo. Ob priliki obravnave finančnega zakona za leto 1927/28 v finančnem odseku Narodne skupščine leta 1927 se je po nekem neobjašnjenem manevru znižala carinska postavka za rotacijski papir od Din 12'—, odnosno od Din 6-— na Din 1—. Ta carina se je torej praktično ukinila. Vodna pot od Regensburga do Beograda je namreč napram železniški vozarini za več cenejša nego iznaša sedanja znižana carina. Danes se tiskajo naši časopisi skoraj brez izjeme na inozemskem papirju, kar je tem manj pravilno, ker so morale naše papirnice svoje obrate v znatni meri reducirati. Prosim ugledni zbor, da osvoji moj predlog, da se nemudoma ukine veljavnost ominoznega člena 108. finančnega zakona za leto 1927/28 ter odredi primerna carina za ta predmet. Ob koncu tega referata, ki naravno ne more biti izčrpen, ponavljamo uvodoma izrečeno izjavo, da navzlic vsem številnim težkočam vendar vidimo znaten napredek, da zaupamo v nOvo državno upravo in v zakonodajno delo vlade, katero prosimo, da ob urejevanju velikih državnih problemov ne izgubi iz vidika številnih manjših vprašanj, katera v svoji celoti vendar znatno vplivajo na razvoj in napredek naše industrije, obenem pa tudi na napredek in blagostanje celotne države. Lep uspeli sejma s kožuhovino. Ljubljanski sejmi s kožuhovino, ki jih prireja vsako leto po dvakrat »Divja koža« skupno z Ljubljanskim velesejmom, napredujejo od leta do leta in prinašajo lepe dohodke predvsem našemu poklicnemu lovstvu. Ti sejmi so urejeni po vzorcu svetovnih kožuhovinastih tržišč in v tem leži predvsem njihov uspeh. Kakovost blaga je bila letos srednja, vendar slačša nego lani, in sicer zaradi pomanjkanja mraza. Ponudba pa je bila znatna in večja od povpraševanja. V ponedeljek 27. t m. so se vršile ua ljubljanskem velesejmu samo prodaje v prostem prometu. Trg je bil dobro založen in se ceni, da se je prodalo v detajlu za tričetrt milijona dinarjev blaga. Cene v prostem prometu so bile nižje kot pa drugi dan na dražbi. V prostem prometu se je doseglo za kuno zlatico 750 do 900 Din, za kuno belico 700 do 800 Din, za zajce 13 do 15 Din, za veverice S do 4 Din, za bele podlasice 40 do 50 Din, za divje mačke 90 do 100 Din, za vidre 600 do 800 Din, za poljske lisice 300 do 350 Din, za gorske lisice 350 do 420 Din, za dihurje 150 do 180, za jazbece 75 do 80 Din in za medvede do 2000. Na dražbi 28. in 29. je bilo izdraženih 819 partij lisic, 53 partij kun zlatic, 33 partij kun belic, 57 partij dihurjev, okrog 8000 komadov veveric, 5500 kom. zajcev itd. Za polhe, krte in rjave podlasice ni bilo zanimanja. Kupcev je bilo polovico iz naše države, polovico pa iz Avstrije, Nemčije, Italije in Anglije. Pri teh dražbah se je posredovalo za 316 prodajalčev. Dosežene so bile naslednje cene: kune zlatice 930 do 1275 Din, zajci 16-50 Din (za škart-zajce ni bilo zanimanja), veverice zimske 4 Din (letne brez vrednosti), kune belice 740 do 910 Din, domači zajci 12 Din za kg, domače mačke no 10 Din, bele podlasice 60 Din, divje mačke 100 do 135 Din, vidre 640 do 900 Din, poljske lisice 310 do 420 Din, gorske lisice 350 do 460 Din, gorske lisice glave (posebno lepe) 500 do 550 Din, dihurji 140 do 200 Din, jazbeci 89 do 93 ‘Din, srne letne 17 Din, gamsi 30 Din. — Vse te cehe za komad in za cele, prvovrstne kože. Iz teh cen je razvidno, da so dosegale mednarodno notacijo od minulega tedna v Leipzigu, deloma pa so jih tudi prekoračile. Prihodnja dražba se bo vršila 25. marca t. 1 Poročilo Berlinske trgovske perspektivah Trgovska in industrijska zbornica v Berlinu je pred kratkim objavila svoje lteno poročilo. Istotako sta objavili svoja letna poročila trgovski zbornici v Frankfurtu in Hamburgu. Vse te publikacije nam povedo skoro eno in isto: z veseljem se poslavljajo nemški gospodarski krogi od 1. 1929, ki je bilo tako bogato na razočaranjih v gospodarstvu, finančnih škandalih in številnih bankrotih; isti krogi pa z zaupanjem gledajo v novo leto z na-do, da se bosta industrija in trgovina, ki sta dosegla svoj višek leta 1927, zopet opomogli. Kar je posebno težko prizadelo Nemčijo, je po poročilih omenjenih treh zbornic, pomanjkanje kapitala. Podjetja so posegla po rezervah, kolikor so jih pač imela. Njihov trud pa je bil brezuspešen radi vzrokov, ki jih na dolgo in široko naštevajo zbornična poročila. Ti vzroki so: Prevelika draginja inozemskega kapitala, so-ciialne dajatve, pretirani in slabo po-razdeleni davki. Odtod konkurzi, ki so nastali po večini radi neugodnih razmer in ne radi nespodobnosti podjetnikov, odtod brezposelnostmi presega število 1,200.000, odtod oslabitev moči na domačem tržišču in potreba pro- zbornice o letu 1929 in o za leto 1930. dati v inozemstvo nemške izdelke za vsako ceno in s smešno majhnim dobičkom, in odtod tudi pomanjkanje poslovnega zaupanja, ki je odrezalo peroti duhu podjetnosti. Trgovska zbornica v Berlinu priznava sicer, da je trgovska bilanca nemške republike navidez ugodna. Toda ona opozarja na dejstvo, da se je ta aktivum dosegel z neizrečenimi žrtvami, ki aktivum popolnoma paralizirajo. To so predvsem obrestna mera tujega kapitala in vpliv Amerike na nemško industrijo. V ostalem pra- vi poročilo, da je bilo v letu 1929 vedno težje dobiti tuj denar na posodo. Vkljub temu, da je ekspoze o nemškem gospodarstvu za leto 1929 v poročilu pesimističen, kar se nam zdi semtertja pretirano, je zaključek poročila berlinske trgovske zbornice optimističen. Ona pravi, da je depresija že dosegla najnižji nivo in da indu-strijci in trgovci z zaupanjem stopajo v leto 1930. Ameriški bankirji so pred najkrajšim časom zaceli ponujati Nemčiji denar. To je, kakor pravi poročilo, prva lastavica, ki naznanja bližajočo se gospodarsko preporoditev Nemčije. * * * Slatno Davki, carine in pristojbine v Jugotda-viji. V mesecih april do november 1929 so znašali dohodki neposrednih davkov v posameznih mesecih: 96‘5 mil. din, 119-8, 85-8, 127-9, 188-8, 178 9, 256-8, 331; dohodki kolekov (pristojbine): 108-3, 97-5, 88-5, 102-9, 97-6, 93-6, 99-8, 88'5; dohodki užitnine: 61.6, 69, 77-4, 81‘8, 81-6, 70-9, 81, 83-5; carine: 147-5, 133-9, 116-5, 122-4, 129, 140-9, 153-3, 136-7. Konference o carinskem iniru se po zatrdilu Lit vino va Rusija ne bo udeležila. Mednarodni kongres za zaščito upnikov se bo ob priliki 60 letnice obstoja zveze upnikov vršil od 31. maja do 3. junija na Dunaju. Kongres se bo bavil t vsemi organizatoričnimi in zakonodajnimi vprašanji, ki se tičejo dviga varnosti splošnega kreditnega prometa. Rumunija se je pričela pogajati te dni glede novih trgovskih pogodb z Nemčijo in s Francijo. Hoče doseči v trgovini z vsemi državami aktivno trgovsko bilanco in pravi, da bo one države, ki nočejo sprejemati rumunskih izdelkov in pridelkov, prisilila k temu s trgovskimi pogodbami. Avtoniobilna industrija najboljša odjemalka jekla. Strokovni ameriški list »Iron Age« (železna doba) priobčuje poročilo o lanski prodaji jekla v U. S. A-Pravi, da je bila ameriška avtoniobilna industrija najboljša odjemalka jeklenih tovarn ter da je prevzela 18% vsega izdelanega jekla. V prvi polovici leta, ob času največjega obrata je prevzela celo 25%. Izvoz jekla iz Zedinjenih držav je dosegel v preteklem letu znesek 2 milijona 270.000 ton. Ameriška jeklena produkcija zopet raste.- Produkcija jekla v U. S. A., ki je bila v mesecih oktober in november močno omejena, se giblje zopet v dvigajoči se črti. Kažejo se znaki nadaljnega boljšanja, čeprav le polagoma. Cene jekla so neredne, v splošnem kažejo nagnjenje do padanja. V novembru so zaprli 26 plavžev, v decembru 20. Skupna produkcija surovega železa v decembru je znašala 2,836.000 ton, produkcija jekle-.iih palic pa 2,896.000 ton ali ca. 116.000 dnevno. Nove bančne težkoče v R(imuniji. Ni še dolgo, ko smo pisali o insolventnosti par velikih rumunskih bank. Sedaj beremo zopet o dveh takih slučajih: Izplačila je ustavila Rumunska banka za financiranje v 'Bukarešti, delniška glavnica 25 milijonov lejev — in: Tudi Splošna kreditna iu depozitna banka v Mediasu je prišla v težek položaj. Pasiva te banke znašajo ca. 100 milijonov lejev in presegajo aktiva za 37 milijonov. Vsled teh in prejšnjih insolvenc je sklical ministrski predsednik vse ravnatelje rumunskih vele bank h konferenci, Id naj razmotri-va o odredbah za odstranitev bančne krize. Ta konferenca naj razpravlja tudi o vprašanju znižanja rumunske obrestne mere. Večina je mnenja, da je znižanje potrebno. Troti kohkiirenei Bate snujejo na Poljskem obrambni kartel. "Borza dela v Mariboru. Od 19. do 25. t. m. je dela iskalo 73 moških in 43 ženskih, tedaj 116 oseb, službenih mest je bilo 46 prostih, delo je dobilo 51 oseb iu sicer 19 moških in 82 ženskih, odpotova- lo jih je 20 in koncem jih je ostalo še 602 v evidenci. Od 1. januarja do 25. ja* nuarja pa je dela iskalo 673 moških in 351 ženskih, 266 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 225 oseb, odpotovalo jih je 78, odpadlo pa 119. Pri borzi dela v Mairiboru dobijo delo: 8 viničarskih družin, 5 majerjev, 1 kravar s sinom, 12 hlapcev, 20 gozdnih delavčev, 10 rudarjev, 1 krojač, 1 krojalški prikrojevalec, 2 pnkrojevalca zgornjih delov Čevljev, 2 čevljarja, 2 kovača, 1 slaščičar, 1 kurjač, 1 strojnik, 2 samostojna železoliVarja, več vajencev (zlatarske, čevljarske, pekovske obrti in trgovske stroke), kakor tudi 5 kuharic, 8 služkinj, 6 kmečkih dekel, 2 postrežnici, 1 'kuharica k orožnikom, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 šivilja za pletarno, 1 pletil-ska vajenka, l bolničarka za bolnico v\ Beogradu. Kotiček za knjige. Taschenbuch der Gescliaftstec hnik von V. Vogt, I. u. II. Band, V. Auflage. Verlag fur Wirtschaft und Verkehr.. — Nebroj večjih podjetij si ne zna olajšati dela v obratu-pisarni. Ostajajo pri starih metodah, češ, da so te najbolj sigurne. Podjetniki s;i ne vzamejo toliko časa, da bi preštudirali te ali one novosti. Omenjena knjiga — delo priznanega nemškega organizatorja — bi marsikomu pomagala v or-in reorganizaciji njegovega podjetja. Pisatelj razpravlja kratko in stvarno v I. zvezku: 0 odnošajih nastavijen-cev, vodstvu obrata, pisarniškem delu, o nakupu, proizvodnji, skladiščih, razpečavanju itd. Preštudirajte to delo ih Spoznali boste, koliko nepotrebnega dela imate in kaj vse lahko izboljšate. — Drugi Zvezek se bavi z organizacijo dopisovanja, denarnega prometa, knjigovodstvom in inventuro. — Do sedaj niste polagali nikake važnosti na statistiko uspehov, kar je pa izredne važnosti kot tudi različne kontrole. Ceniki in prospekti! Reklama — imejte vse to v sVojem pregledu. Želite imeti sigurnost v svojem podjetju, prihraniti na trudu in časti, tedaj presedlajte na — kartoteke, na primeren sistem za vaše podjetje. Podjetniki tožijo, da so njih obratni, odnosno pisarniški stroški ih drugo previsoki; če želite, da ne boste med njimi, nabavite si to knjigo piri Bamberg & Kleirimayer v Ljubljani ter^pričnite z reorganizacijo podjetja: vaše delo bo rodilo otjilne uspehe ob manjšem naporu kot' Kvalitetna SDSOMDI čitalte In razgirjajfe »TRGOVSKI LIST«. 4» Zahte- povsodl IZVOZ PERUTNINE IN DIVJAČINE V FRANCIJO. !Kakor znano, uvaža Francija znatne količine perutnine iz naših krajev, ker domača proizvodnja ne more zadostiti velikemu konsumu ondotnih tržišč. Za uvoz perutnine sta najugodnejša meseca februar in april, ker se v tem času pojavlja na francoskem trgu le malo domačega blaga. Sedanja cena na veliko znaša od 17 do 18 frankov za kg, fco Lyon. Uvozna carina zrtaša 100 Frs % bruto. Tvrdke, ki imajo blago na razpolago, naj pošljejo ponudbe naši privilegirani trgovinski agenciji v Lyonu, ki bo poslala te pohudbe francoskim uvoznikom. Pri agenciji povprašuje tudi neka večja francoska firma po divjačini, ki se običajno konsumira v Franciji. Agencija prosi zato ponudbe s točno navedbo cen franko . Iiyon. Naslov agencije je: Agence Com-meroiale Privilčgiče du Royaume de Yougoslavie, Lyon 44, Rue Victor Hugo. * >* * Vi zaslužite, te imate HAGGI18’" izdelke za Juhe Raspeiuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjova 26 Stalno V zalogil lep jubilej doma* te tvrdke. Danes praznuje znana ljubljanska tvrdka Anton Schuster petdesetletnico obstoja. Tvrdka se peča s trgovino z manufakturnim in modnim blagom in ima svoje prostore v Ljubljani, na Mestnem trgu 25. Znana je širom Slovenije pod nazivom trgovina »Pri Tončku«. Tvrdko je osnoval pokojni Anton Schuster, oče sedanjega lastnika. Obratovati je začela 1. februarja 1880 v Stritarjevi ulici 7 in je po svoji solidnosti in reelnosti prav kmalu zaslovela sirom cele Slovenije. Ustanovitelj tvrdke pok. Anton Schuster si je 'znal s svojo vljudnostjo, postrežlji-vostjo in trgovsko spretnostjo pridobi- li najširši krog odjemalcev. Sedanji lastnik, ki je prevzel trgovino po smrti očetovi leta 1900, je podedoval poleg obrata vse dobre lastnosti pokojnega očeta. Spoštovan je v širokem krogu svojih odjemalcev, visoko čislan in priljubljen pri vseh znancih. Tvrdka je preživela za časa potresa precej tožke čase. Zgradila si je v Zvezdi barako, v kateri je obratovala do popravila stavbe v Stritarjevi ulici. Leta 4922 se je pa obrat preselil iz Stritarjeve ulice na Mestni trg, kjer je še danes. Velikemu številu prijateljev, ki se Veselijo današnjega Schusterjevega lepega jubileja dela, se pridružuje tudi »Trgovski list« z najiskrenejšimi čestitkami in prisrčno željo, da bi dosegla tvrdka tudi v bodoče v svojih poslih kar najlepše uspehe. G. Schuster je od prvega dne, ko je izšel »Trgovski list«, ne samo njegov naročnik, ampak tudi njegov zvesti prijatelj. Želimo, da nam ga Bog ohrani še dolga leta pri polnem zdravju in veselju! Nasprotja. Pomanjkanje delavcev v Franciji in brezposelnost v Angliji. S sooijalnega stališča gledano ima ranči ja gotovo veliko prednost, ker je tam brezposelnost neznana. Vendar je pa za industrijo vedno bolj neugodno. O kakšnem otežkočanju produkcije se si-c« no more še govoriti, toda javna dela, ki bi se imela izvesti po Loucheur-jevem stanovanjskem zakonu, velika naročila železniških družb, elektrifikacija novih podeželskih okrajev in ekspanzija velike industrije povzročajo naravnost abnormalno povpraševanje po delavcih. V mnogih departementih, kakor MeUrthe-et Moselle, Meuse in Nord se je že večkrat dogodilo, da je en sam delavec, ki je iskal dela;-dobil' sto ponudb od podjetij. In za v bodoče izgleda, da bo delavni problem v Franciji, kakor tendenca kaže, vedno ostrejši. V teku dveh ali treh let bodo med svetovno vojno rojene generacije dosegle starost, v kateri so sposobne za delo. — Sedaj pa je že pred svetovno vojno majhno povprečno število v Franciji 750 '■tisoč rojstev padlo v teku 5 let od 1915 ;, °. 1919 na 430.000. To se pravi, da je v •.o +i znaSal deficit na ljudskem pri-s u več kot en in pol milijona in vprašanje je, kako bo na pol poljedelca, na pol mdustrijska produkcija Fran-oije mogla spolniti to radi svetovne vojne nastalo vrzel. Zlasti, ker so izgledi na pridobitev inozemskih delavnih moči vedno slabši. V teku leta 1928 se je gi-bal dotok inozemskih delavnih moči med LlljOO—§500 povprečno na teden in j*ta *I929-sef je‘ta detok gibal samo še med 3300 in 2800. V mnogih državah, v katerih se je dosedaj vršila rekrutacija delavcev za Francijo, so nastale' vedno ... večje težave. V teh' državah namreč hb vpliva samo zmanjšanje števila rojstev •med svetovno vojno, hmpak tudi pritisk javnega mnenja in politični motivi silijč industrije še lahko pridobe inozemskih delavcev, so srednje in male industrije zelo na slabem in se nahajajo često v krizi prav radi pomanjkanja delovnih moči. Za srednjo in malo industrijo je radi administrativnega francoskega odpora sko-ro nemogoče invidualno pridobiti tuje delavce, to se pravi, da se podjetja ne morejo izogniti državnemu aparatu. Poleg tega zahteva vsa transformacijska industrija v nasprotju z drugimi industrijami predvsem strokovnjake in samo malo nekvalificiranih delavcev. Na vse zadnje so valute v celi Evropi skoro docela revalorizirane in stabilizirane in radi liausse življenskih potrebščin in vseh cen v Franciji ne mikajo tamošnje razmeroma nizke delavniške mezde več kot v prvih povojnih letih. V nasprotju s Francijo vlada v Angliji težka, da permanentna brezposelnost. Sedanja delavska vlada je prišla na državno krmilo tudi zato, ker si je postavila v program nalogo, da bo odpravila brezposelnost, odnosno jo vsaj znatno omilila. V tem oziru so vse prejšnje vlade odpovedale in tudi delavski vladi niso skeptiki prerokovali nič boljšega. Že pr- vi poskusi delavske vlade, da bi ta program izvedla, kažejo nezadostnost sredstev, ki so na razpolago. Problem brezposelnosti v Angliji ne moremo razložiti z nazadovanjem gospodarske aktivnosti države. To nazadovanje je sploh samo relativno. Angleška izvozna trgovina po-kazuje počasen, toda stalen napredek, nje vrednost je bila v prvih enajstih mesecih leta 1929 za 8 milijonov funtov večja, kakor v istem času leta 1928. Angleška industrija zaposluje sedaj 800 tisoč delavcev več kot leta 1914. V tem letu pa je bilo v Angliji samo okrog 300.C00 brezposelnih medtem ko znaša število danes okroglo 1-2 milijona. To se pravi, da razpolaga danes Anglija z 1.7C0 tisoč delavci več kot pred 15 leti. Tako smo pokazali globlji vzrok tega zla ki tiči izključno v preobljudenosti Velike Britanije. Vkljub izgubi enega milijona ljudi med svetovno vojno je naraslo prebivalstvo od leta 1914 do 1928 od 41 milijonov 714 tisoč na 44 milijonov 375 tisoč. Obljudenost v Angliji sami znaša 701 prebivalcev na 1 km*. S tem stoji Anglija na čelu najbolj obljudenih držav, sledi ji Belgija s 635, Holandska s 580, Nemčija s 345 in Francija s 184. Radi redkejše naselitve Škotske pade povprečna obljudenost Velike Britanije na 48(1. Toda tudi v tem slučaju je obljudenost v Angliji, izvzemši Belgijo in Holandsko, še vedno večja, kakor v vsaki drugi deželi na svetu. Istočasno z naraščanjem prebivalstva se je zmanjšala možnost izselitve iz Anglije v njene kolonije. Pred svetovno vojno je našlo na leto povprečno 100.000 Angležov svoj kruh v Kanadi in 55.000 v Avstraliji. — Navzlic državni podpori se je to število leta 1928 znižalo na 27.500, odnosno 20 tisoč 600. Kanada se principijelno ne brani angleškemu priseljevanju, toda ona ne potrebuje industrijskih delavcev, temveč poljedelske in teh Anglija pač nima preveč. Avstralija si pa hoče zasigu-rati visok mezdni standard in se brani vsakemu priseljevanju industrijskih delavcev. Radi sile torej, obdržati doma prirastek na prebivalstvu, se je število brezposelnih v Angliji tako ogromno po-\ ečalo. Gospodarski problem je torej posledica problema obljudenja in en problem je težko rešiti brez drugega. Primerjavo med Francijo in Anglijo si nismo svojevoljno izbrali. Delovno vprašanje je v obeh državah demografskega izvora, seveda radi prav različnih razlogov. To nasprotje je vodilo, kar gotovo ni povsod znano, že do teoretičnih poizkusov, da se izjednači. Z drugimi besedami francoski industriji, ki rabi delavcev, se naj bi dali na razpolago angleški delavci. Toda ne oziraje se na drugo, je že samo vprašanje mezd v kali zatrlo to idejo. Pri razmeroma enako visokih cenah za živila zasluži delavec v Angliji povprečno dva do tri funte na teden, to se pravi 250—370 frankov, v Franciji pa samo 190—270 frankov. V Franciji gre torej za uvoz delavcev, v •Angliji pa za izvoz delovnih moči. vlade dotičnih držav, da omeje eksport ■delovnih moči. Četudi si velike in dobro organizirane PODVOJENI EKSPORT ŽITA IZ RUSIJE. Ruska vlada napoveduje, da bo eksport žita iz Rusije v letu 1929/30 za 100 odstotkov večji kot je bil v letu 1928- 1929. V Angliji, Holandski in Belgiji, pa tudi v Italiji in Franciji so se naenkrat pojavili številni vzorci ruske pšenice, z deloma izredno dobro kvaliteto. Nekateri vzorci so bili tako dobri, da so se mogli meriti z najfinejšo kanadsko pšenico iz Manitobe. Tako se je vrnila Rusija zopet v žitno kupčijo, in so bili prodajalci njenega žita pripravljeni, da prodajajo pod cenami konkurence. Rusija je bila pred vojsko velika eksporterka žita in je mogla na svetovnem trgu tekmovati z vsakomur. Neurejene povojne razmere so jo izrinile a trga, na katerega se sedaj vrača. PROTI ZLATEMU NOVCU. Na občnem zboru angleške velebanke Midland je podal njen predsednik Regi-nald Mac Kenna v zvezi z razvojem ban* ke od njene ustanovitve leta 1836 zanimivo sliko o razvoju angleškega denar-stva in bankirstva. Ob času ustanovitve angleškega bančnega prometa v letu 1864 je bil zlati novec v veliko večjem obsegu v prometu kot danes, ko je zlato komaj še v obtoku in ko tudi v bodočno-sti hajbrž ne bo prišlo več v obtok. Skoraj Vse''angleško zlato, ki ga po mnenju strokovnjakov danes primanjkuje, se nahaja sedaj v rokah« Angleške banke,- s je omogočena večja uporaba za mednarodne gospodarske namene) Važ-nejse je pa, da ima danes zlata politika ve ik vpliv na zlato gibanje » čimer dobiva v nasprotju s starim eistemom uvoz in izvoz zlata nadaljni vpliv na kredit države. Iz vseg tega -vidimo,-da- je-4ilac Kenna proti-riHterna-novcu. — J 1 "■ " if Tečaj 31. januarja 1930. eo«|,ra* Sevanje Dir Pomdba Din DEVIZE: Anatemam 1 h. guid. . . Berlin I H — 22-80 18-566 7906 1 9 921> 1095 90 80041 276 28 6667 222 80 167 90 298-07 Budimpešta 1 pengO . . Curih 100 fr 7-9741 Dunaj 1 šiling London 1 funt Pari* 100 fr . Praga 100 kron . T«t 100 lir 29607 Izjava! V moji trgovini se je veliki Maggi-jevi steklenici za nadopoljevanje, katera je obeležena z znamkami tvrdke Julij Maggi, družba z o.- z.yvodiLce-nejši konkurenčni izdelek in se- prodajal za Maggi-jevo zabelo. Zavedam se, da je to postopanje v protislovju s § 145 zakona o varstvu (zaščiti) industrijske lastnine in pomeni poseg v znamkine pravice. Na mojo prošnjo je gospod Fran Ks Lešnik, Maribor, kateri ima glavno ' zalogo Maggi-jevih izdelkov za kralje- • vino Jugoslavijo, v imenu tvrdke izjavil, da me ne bo sodnijsko zasledo- i Val. ■ Zahvaljujem se gospodu Lešniku ip : tvrdki- Maggi za to naklonjenost in ob-•: ljubi jam, da bodem V bodoč&T>rbdajal ' v' Maggi-jevih ’ steklenicah 'ele'-listo " Maggi-jevo zabelo in na zahtevo po Maggi-jevi zabelbizključno le ta iade* , lek- izročil. 1 J. 0., > trgovec v Mariboru. . ••*»•••• •*•€ H:::::::::: MHMMlId MfiiMf MM »••••••• • «•« .. MMliM (••tMH------ •••••••• •••••••• •••••••• • seMOM MMMM •••••••• 0000000* 0*0000*« •••••••• MMMM •••••••• is: ■■■•HI*« ■ •»‘••c ■■■■••««•• |tf ••••••«••• ■ •••••••••M ■■■•mm 1 •* »••* ■•‘K« •■■■mm' r cn eM«»»MM*«««ee«»M«MM*»*p» ------e %**•##r-------i-i _ jf -. m*i ••••• • M*« • •••t • •••• • •••• --••I • •••• :•••• MM *«M» t >*•••• eee^ • m*omm«me O ___• •*••• M ■•••*# ■■■■■••••••••MM - MMtVMMMMMtt •••••••• MMMMM ••••••••••••« • MM«IMMM JOMMMMMf« —M« ««•••*»•»< • M«o* •••••• •••••• .•MMtMMMMiMl • •••••MO«•••••••« MMMMMMMMM ------•(•*MMM»< • •••»••»•«».. Mt*»»MtMl ::n:::::r ••• • ♦« »rj >Mt»MMMMW« M«*MM«MM«MM»»MMMM>M»«»»M>WM*Mt««MtiMM>MIM*MMHMMM»*MMMMMM»iM»M3«MlHM«M«M»»»MM*>MMM»M>MMMMM»»M»fM««»»MMMMMO«i;tSM»?«I>MMMMMi zahvaljuje vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem za dosedanjo naklonjenost proseč, da ji i v bodoče ohranijo svoje taupanje Veletrgovina u\N0C£/> tovarn« W za zdravje svojih ust, razkužujte si nosnice, očuvajte si grlo z vsakdanjo rabo pastilj v Ljubljani vinskega kisa, d. z o. z., Liubliana nudi najfinejil in najokusnejši namizni kis Iz pristnega vina. Tehniino in higijanlino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta la, Iknadstr. » Zahtevajte ponudbo l priporoSa špecerijsko - bis-fi© raznovrstno Sganje, moho In deletna pri« delke. • Raznovrstno rudninsko .vodo. Lastna praSarna za kava In mlin sa dišave i e3eklri{nim obratom« Ceniki na razpolage I Njihove razkužilne izpuhtline Vas čuvajo in branijo bolezni dihalnih organov, lcakor tudi okuženja v primeru epidemije. Zahtevajte in rabite vedno le prave pastil je „VALDA“ ki se prodajajo samo v škatljicah z napisom „Valda“. TRGOVSKI LISI se priporoča p. n. trgovcem, industrijcem in obrtnikom za naročanje In inseriranje Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJIIBJLJA5STA VoSarski pot 1 Karlovška c. 2 Časopis za. trgovino, industrijo in obrt --------------Telefon 2552-------------------~ Knjige, Zasoplso, ralune, visitke, memorande* kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, barvotiskto, cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po smernih cenah. Za vetje naročila zahtevajta proraiuriel — Lastna knjigoveznica i Ureja dr. IVAN PLI8S - Za Trfo^k« - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelj* in tiskarja: 0 MICHALEK, Ljubljana Brzojavi: KrispercoConSale Ljubljana Telefon štev. 2263 MIT. KRISPER (OLOMiniE Lastnik: iesm Meriič Veletrgovina kolonialne Zsioga špirita, raznega robe • Velepražarna . ..... ..... žganja in konjaka -kave • Hlini za dišava UUbjLJHNH Mineralne vode -• Tožna postrežba DUNAJSKO CESTA 33 i ' ■ Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 ■fcf - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ■M ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE SOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D.