\
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L	1.250
j 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	. . . L	2.500 1
i PODUREDNIŠTVO:	Letna inezemstvo . .	... L	3.500 {
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410 j	
Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
i
Wk
Leto XX. - Štev. 25 (1005)
Gorica - četrtek, 20. junija 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
URA VELIKEGA NEMIRA
ljubljanski verski Ust »Družina« piše o ^aom m o novem času, čigar krik je prW siisai Janez XXIII., prvi pa mu je ““govoru papež Pavel VI. Takole piše: Šiftar nemira je tu. Nič ne pomaga zadati oči in gledati proč. Nič ne pomaga i in jadikovati. Nič ne pomaga kamorkoli bežati. Veliki nemir je tu in veliki Benur je povsod.
Janez XXIII. je ta veliki nemir zaslutil Pred desetimi leti. Zato je sklical kon-c**> da prisluhne novemu času, da mlademu rodu poišče pot in izhod.
Možnost svobodne akcije mora biti pri-^ana vsem. Sleherni naj bo pritegnjen
11	odločanju. Vendar — in to je nadvse "lino — hkrati z obsegom soodločanja ^ora rasti tudi zavest odgovornosti in so-°%>vornosti. Samo »uradne« avtoritete ni-''»jo in padajo kot cene na borzi. Stari frestoli moči so razjedeni znotraj. Veter tloris tracij podira in bo podrl le to, kar k že itak razjedel in oglodal. Sijajni vi-se drobi pod udarci trde resničnosti. Nazaj ni več mogoče. Ura velikega ne-a je tu. Vprašanje je samo: kam, v Hetero smer naj se usmeri hudournik? Ah vsa naša nakopičena energija poganja-turbine bodočnosti ali pa bo v razberem navalu raztrgala vse — sedanjost Prihodnost. Za kriki parol, za kartoni 'ransparentov je skrito mnogo, zelo mno-velike iskrenosti in velike volje do ^prosne resnice.
Brada in dolgi lasje niso še nikak pravi v*rok, da bi zaradi tega proglasili vso Nadino za neresno. Navsezadnje je bilo fv Zgodovini mnogo genijev, ki so nosili ''ado in dolge lase. Tudi ni nikjer zapi-
lo,	da bi bil Kristus podoben dobro-tl Osnemu malomeščanu — lepo zlikanemu, W impulza za utrip bodočnosti, brez za »novi svet« in za »nova obzorja«.
V	času velikega nemira je samo eno "ujno potrebno — pogum ljubezni. Ne ^inio se tvegati! Zlomimo vse stare ob-^e, ki so brez vsebine. Nikar ne krpaj-l"o! Za novo vino dajmo nove mehove! ^e bodimo ozkosrčno zaskrbljeni, kje
1,1 odkod naj vse to vzamemo. Tu je ven-koncil. Da, koncil!
List nato navaja nekaj misli iz koncil-•kih in papeških listin ter zaključuje: Vsi ^kumenti koncila bodo samo mrtve tone N>irja, če ne bo v nas duha koncila. ^ vsi moramo izvesti najprej naš osebni
ek'
'flO
sil
u
,16*
Ipd
Francija se pripravlja na volitve
°Hcil. Nemir časa je tu. Ali smo prijavljeni?
Tako »Družina«.
Samo nekaj dni manjka in Francozi bodo šli na volišče. Volitve bodo dve nedelji zapovrstjo: 23. in 30. junija. Francoski volilni zakon ima namreč svojevrstno določilo, da je na prvi dan volitev izvoljen le tisti kandidat, ki dobi absolutno večino. Če do tega ne pride, se na drugi volilni dan voli med tistima dvema kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. V tem primeru se stranke povežejo med seboj npr. francoska levica s komunisti, demokratski center z go-listi in podobno.
Kar vzbuja veliko začudenje, je splošna apatija povprečnega francoskega človeka do volilne propagande. Edini, ki se za volitve zanimajo, so mladi ljudje, ki dostikrat sploh še volilne pravice nimajo. Oni zastavljajo kandidatom vprašanja, oni z njimi razpravljajo, oni protestirajo in zahtevajo spremembo družbe. Starejši pa — molče. Morda so prepričani, da volitve ne bodo mogle rešiti krize, v katero je dežela zašla, ali pa so se že odločili, za koga bodo glasovali.
Gotovo bo na izid volitev v mno-gočem vplivala »stranka strahu«, to je masa volivcev, ki odklanja vsak ekstremizem in zlasti sovraži nerede v javnem življenju. De Gaulle je svojo volilno taktiko usmeril prav nanje. Obljubil jim je rešiti Francijo pred komunistično nevarnostjo in se zato spravil celo s tistimi desničarji, ki jih je do sedaj držal po zaporih ali pa so bili prisiljeni živeti v inozemstvu. Nekdanji ministrski predsednik Bidault se je smel vrniti v domovino; 69-letni general Salan, ki je vodil v letih 1961-62 upor zoper generala De Gaulla in bil zato obsojen na dosmrtno ječo, je bil skupaj z enajstimi drugimi zarotniki pomiloščen ter spuščen na svobodo.
»De Gaulle plačuje sedaj svoje dolgove,« je v zvezi s temi izpustitvami zapisal list Combat. Gre za obljubo, ki jo je očividno dal 29. maja poveljniku francoskih čet v Zahodni Nemčiji generalu Massuju, ko je bil pri njem na obisku. General mu je obljubil pomoč in podporo vojske, a je zahteval od De Gaulla odredbe, ki naj bi omogočile »narodno po-mirjenje«. S tem je mislil na zaprte udeležence ponesrečenega alžirskega upora. De Gaulle je ta pogoj sprejel; spet se je čutil trdnega v oblasti. Drugi dan je razpustil obe poslanski zbornici, ostro napadel komunistično stranko in najavil odločne ukrepe za ponovno vzpostavitev reda.
JAVNO ŽIVLJENJE SE VRAČA NA STARI TIR
V	Franciji zopet vozijo vlaki, deluje pošta in so odprte banke. Večina delavcev, potem ko je dosegla povišek svojih plač, se je vrnila na delo. Od nekdanjih 10 milijonov jih stavka še 500.000.
Te dni je vlada strla tudi odpor študentov. Po 34 dneh študentovske zasedbe je Sorbonna, najbolj slavna pariška univerza, prešla v roke policije, ki jo je zasedla, da v poslopju napravi red in omogoči ponovno vršenje pouka. Potreben bo vsaj teden dni, da bodo prostori očiščeni in primerni za svoje namene. Rdeče in črne anarhistične zastave so se morale umakniti francoski trobojnici. Organi reda so zasegli na tone propagandnega papirja, ki so služili raznim anarhističnim, trockističnim, maoističnim in drugim skupinam za izvajanje »kulturne revolucije«. 157 študentov nedomačinov je policija poslala čez mejo, med njimi 6 Italijanov.
»Rdeči Danny«, 23-letni berlin-
Italija v iskanju nove vlade
MLADI, POGUMNO NAPREJ!
Besede polne spoznanja, poguma, resni-In mi? Ali vemo, koliko je ura? Ali llorimo dovolj za mlade, naše mlade, da ^ lahko vsak od njih izvedel svoj osebni Vcii? Ali morda ta ali oni ne čuti, da moral zardeti, ker je morda mislil, da ^ajo prav tisti, ki postavljajo mlade v ^azen okvir z napisom »ga ne poznamo«? čistimo torej mladim, da prinesejo na
V	svojo iskrenost in svojo voljo do ne-Prosne resnice ter z mladostnim ognjem zavesti odgovornosti delajo za svojo "dočnost! Ne zapirajmo jim vrat! Omo-*°čimo jim, da zavihajo rokave, spremene otest v stvarne načrte hi gradijo ll)tH med nami bolj človeški in pravič-- svet, zakaj drugače bomo zapisani l|llrti, kakor so zapisani smrti — čeprav ** rešujejo s prevračanjem političnih koncev — vsi tisti, ki so mladim zaprli ,fata ali so jih mladi zapustili.
Vsaj nekaj zadoščenja lahko izrazimo. ^Vensko ljudsko gibanje v Trstu je gl-‘"ije mladih. Ti mladi so podrli plotove ^trpnosti in se z vsemi zavednimi Slo-<e*ici bratsko združili v Slovenski skupiti v hudournik, ki je podrl, kar je s razjedel in kar je bilo preveč napihano, er pa je zbral vse kleno slo-. e,'sko zrnje. Z bratomornim očitkom Uefi Jfalizma ter nazadnjaštva pa so se sami j^azali tisti, ki so ga potegnili iz zapra-e»e zgodovinske ropotarnice, kamor so bili mladi v koncilskem duhu že dav-^ Pokopali.
^ato le naprej, mladi! Dokler boste ‘'Sni, vam zaupamo.	—J —n.
Sklep vodstva združene socialistične stranke, da ne bo do svojega strankinega kongresa, kateri bo enkrat v jeseni, sodelovala v vladi, je povzročil precej neprijetno zagato v italijanskem političnem življenju, zlasti pa v demokrščanskih in republikanskih krogih, ki so se odločno izrekli za obnovo vlade leve sredine.
Po raznih tipanjih in posvetovanjih je poglavar italijanske republike Saragat poveril najprej tajniku Krščanske demokracije Rumorja, naj ugotovi, ali bi se dalo sestaviti novo levo-sredinsko vlado ali pa vsaj enobarvno demokrščansko vlado pod Rumorjevim vodstvom. Pretekli petek, 14. t. m. je že lahko Rumor Saragatu sporočil, da ni možnosti za sestavo take vlade.
Tako je ta teden prišla v ospredje nova rešitev politične krize. Senator Leone naj bi sestavil poslovno vlado. Ker so italijanski politiki mojstri v rečenicah, so tej začasni vladi tudi že našli ime. Bila naj bi »governo di attesa«, vlada v pričakovanju odločitev socialistične in kasneje morda še demokrščanske stranke. Sestavljena naj bi bila že do konca tega tedna.
V	novi vladi bi seveda ne bilo socialistov; pa tudi dosedanji vodilni ministri iz demokrščanskih vrst odklanjajo udeležbo v tej začasni vladi. Tako ne bo več Fanfanija v zunanjem ministrstvu, ker je postal predsednik senata; nadomestil naj bi ga Moro, toda on odklanja vsako udeležbo, dokler ne bo sklican kongres stranke. Tudi minister Taviani nima želje, da bi imel pod Leonejem notranje ministrstvo. Vsekakor dosti negotovosti in ugibanj vsepovsod.
Seveda pa gotovo ne bo Italija ostala brez vlade 132 dni, kot se je to zgodilo v Belgiji. Tam je končno Gastonu Eykensu, iz vrst krščanskih socialcev, po narodnosti pa Flamcu, le uspelo sestaviti levosredinsko vlado, v katero so razen njegove stranke vstopili socialisti. Dosedanja vlada je bila pa nasprotno koalicija krščanskih socialistov z liberalci. Nova vlada je zgrajena strogo na ravnovesju med flamsko in valonsko narodno skupnostjo, ki Belgijo sestavljata, t. j. 14 :14. Skušala bo rešiti narodnostni spor s pomočjo revizije ustave, ki je zares že za v muzej, saj je jz leta 1830, ko so bile povsod v modi centralistične ustave.
Živa prisotnost katoliške Cerkve v Južnem Vietnamu
V	Južnem Vietnamu je danes en milijon 700.000 katoličanov, to je 9,7 °/o vsega prebivalstva, ki ga je 17 milijonov. V Južnem Vietnamu deluje 1764 duhovnikov, od katerih je 1568 domačinov. Na enega duhovnika pride 880 vernikov. Duhovnikom pomaga 900 laičnih bratov in 4800 redovnic. Zelo prispevajo k širjenju vere v deželi katehisti, ki jih je 2300. Katoliška Cerkev ima tam 1158 ljudskih šol, ki jih obiskuje 264.000 otrok, in 178 srednjih šol, ki v nje zahaja 83.000 gojencev. Katoličani imajo tam številne bolnišnice, dispanzerje, zavode za materinstvo in za gobavce, sirotišnice ter domove za stare in onemogle.
ski Jud Daniel Cohn Bendit, se je zatekel v London, njegovo gibanje »22. marec« pa je bilo razpuščeno. Zanimivo je ozadje, kako je prišlo do tega nihilistično-anar-hističnega gibanja, ki je nato sprožilo majske nemire. 22. marca letos je minister Massauf odprl v univerzitetni četrti Nanterre nov kopalni bazen. Med njegovim govorom se je oglasil Cohn Bendit in dejal, da imajo študenti druge probleme kot plavati v kopalnih bazenih; oni hočejo imeti prost dostop do deklet v študentovskih domovih ter zahtevajo spolno svobodo na univerzi. Na te besede je minister jedko odgovoril: »Če imate seksualne probleme, vrzite se v mrzlo vodo, pa bodo kmalu prešli.« Te besede so med študenti povzročili val ogorčenja in Cohn Bendit je najavil svoje gibanje »22. marec«, ki naj bi bilo protest zoper sedanjo družbo.
PROBLEMI PA OSTAJAJO
Študentovski nemiri s svojim banalnim ozadjem 22. marca letos gotovo niso bili vzrok, da je Francija prišla v nekaj tednih na rob popolne anarhije; bili so le povod, ki so odkrili globoko moralno, družabno, gospodarsko in politično krizo, v katero je Francija počasi in skoro nezaznavno v desetih letih De Gaullove vladavine zašla.
Politični opazovalci upravičeno ugotavljajo, da če je zadostovala iskra študentovskega protesta, da je prišlo do eksplozije, se je to moglo zgoditi le, ker je ta iskra padla na smodnik, za katerega odločilni vladni krogi niso vedeli. In se zdi, da golistični politiki, ko zahtevajo zase zaupanje ljudskih mas, slej ko prej ohranjajo v sebi starega duha. Če golisti zmagajo, na koga naj naslonijo svojo oblast? Mladino so si odbili, starejše pa uspavali z zagotovitvijo, da bo ostalo vse kot so oni navajeni imeti.
Dnevnik Le Monde je modro zapisal: »Res je: delavci so se vrnili na delo in študente so nagnali iz poslopij, ki so jih imeli zasedena. Red spet vlada. Toda problemi ostajajo.«
In kateri so ti problemi? Treba bo znova utrditi gospodarstvo. Povečane plače lahko sprožijo inflacijo franka. Narodna proizvodnja je v času stavk padla za štiri odstotke. Znova bo treba pregledati državni proračun, zmanjšati stroške za atomsko oborožitev ter znižati pomoč nerazvitim narodom. S 1. julijem bodo odpadle carinske omejitve v okviru Skupnega evropskega trga. Kako bo to prenesla francoska industrija, zlasti sedaj, ko bodo francoski proizvodi zaradi zadnjih poviškov v plačah znatno dražji kakor iz ostalih vključenih držav? Šolski sistem in univerze so res potrebni reforme. Toda če bo ta diktirana od zgoraj, brez sodelovanja profesorjev in študentov, bo neučinkovita. Način političnega življenja bo treba spremeniti. Ljudje naj bi potom strank bolj sodelovali pri vodenju javnega življenja in javne uprave. De Gaullov pa-ternalistični način vladanja se je za francosko družbo izkazal na dolgo dobo škodljiv.
Francija si išče novo pot in novih vodnikov. Morda ji volitve, pred katerimi stoji, še ne bodo pokazale rešitve. A v naravi držav in narodov je, da jo prej ali slej najdejo. Tudi v Franciji bo tako.
Dr. Štoka ie že na delu
Novi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka drži dano besedo: da bo delal. Takoj na prvi seji deželnega sveta, na kateri so izvolili njegove organe, je že dal važen zakonski predlog. Najprej naj omenimo, da je bil za novega predsednika deželnega sveta izvoljen krščanski demokrat Michelangelo Ribezzi. Za podpredsednika sta bila izvoljena socialist Pittoni in komunist Pellegrini, štirje tajniki pa so krščanska demokrata Pittino in Romano, psiupovec Rizzi in misovec Morelli.
Ko so bile opravljene te formalnosti, je novi predsednik sporočil, da je dr. Stoka predložil zakonski osnutek o kazenskih določilih za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Gre za osnutek, ki ga je bil predložil že svetovalec dr. Jože Škerk in ga je deželni svet tudi z veliko večino odobril, ni pa bil odobren v rimskem parlamentu in je zato z razpustom prejšnjega parlamenta zapadel.
V	utemeljitvi svojega predloga pravi dr. Štoka med drugim: ko je bil omenjeni predlog sprejet v deželnem svetu, je vse res demokratično prebivalstvo izreklo zadovoljstvo nad veliko zrelostjo, s katero je deželni svet branil in odobril omenjeni predlog ter s tem dokazal, da želi naše prebivalstvo živeti v miru in medsebojnem spoštovanju. Prebivalstvo naše dežele pa se zaveda, da lahko nekatere izzivalne demonstracije in ščuvanje k narodni nestrpnosti ter narodnemu sovraštvu žalijo in delajo krivico slovenskemu prebivalstvu, ki je moralo že veliko pretrpeti v Žalostnih fašističnih časih. Zakonski predlog, nadaljuje dr. Štoka v svoji utemeljitvi, je bil na pobudo dr. Škerka odobren v prejšnjem deželnem svetu, nakar ga je predsednik deželnega odbora poslal vladi, da ga predloži parlamentu v Rimu. Slovensko prebivalstvo v naši deželi je bilo razočarano, ker ta predlog ni bil odobren v parlamentu. Ker so razlogi za njegovo odobritev še vedno nujni, ker je še vedno možno, da bi organizatorji in netilci nestrpnosti ter sovraštva do slovenske narodne manjšine nekaznovano vršili svoje delo, čutim dolžnost, da se proti takšnim kršitvam določijo kazni v interesu miru in sloge med prebivalstvom naše dežele. Zato še enkrat predlagam deželnemu svetu v odobritev sledeči zakonski osnutek:
»Kazenska določila za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. EDINI ČLEN. Členoma 291 in 292 kazenskega zakonika, razglašenima s kr. odi. z dne 19. oktobra 1930 št. 1398 se dodata sledeča člena:
291 bis) Kazni, predvidene s čl. 291 se izrečejo proti vsakomur, ki javno žali tradicije, jezik in kulturo narodnih manjšin.
415 bis) Kazni, predvidene s čl. 415 se izrečejo proti vsakomur, ki javno hujska k nestrpnosti in sovraštvu med različnimi narodnostmi.«
Namen tega zakona je torej, da bi bil kaznovan vsakdo, ki bi javno žalil Slovenca zato, ker je Slovenec ali ki bi hujskal k sovraštvu in nestrpnosti proti Slovencem. Doslej na primer ni predpisa, po katerem bi lahko kazensko zasledovali tistega, ki uporablja proti nam znano psovko »sciavo« in podobno. Veseli smo, da je dr. Štoka pohitel s tem predlogom. Tako se, ako bo predlog v Trstu odobren, v Rimu ne bodo mogli izgovarjati, da jim je zmanjkal čas za predložitev in odobritev v parlamentu.
Jezuitski vrhovni predstojnik v Sloveniji
Na kratek obisk v Slovenijo je prišel p. Pedro Arrupe, vrhovni predstojnik Družbe Jezusove, da se pobliže seznani z delom slovenskih jezuitov.
Kot sv. Ignacij Loyolski, ustanovitelj družbe, je tudi p. Arrupe baskovskega rodu. Rodil se je leta 1907 v Bilbau (Španija); pred vstopom k jezuitom je študiral pet let medicino. Leta 1938 je prišel na Japonsko ter doživel 6. avgusta 1945 v Hirošimi eksplozijo prve atomske bombe. Leta 1965 je bil izvoljen za generala Družbe Jezusove.
Naš narodni obstoj Majniški izlet rimskih Slovencev [s tržaškega
Književnik Josip Vidmar, v letih komunistične revolucije predsednik Osvobodilne fronte, je ob dvajsetletnici zmage komunizma v Sloveniji (leta 1965) svoja razmišljanja o slovenski kulturi naslonil na pesnikove besede: »Po naši zemlji se oziram, zgrozim se in oči zapiram«. Mi pa, ki slovenstvo ljubimo takšno kot je, ne moremo, ne smemo in nočemo »oči zapirati«, ampak trezno gledati dejstvom v oči.
NEVESELA DEJSTVA
Naše zamejsko časopisje nas seznanja o težkih problemih, ki tarejo naš narod. V Sloveniji z lastnim narodnim dohodkom ne morejo več razpolagati. V vsem si lasti Beograd zadnjo besedo. Na Koroškem narodno-nestrpni Nemci protestirajo zoper načrt programa, ki ga je sestavil Narodni svet koroških Slovencev. Na Tržaškem kar naprej razlaščujejo slovensko zemljo; na Goriškem grozi protosinhro-tron uničiti slovensko prisotnost na dober-dobski planoti, če ga bodo zgradili.
V Sloveniji zapirajo šole, ker ni denarja zanje. Celjska Mohorjeva družba je v krizi, ker mora objavljati v svojem koledarju članke, ki niso v skladu s katoliškim svetovnim nazorom. Ljubljanska »Tedenska tribuna« objavlja žalostne primere zapostavljanja lastnega jezika s strani samih Slovencev, slovenska trgovska in industrijska podjetja delajo reklamo za svoje proizvode po Sloveniji v srbohrvaščini, češ saj vsakdo to razume. »Družina« ugotavlja, da imajo naše družine vedno manj otrok in da zlasti v zamejstvu izumiramo.
Zunanji sovražniki slovenskega naroda so res nestrpni, strupeni, zagrizeni, zahrbtni in napadalni, toda malo bi bili nevarni za naš narodni obstoj, če ne bi obstajale znotraj naroda pogubne razkroje-valne sile: bela kuga, razporoka, pijančevanje, preklinjanje, spolno izživljanje mladine, splavi, nočni lokali s strep-tea-som, igralnice in podobno.
V tem oziru se bridko bere pismo iz domovine, objavljeno v avstrijskem mesečniku slovenskih izseljencev »Misli« (dec. 1966): »Pred leti me je peklo vprašanje naših mej; zlasti bodočnost slovenske Koroške me je vznemirjala. Danes poznamo hujši problem kot so narodnostne meje. Umira naš narod! Rak bele kuge razjeda naše družine. Naše največje nekdanje bogastvo, kopica otrok, se ne vidi več!«
»Ljubezen do Boga in družine predstavlja skrivnost moči slehernega naroda,« je rekel Ferdinand Marcos, predsednik Filipinov. Skrivnost naše nemoči in našega izumiranja je prav v tem: mi ne ljubimo več krščanske družine, ne ljubimo več Boga, mi ljubimo le še sebe, svojo lagodnost, svoje udobje Ob koncu zadnje vojne nam je komunizem pobil preko deset tisoč dejanskih ali bodočih krščanskih družinskih očetov. Strašen je bil ta rodomor in grozoten, a danes bi bil že prebolet, če ne bi bil komunizem naslednja leta načrtno rušil družinsko in zakonsko moralo.
Pa vendar, zadnje čase se je zgodilo v Sloveniji nekaj nenavadnega: sami partijci so ob ogroženem slovenstvu začeli biti plat zvona. Nekateri, ki se kljub Internacionalni miselnosti komunizma še vedno čutijo Slovence, so se zamislili. Eden izmed njih, Jaka Štular, je v ljubljanskem »Delu« med drugim zapisal: »Vsi vemo: slovenski ljudje se začenjajo obračati vase; sprašujejo se, če zaradi duhovnih nesporazumov ni v nevarnosti živo jedro naroda, ki je na tem, od nekdaj spornem prostoru previharil toliko neviht in le obstal. Celo usoda materinščine nas skrbi. Priznajmo: recimo temu stanju tako ali tako, tesnoba tega trenutka ostane.«
Če smo v začetku našega neveselega naštevanja poraznih dejstev obsodili Josipa Vidmarja, ker »oči zapira« pred nesrečo, ki jo je tudi sam pomagal priklicati nad Slovenijo, moramo pa Jaki Štu-larju iskreno čestitati, ker gleda dejstvom trezno in prizadevno v oči. Seveda, to so zaenkrat le kaplje pozitivnega v morju negativnih okoliščin...
MOLITEV ZA DOMOVINO
Pri vsem tem pesimizmu, ki se nas loteva, se pa moramo spomniti psalmisto-vih besed: »Zastonj se trudijo zidarji, če Gospod ne zida hiše!« (Ps. 126). Zastonj zato vse naštevanje žalostnih dejstev, če ne bo v nas zašlo prepričanje, da je treba za domovino in njeno boljšo bodočnost moliti in doprinašati žrtve.
O molitvi za domovino je pred dobrimi desetimi leti dejal pokojni škof dr. Rožman: »Molitev je tista sila, tista nadnaravna moč, ki nas povezuje, ki nam vzbuja novo upanje in nov pogum, da se trudimo in da najdemo za svoj narod pot iz sedanje stiske, ki nam daje trdna
tla... Molitev je edina vez, s katero se lahko družimo, kjer koli smo in s katero lahko kljub svojim nedostatkom kaj napravimo za rešitev našega naroda. Dokler pa človek vsega ne stori, tako dolgo ni miren in tudi ne more biti miren.«
Na te besede je verjetno mislil vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev msgr. Ignacij Kunstelj, ko je v novoletni poslanici zapisal: »Pokojni škof dr. Rožman, blagega spomina je rad poudarjal, zlasti proti koncu svojega življenja, kako velika in globoka vez med izseljenci je lahko molitev... Zato sem naprosil sedanje slovenske škofe, naj bi v domovini uvedli pri sv. maši stalne prošnje za nas. A tudi mi bomo molili zanje, zlasti da bi Bog vsem našim bratom in sestram doma podelil milost in moč, da svojo vero ohranijo in Cerkvi zvesti ostanejo.«
Da, moliti moramo za slovenstvo doma in po svetu! Saj nas sam sv. oče Pavel VI. na to dolžnost spominja, ko je dejal pri avdienci msgr. Kunstlju: »Vaš narod dobro poznam in zanj veliko molim.« Pa bi mi sami ne molili?
JANEZ ZUPAN SDB
Letos so rimski Slovenci, povezani v društvu »Slomšek« — kot smo kratko že poročali — priredili 26. maja svoj majniški izlet na grad Rocca Sinibalda pri Rietiju, ki je last Amerikanke Crosby. Gospa Crosby je dokaj bogata; ima poleg tega gradu, za katerega vzdrževanje plačuje letno 2 milijona lir, še vile v Rimu, v Parizu in drugod.
Na grajskem vrtu, ko so se vsi izletniki zbrali za skupinsko sliko, je spregovoril dr. Šegula, ki je poudaril, da obhajajo ta dan rimski Slovenci 10-letnico, odkar so pričeli z majniškimi izleti. Omenil je zasluge prirediteljev in udeležencev, ki so zvesto prihajali na izlete in se na njih še tesneje povezali med seboj. V znak priznanja je v imenu odbora izročil msgr. Jezerniku in g. Rusu umetniško izdelan pergament s slovanskim šopkom in trakom ter se jima zahvalil za ves trud, ki sta ga v teh desetih letih imela pri organiziranju izletov.
Msgr. Jezernik je kasneje povedal, da je zamisel skupnih izletov rimskih Slovencev izšla iz Zavoda za širjenje vere, kjer so slušatelji raznih narodov imeli vsako
OKNO \? DANAŠNJI SVET
Sv. oče v Os ti ji
Na praznik sv. R. Telesa se je sv. oče udeležil evharističnega slavja v Ostiji. V župnijski cerkvi Marije, Kraljice miru je ob 18.30 daroval sv. mašo. Po sv. maši je sledilo češčenje sv. R. Telesa. Ob koncu je sv. oče podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Skupna seja v Vatikanu
V torek, 11. junija je bila v prostorih državnega tajnika kardinala Cicognanija prva skupna seja vseh predstojnikov najvišjih uradov Sv. stolice. Posvet je vodil papež sam. V uvodnem nagovoru je sveti oče povabil zbrane, naj se trudijo za večje in boljše sodelovanje med kongregacijami.
Smrt hrvaškega nadškofa
26. maja je umrl v Zadru nadškof Mate Garkovič, star 86 let. Leta 1948 je bil imenovan za generalnega vikarja zadrske nadškofije, štiri leta nato je bil posvečen v škofa in imenovan za upravitelja nadškofije. Leta 1961 je papež Janez XXIII. zadevo zadrske nadškofije dokončno rešil in Garkovič je bil tedaj imenovan za rednega nadškofa. Pogreb je bil v sredo, 29. maja. Udeležilo se ga je na tisoče ljudi in mnogi škofje.
Češkoslovaški škofje se vračajo na svoja mesta
Časopisi poročajo, da so se vrnili na svoja službena mesta trije češkoslovaški škofje in sicer Karel Skoupy, Jožef Hlouch in Štefan Trochta. Vsi trije so bili več let zaprti, potem pa v konfinaciji. Iz svojih škofij so bili odsotni 18 let. V konfinaciji je še pet škofov, a tudi zanje se vodijo pogajanja s Svetim sedežem, da bi se vrnili na svoja mesta. Verjetno bo kmalu odšel v Prago tudi kardinal Beran, ki sedaj živi v Rimu.
Praznik sv. Petra tudi v pravoslavni Cerkvi
V liturgičnem koledarju grške pravoslavne Cerkve so znova uvedli praznik sv. Petra apostola, ki so ga odpravili v 14. stoletju po polemikah z rimsko Cerkvijo, ki so se nanašale na papežev primat. Glasilo grške pravoslavne Cerkve »Ekklesia« je objavilo, da bodo poslej 29. avgusta vsako leto proslavili liturgični praznik sv. apostola Petra, ki je temelj in neomajna skala Cerkve.
Sv. maša v esperantskem jeziku
Vatikanski list »L' Osservatore Romano« poroča, da je bila v nedeljo, 2. junija v Miinchnu v cerkvi sv. Bonifacija prvič peta sv. maša v esperantskem jeziku. Mašo je uglasbil mladi slovenski komponist Janko Jezovšek. Peta maša v esperantskem jeziku je bil eden glavnih dogodkov na 46. kongresu esperantistov, ki je v teku v bavarski prestolnici. List še poroča, da je bila pred mašo predstavljena opera»Alfa« istega skladatelja. Janko Jezovšek je zelo nadarjen mnogo obetajoč skladatelj, star šele 23 let. Uglasbil je že tudi mašo za pokojne in več oratorijev.
Vrhovni predstojnik salezijancev v Indiji
Don Luigi Ricceri, vrhovni predstojnik salezijanske družbe, je pred kratkim obiskal Indijo. Ogledal si je delovanje sale-
zijanskih misijonarjev ter imel posvete s predstojniki raznih postojank. Salezijanska družba ima v Indiji mnogo poklicev •in vsa odgovorna mesta postopoma prevzemajo domačini.
Slovenski misijonski obračun
Majniška številka revije »Katoliški misijoni«, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, prinaša obračun o razdelitvi pomoči slovenskim misijonarjem po svetu. Slovenska misijonska zveza v Argentini je v preteklem letu zbrala 10.667 dolarjev — to je približno 7 milijonov lir. Zbrani denar je razdelila med 62 slovenskih misijonarjev, ki delujejo v raznih delih sveta. V lej vsoti ni všteta pomoč, ki jo razni misijonarji dobivajo naravnost iz raznih krajev, kot iz Toronta, Montreala, Trsta, Gorice, Celovca. Razveseljivo je, da zadnja leta zanimanje za slovenske misijonarje in za misijonsko delovanje na sploh stalno narašča.
Božja pot na Sv. Višarjah zopet odprta
Uradno se odpre višarska božja pot vsako leto za praznik sv. Janeza Krstnika 24. junija in ostane odprta vse do prve nedelje v oktobru. V tem času je duhovno oskrbovana po več duhovnikih, ki so vešči slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ob nedeljah in praznikih je sv. maša tudi popoldne ob 16. uri.
Najbolj pogosti in obenem pobožni romarji so	tudi	letos Slovenci. Oni res	romajo, to	se pravi, izrabijo	božjo pot	za
sprejem sv. zakramentov. Močna je romarska tradicija tudi med prebivalci Zgornje štajerske in okolice Gradca (Graza), ki zelo radi prihajajo na večer, da na Sv. Višarjah prespijo. Najmanj je še italijanskih skupin, posamezniki pa prihajajo bolj	kot	turisti kakor	romarji.
Na praznik	sv. Rešnjega	Telesa se	je
mudila na Sv. Višarjah skupina ameriških Slovencev (25 oseb) pod vodstvom rev. Godina in Kristanca. Zadnjo nedeljo, 16. junija, so prišli dopoldne najprej verniki iz Dobrne pri Celju, za njimi romarji iz Police pri Grosupljem na Dolenjskem, vmes verniki od Sv. Antona Novega v Trstu, na večer pa skupina štajerskih Slovencev (45 oseb) iz Zibike in Sladke gore pri Rogaški Slatini. Ti so tudi prenočili. Naslednje jutro so se jim pridružili še romarji iz Gorij pri Bledu, 60 ljudi.
Te dni bo dokončana nova romarska hiša, prva v smeri od žičnice proti župnišču. Imela bo 40 postelj, w njej pa bo tudi prostor za tečaje, sestanke in zborovanja. Tik ob njej je gostišče, ki ga oskrbujejo Autischerjevi in kjer se romarji lahko ustavijo ter okrepčajo, saj so prostori zelo okusno opremljeni, razgled na nasproti ležeča Montaž in Viš sta sploh nekaj edinstvenega. V celoti bo letos lahko v eni noči prespalo na Višarjah do 160 ljudi.
Ker je vreme v gorah lotos zelo muhasto, priporočamo romarjem, da si vzamejo s seboj toplo perilo, zlasti če se nameravajo malo dalj časa v svetišču zadržati.
leto svoj izlet. Tako je tudi msgr. Jezernik sprožil predlog za majniški izlet rimskih Slovencev. G. Rus je pa v svoji zahvali poudarjal, da sprejema podarjeni pergament ne v svojem imenu, temveč v imenu vseh prirediteljev, pomočnikov in udeležencev. Vsem naj bo v spomin na požrtvovalnost in zvestobo, ki so jo pokazali do slovenske skupnosti v Rimu in kasneje do društva »Slomšek«. Med zelenjem in lepo obdelanimi sadovnjaki ter njivami so se nato udeleženci dolgo vozili ob umetnem Turanskem jezeru, ki nudi svoje vode bližnji elektrarni. Med vojno so jezero izsušili, da letala niso bombardirala jezov. Udeleženci so se utaborili v gostišču tik ob jezeru. Tu so obedovali in prepevali, da so imeli na mah polno poslušalcev.
V	veliki sobi gostišča je bila takrat na sporedu slovenska materinska proslava. Za uvod je zapel dr. Cacamo Ave Marijo. Nato je predsednik g. Roman Rus kratko poudaril, da je prav, da se v mesecu maju, ko častimo nebeško Mater, spomnimo tudi naših mater, ki so nam z božjo pomočjo dale življenje, nas varovale vso našo mladost, bdele in trpele z nami. Kaj pomeni mati, zlasti razumemo, ko je nimamo več; ko neštetokrat ponavljamo s pesnikom, ki je dejal: Mamica moja, šel bi rad, oj šel bi rad, k Vam le za hip, k Vam le za hip se razjokat. Mamica moja mila, da bi se prebudila, pa morate v grobu, v grobu le spat... Naše slovenske matere so nam dale vse, svojo vero, svojo ljubezen do domače zemlje, svoje življenje. Bile so naše učiteljice in vodnice. Učile so nas ljubiti Boga, domovino, slovensko besedo, ljubiti vse, kar je lepo, pošteno, plemenito. Potem je prišel čas, ko so nam s solzami v očeh in s srcem, ki se je trgalo od bolečine, naročale: »Pojdi, moj sinko, na pot, življenja pot, varuj, moj sinko, se zmot, življenja zmot!« In smo šli v življenje, v borbo za varovanje velikih idealov in vrednot, ki so nam jih naše matere vsadile v srce, v borbo za vsakdanji kruh. Ta naša pot gre tudi skozi naše društvo »Slomšek«. Saj je njegovo poslanstvo isto kot slovenskih mater: ljubiti Boga, ljubiti domovino, ljubiti slovensko besedo, ostati zvest ji do konca.
Sledila je recitacija Cankarjeve črtice »Materi«, ki jo je občuteno brala gdč. Veronika Starc. Nato so nastopili trije otroci, vnuki naše dobre slovenske matere Pelegrino. Zapeli so pesem »Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat« tako prisrčno, da so jo morali ponavljati. Mrtvim slovenskim materam so vsi navzoči zapeli pesem »Padaj snežec padaj, padaj na gomilo, da srce pokriješ, ki nas je ljubilo«. Vsem materam, ki so na izletu zastopale slovenske matere doma in v tujini, pa je bil poklonjen majhen spominek. Za zaključek je dr. Cacamo zapel pesem »Mati, ti si moja edina sreča«. Proslava je prene-katero mater ganila do solz.
Medtem je zopet posijalo sonce. Izletniki so posedli v avtobusa in se odpeljali naprej med oljčnimi nasadi in polji do sončnega pobočja ob robu gozdov. Tu je sledila prava slovenska malica s klobasami, črnim kruhom in vinom ter drugimi pijačami. Celo slovenske potice ni manjkalo. Naši »Fantje na vasi« pa so stopili v krog in nam pod vodstvom msgr. Beleja prepevali, da je odmevalo daleč naokrog. Ko je sonce zatonilo, so izletniki vstopili v svoji vozili in se med pesmimi in šalami veseli vrnili v Rim.
Ob stoletnici »Rojanske kmečkf čitalnice«
Narodnozgodovinski pomen zadobi * ko, še tako skromno udejstvovanje narodnomoralnem in etničnem polju, 1 tudi le drobec ustvarjanja, tudi le zamisel je marsikdaj vzpodbuda k širša in važnejšemu delovanju. Taka in pod1 na razmišljanja so se bržkone vrivala miselnost in narodno zavest rojanskih moljubov, ko so se na pobudo Ivana # začeli v letu 1868 zbirati k pomenku ustanovitev »Rojanske kmečke čitalnic Zdi se nam vredno pojasniti, da j« Trstu samem, mislimo na sredino že od leta 1861 obstajala »Slavjanska talnica«. Okolica, tako so v tistih Č4 imenovali Rojan, Opčine, Bazovico, $ kovlje, Sv. Ivan in Rocol, ni bila še ležna širšega kulturnosocialnega življeS
V	slovensko pisanih virih iz tistih c® beremo, da je skupina štirih mož, ki sestavljali nekak pripravljalni odbor, sicer Ivan Zor, Jože Primožič (terefl svetovalec), Franc Primožič (župan iz t' jana) in Jože Ferluga (delegat iz Roja® javila dne 17. junija 1868 takratnemu c. policijskemu vodstvu, da je sklican 21. junij 1868 prvi širši zbor v hiši (f sli j o na gostilno) »dodicimoreri«, kjer se sklenejo pravila čitalnice To pa še ni vse! Iz starih dokument se je ugotovilo, da je ravno »RojaHs predmestje« kot prvo, če vzamemo v štev datuma 17. in 21. junij 1868 posta* temelj tistim kmečkim čitalnicam, ki1 bi tvorile vzajemnost narodnega deloval. ter kulturno vez med domačini cele lice in mesta samega. Če upoštevamo to, smo prepričani, da so vsi roj Slovenci, starejši in mlajši, lahko upi čeno ponosni na delo prednikov, ki pripomogli, da smo ohranili slov in slovenski duh do današnjega dne,
A.t.
Štiristo let rojstva sv. Alojzija]
Letos poteka štiristo let, odkar sq
rodil sv. Alojzij Gonzaga, zavetnik dine. V Sloveniji je samo ena cerkeViPrc
sicer v Mariboru, ki je njemu posv< Ko so se namreč v Mariboru naselili zuiti in tam ustanovili gimnazijo, so njej leta 1769 — drugo leto bo min' 200 let — dozidali cerkev v čast sv. A' ziju. Pod cesarjem Jožefom II., ko je jezuitski red razpuščen, so oblasti ceri sv. Alojzija spremenile v vojaško skl3 šče. Zaradi tega so jo morali leta znova posvetiti, da so jo lahko odprli goslužju. škof Anton Martin Slomšek je obnovil. Po njegovih navodilih je ( ški slikar Tunner leta 1859 naslikal danjo sliko sv. Alojzija nad glavnin) tarjem te cerkve.
23. junija ob sedmih zvečer bo v cerkvi proslava 400-letnice rojstva svet* Alojzija s posvetitvijo mladine.
Zaključek leta vere
Ljubljanska nadškofija bo slovesno ključila leto vere 1967-68 29. junija s dom na Brezjah. Glavna služba božja ob 4. uri popoldne s sv. mašo in prid ljubljanskega pomožnega škofa dr. St* slava Leniča.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiH111
bii n iriži srediii ali i Gnid
I.	B - Izdelali so: Crapiz Jurij, Ferfoglia Gabrijel, Figheli Gabrijel, Gergolet Viljem, Klanjšček Damijan, Kosič Ivan, Kragelj Vladimir, Morel Boris, Peric Armand, Tomšič Alojz, Uršič Vladimir, Zorzut Rudolf, Zotti Lucij. Trije dijaki imajo popravne izpite. Pet dijakov jc bilo zavrnjenih.
I.	B - Izdelale so: Cijan Bruna, Gruden Darija, Hladnik Graoijela, Hvalic Lavra, Kuštrin Silvija, Paoletti Eda, Piccione Patricija, Rener Marta, Rustia Milena, Ste-kar Milena, Zavadlav Eda. šest dijakinj ima popravne izpite. Tri dijakinje so zavrnjene.
I.	C - Izdelali so: Battaino Ličo, Pavletič Oskar, Bensa Elijana, Celloni Jožica Ana, Korsic Iva, Perigoi Marina, Pittoli Mariza, Sirk Natalija, Srebernic Terezika. Deset dijakov ima popravne izpite. En dijak je zavrnjen.
1.	D - Izdelale so: Devetak Nada, Devetak Silvana, Gergolet Livijana, Humar Klara, Komjanc Elizabeta, Komjanc Roza Ana, Marušič Elvija, Mikulus Loreta, Nanut Loredana, Petcani Rozana, Terpin Ana,
Tomsic Andrejina. Štiri dijakinje in1 popravne izpite. Pet dijakinj je bilo vrnjenih.
II.	A - Izdelali so: Battisti Ivan, Cef Donat, Cevdek Fabij, Cijan Marijan, tič Marko, Devetak Gvido, Dorni Sil'' Frandolic Ivan, Heric Janez, Hvalič ' nijel, Jarc Emil. Pet dijakov ima 1 pravne izpite. Štirje dijaki, so bili vrnjeni.
II.	B - Izdelale so: Antoni Bogomila, listič Patricija, Cernetti Neva, Černič mana, Cherpan Maksimilijana, Cotič vina, Culot Silvana, Gergolet Nadja, Julijana, Klanjšček Katarina, Marchi ka, Mozetič Jadranka. Osem dijakinj popravne izpite.
II.	C - Izdelali so: Figelj Joško, Ge' let Aldo, Nanut Karel, Zavadlav J1* Ožbot Klavdija, Sgubin Franka, Sirk I* na, Sirk Marija, Valantig Oielina, Z1 Danira. Sedem dijakov ima popravni pite. Dva dijaka sta bila zavrnjena.
Dijaki tretjih razredov so vsi pripust k nižjemu tečajnemu izpitu.
st
k
fti
M:
bi
Vc
d
čfc
Programske obveznosti jz Goriškega Krščanske demokracije
V sredo zvečer, 12. t. m. se je vršil sestanek širšega posvetovalnega organa go-riške Krščanske demokracije, katerega so se na povabilo udeležili tudi dr. Sfiligoj z dr. Bratužem in števerjanski župan g. Klanjšček s podžupanom g. C. Terpinom.
Predsedoval in vodil je pokrajinski tajnik KD dr. Cian, ki je v uvodu pozdravil vse udeležence, se vsem zahvalil za skrb tn trud, da so volitve dale dober uspeh tn na kratko orisal pomen sestanka, to Je pregled programskih obveznosti in prizadevanj KD v goriški pokrajini.
Nato je pokrajinski odbornik g. Vezil Prečital točko za točko ves program gospodarskega in upravnega značaja KD ter se pri raznih točkah dalje časa ustavil in jih tolmačil tako, da so si udeleženci lahko ustvarili točno panoramiko vsega programa, ki zajema zlasti vprašanje proto-sinhrotrona, cestnega omrežja, poljedelstvo, nov goriški obmejni prehod z vsemi zadevnimi napravami za razne usluge, nastavitev pokrajinske otroške bolnišnice v Krminu, novi rok za doplačevanje prispevkov za socialno zavarovanje, obmejne prehode in turizem.
Ker se g. Vezil ni dotaknil problemov, ki specifično zanimajo slovensko manjšino, je dr. Sfiligoj, potem ko je povedal nekaj misli k raznim točkam orisanega iaI1* Programa, podrobno povedal, kaj vse slovenska manjšina potrebuje in zahteva, da ho res enakopravna, ker se bo samo tako čutila gotova za svoj obstanek in napredek v kulturnem, gospodarskem in socialnem Pogledu. Poudaril je pravico in zahtevo
>i f
Je , ka ms
rše
poi
vala
:ih
i »
ku
lnic i j' mei ika ča , S še ljeJ čas ki or, ret« iz > j a» i c. an i i er
rei)f
v
stat
ki«
jvi
do uporabe slovenskega jezika v javnih uradih, saj smo to pravico Slovenci do leta 1918 že imeli. Vrnitev te naše pravice, ki sloni na ustavnih določilih in naravnem zakonu, utegne zaposliti lepo število naših mladih izobražencev.
Dr. Sfiligoj je prikazal tudi nujnost otvoritve slovenske strokovne šole trgovske smeri v Gorici, ker je prav, da se naša mladina dodobra izobrazi v trgovskih vedah# Vsi vemo, je dejal dr. Sfiligoj, da trgovine in tudi razna podjetja potrebujejo in zaposlujejo mladino veščo slovenščine.
Ravnatelj pokrajinskega urada za delo dr. Terenzio je močno podprl ta zadnji poudarek in dejal, da je poznanje slovenščine pri mladih danes stvarna potreba. Pripomnil je, da bi se v Gorici šolska mladina morala učiti slovenščine bolj kot angleščine.
Stališče Slovencev do protosinhrotrona je že znano, saj so se naši izvoljeni predstavniki o tem že izrekli: zahtevamo zakonske zaščitne ukrepe, da nas protosin-hrotron narodno ne uniči.
Končno je dr. Sfiligoj omenil še bolečo zadevo števerjanske občine in sicer ceno vode. To morajo števerjanci izredno drago plačevati, kar ni prav, saj je voda vsakdanja potreba za življenje. Zato je predlagal, naj bi smela tudi števerjanska občina pristopiti h konzorciju C.A.F.O., ker bi potem imeli vodo zo 40 % ceneje. Izvajanja dr. Sfiligoja sta podprla tudi navzoča zastopnika števerjanske občine župan Klanjšček in podžupan C. Terpin.
Razprava	o
pokrajinskem
Letošnja diskusija o proračunu za leto ig) ^68 se je zelo pozno začela zaradi voli-w tev. Svetovalci so o njem dosedaj razpravljali na dveh sejah, potrebna pa bo najmanj še ena seja, da bo prišlo do glasovanja in do sprejema.
SJl ^ IJTvi seji je odbornik za finance in 'ffiovoizvoljeni parlamentarni poslanec Ma-ev#rocco .prečital poročilo, ki ga je pripravil odbor. To poročilo naj bi osvetlilo in razložilo elemente, kriterije in smernice, ki ^ vodile odbor, da je dal prednost ene-Piu področju pred drugim in določil višino stroškov.
Iz proračuna je razvidno, da je za leto 1968 predviden primanjkljaj 528 milijonov hr. Ta deficit je vsako leto višji — lani le znašal okrog 400 milijonov. Vsako leto se viša tudi dolg goriške pokrajine (za Krdtje letnih deficitov), ki bo letos nara-stel na 4 milijarde in 785 milijonov. Goriška pokrajina se nahaja v obupnem finančnem položaju!
Največ stroškov gre za pokrajinsko osebic oziroma točneje za osebje goriške umo-vet* bolnice in sploh za delovanje in upravljanje te ustanove. Za letos je predvidenih 417 milijonov za osebje in skupno ^06 milijonov stroškov (lani jih je bilo okrog 500 milijonov).
V debati k proračunu se je prvi oglasil komunist Menichino. Skritiziral je — po stari navadi — predvsem politični del Poročila, češ da je iz njega in iz delovanja uprave razvidno, da je levi center 111111111 doživel polom in da ni kos, da uredi stanje. Napadel je demokrščane in zlasti |lj Socialiste. Zagnal se je tudi proti dežel-
no
S '
žja
>ri'
namu zakonu o načrtovanju (programma-zione), ki se ga drži tudi pokrajinska uprava, češ da je okostenel in nesodoben.
Na drugi seji razprave o proračunu se je prvi oglasil demokristjan Perissin. Zagovarjal je smernice pokrajinske uprave in pobijal izvajanja in napade predgovornika. Komunist Marizza se je — kot vedno — dotaknil predvsem kmetijskega področja in je seveda kritiziral politiko uprave na tem področju. Res pa je, da so stroški za kmetijstvo zelo nizki! Advokat Macoratti (združeni socialisti) je o političnem delu polemiziral s komunistom Menichinijem. Zanimivo je, da je tudi izrazil zaskrbljenost glede visokih stroškov za osebje, kar je lani napravil zastopnik SDZ prof. Kranner.
V nadaljevanju razprave so govorili še komunistka Tomadinova, demokristjan Cossani, socialproletarec Poletto in zastopnik SDZ prof. Kranner. Ker je bil njegov poseg zelo dolg, bomo o njem poročali prihodnjič.
Nagrade razstavljalcem domačih vin v Zgoniku
Kot smo poročali v prejšnji številki, je bila v Zgoniku občinska razstava domačih vin. Posebna žirija je takole razdelila nagrade: za črna vina je prejel prvo nagrado Karel Stubel (Salež 49), drugo Miroslav Žigon (Zgonik 36), tretjo pa Marija Doljak (Zgonik 18); za bela vina pa so bili nagrajeni Albin Milič (Ko-ludrovica 2), Karel Štolfa (Salež 46) in Ivan Grilanc (Salež 2).
Razburjenje v Doberdobu zaradi odslovitve cestarja Jarca
Cestarja Karla Jarca je doberdobska občinska uprava vzela začasno v službo s 1. aprilom 1964 z namenom, da s časom pride v stalež stalnih občinskih uslužbencev. Prvega julija 1964 so ga potrdili še za nadaljnje tri mesece /in potem nič več. Držali so ga naprej v službi brez potrebnih sklepov. Zdaj pa so ga z odborovim sklepom z dne 6. t. m. nepričakovano odslovili, češ da je kontrolni odbor znižal za 500.000 lir postavko proračuna 2.519.170 lir, ki se tiče plače osebju tehničnega urada. Manjša postavka 2.090.170 lir bi zadostovala, pravd odborov sklep, komaj za eno leto plače cestarja in za polovico leta njegovemu pomočniku.
Zaradi tega, in tudi iz razloga, da je Karlo Jarc bolehen in ne more redno vršiti svoje službe, so ga odslovili ter obdržali Čadeža Jožefa, ki pa so ga vzeli na delo kot pomočnika šele lansko leto. Gospod Čadež je starejši človek in že prejema neko pokojnino. Javnost je spričo takega ravnanja precej razburjena, saj ne verjame, da je Karlo Jarc toliko bolan, da ga je treba kar čez noč vreči na cesto.
Svetovalci opozicije, izvoljeni na Slovenski listi, se s takim sklepom odbora ne strinjajo, in bi se ne strinjali, niti če bi odbor odslovil g. Čadeža, ker dobro vedo, da sta oba potrebna.
Proti odločitvi kontrolnega odbora bi morala občinska uprava vztrajati na svoji postavki 2.519.170 lir za osebje tehničnega urada in ne odsloviti moža, ki je priden in ima veliko potrebo.
Opozicijski svetovalci so vedno zahtevali, naj se osebje sprejema v službo z rednimi in pravilnimi sklepi. Zakaj se tega pravila odbor ni držal v pogledu g. Karla Jarca?
Tudi na seji občinskega sveta, ki je bila 29. decembra in na kateri so razpravljali o spremembi pravilnika, so opozicijski svetovalci poudarjali zadevo cestarja, ker so slutili, da nekaj ni v redu in da se morda skrivajo kaki čudni nameni.
Pri stvari gre na vsak način za sklep, ki je v protislovju s ponošanjem odbora in sploh večinskih svetovalcev, da so socialno čuteči. Odbor je namreč izglasoval dve resoluciji: prvo proti odslovitvam v podjetju »Detroit«, drugo pa proti ukinitvi tovarne »Solvay«, in potem je odslovil cestarja Jarca...!
Letošnji novomašniki
Vsi letošnji novomašniki v Sloveniji bodo letos posvečeni na praznik sv. apostolov Petra in Pavla 29. junija. V Ljubljani bo posvečeval nadškof dr. Pogačnik, v Mariboru škof dr. Držečnik, v Kopru škof dr. Jenko, v Celju mariborski pomožni škof dr. Grmič.
Ljubljanska nadškofija ima letos 13 no-vomašnikov; eden izmed njih študira v Rimu in bo tam prejel mašniško posvečenje 11. oktobra letos; mariborska škofija ima 12 novomašnikov. Slovensko Primorje (Koper-Gorica) pa pet. Od redovnih družb so trije novomašniki salezijanci, po dva sta frančiškana, kapucina in lazarista, eden je pa minorit. V celoti ima letos Slovenija 40 novomašnikov. Žal pa kakor prejšnja leta tudi letos zamejski Slovenci v tržaški in goriški škofiji ne bodo imeli nobenega novomašnika. In kakor se zdi, še dolgo ne.
Občni zbor Društva slovenskih izobražencev
V ponedeljek, 17. julija je bil v društvenih prostorih v ul. Donizetti 3_ občni zbor Društva slovenskih izobražencev. Poročila o delovanju društva, ki so bila ponazorjena z nekaj diapozitivi, so podali Julka Štrancar, Marcel Petkovšek in Jože Peterlin. Sledile so volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: Julka Štrancar, Jože Peterlin, Marcel Petkovšek, Martin Jevnikar in Marijan Bajc. Med temi je bil izbran za predsednika Jože Peterlin. Pred občnim zborom je prof. M. Jevnikar predstavil Vinka Brumna in njegovo knjigo Iskanja, ki je prejela nagrada »Vstajenje« za leto 1967. Utemeljitev razsodišča je bila objavljena v našem časopisu že v prejšnji številki.
Zaključni izpiti na srednjih šolah
Čim se je končal pouk, so se začeli na vseh nižjih srednjih šolah zaključni izpiti, tako imenovane male mature. Na posameznih šolah predsedujejo izpraševal-nim komisijam, ki so sicer sestavljene iz razrednih profesorjev, naslednji ravnatelji oz. profesorji: na srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu prof. J. Seražin, na srednji šoli Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu ravnateljica prof. M. Blažinova, na srednji šoli F. Erjavec v Rojanu prof. V. Deško, in na srednji šoli F. Levstik na Proseku prof, J. Pečenko, na srednji šoli S. Kosovel na Opčinah prof. G. Budal, na srednji šoli S. Gregorčič v Dolini prof. B. Tomažič in na srednji šoli I. Gruden v Nabrežini ravnatelj prof. V. Sosič.
Na vseh teh nižjih srednjih šolah je kar lepo število »maturantov«. Želimo jim, da bi srečno prestali to preizkušnjo in tako kronali svoj obvezni študij. Nekateri so se že odločili za nadaljnji študij in si izbrali katero izmed višjih šol. Večina pa bi se rada strokovno izpopolnila in nato šla na delo. Ti dijaki pa še niso gotovi, ali bodo oblasti odprle toliko ob-Ijubljane slovenske strokovne šole, saj o potrebi takih zavodov nihče niti najmanj ne dvomi. Vsa slovenska javnost je že večkrat zahtevala in utemeljila potrebo po teh šolah. Iz samega Rima so prišla najboljša zagotovila, zato resno pričakujemo, da se bodo prizadeti dijaki lahko jeseni vpisali na novoustanovljene zavode, kjer se bodo strokovno usposobili.
Prva seja deželnega sveta
Na prvi seji deželnega sveta, ki je bila preteklo soboto, so izvolili za novega predsednika sveta demokristjana Ribezzija iz Vidma. Na tem mestu je bil v prejšnji zakonodajni dobi demokristjan De Rinal-dini iz Trsta. Za podpredsednika pa sta bila izvoljena socialist Pittoni in komunist Pellegrini. Izvolili so tudi štiri tajnike.
Poroka v kraški jami
V nedeljo, 9. junija je šempolajski župnik Mirko Mazora opravil poročni obred na kaj nenavadnem kraju. Pri vasi Slivno je kraška jama, ki ji pravijo »Slivenski stolpi«. V njej sta se odločila poročiti dva člana jamarskega društva iz Tržiča. Ženin in nevesta, župnik, priče ter svati, vsi so se morali spustiti 30 m v globino, nato pa še hoditi več sto metrov po podzemskem hodniku, da so prišli do kraja, kjer naj bi bila poročna sv. maša in se izvršil poročni obred. Seveda je vsa sve-
čanost zaradi nenavadnega Okolja pustila v vseh prisotnih doživetje posebne vrste.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa pa je prejelo v Šempolaju prvo sv. obhajilo 14 naših otrok; sedem je bilo dečkov in sedem deklic. Tudi telovska procesija se je mogla kljub močnemu vetru v redu izvršiti. Nasprotno pa je ponekod v kraških vaseh zaradi burje morala odpasti, npr. v Devinu in v Mavhinjah.
Skedenj
Kot vsako leto, se bomo tudi letos spomnili v nedeljo, 23. t. m. žrtev Rižarne. Ob 10. uri bo sv. maša za žrtve, ob 11. uri bomo šli na kraj mučenja ter pri spomeniku opravili žalno svečanost. Po položitvi venca bo govoril deželni poslanec dr. Drago Štoka. Na to spominsko svečanost vabimo vse škedenjce in tržaške rojake, da izkažemo čast nedolžnim padlim žrtvam ter jim izprosimo večni pokoj,
V torek, 25. junija bo v kino dvorani prvi nastop baletne šole »Dom«. Začetek ob 20.30. Vabljeni vsi Škedenjci k tej zaključni prireditvi. Naj bo številna prisotnost najlepše priznanje prizadevanju otrok in učiteljice gdč. Selme Micheluzzijeve. Za vstop smo določili prostovoljni prispevek.
Sv. maša za zaključek šolskega leta bo v četrtek, 27. t. m. ob 17.30. Po sv. maši so vabljeni vsi otroci in starši v Dom kot običajno ob takih prilikah.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 23. do 29. junija 1968
Nedelja: 9.30 Dobro nodeljo voščimo z ansamblom Maksa Kumra in Lojzeta Slaka. 10.45 Disneyev svet (do 11.35). 15.00 Konjeniški turnir. 16.50 Bratislava: Nogomet ČSSR : Brazilija. 19.25 Ilegala, serijski film.
Ponedeljek: 18.15 Kuharski nasveti: O rabi želatine v kuhinji. 19.20 Skrita kamera. 20.35 Oblike, gibanja, oblike - balet.
20.50 Na križpotjih slovenske poezije. 21.50 Oddaja resne glasbe.
Torek: 18.30 Nekaj o kačah. 18.50 Risanke. 19.05 Jugoslavija in dežele v razvoju. 20.40 SRAM - češki celovečerni film.
Sreda: 18.00 Po Sloveniji. 21.00 50 let Judenburga - filmski zapis. 21.15 Giselle med katedralami - baletna lepljenka. 21.45 Perry Mason - serijski film.
Četrtek: 17.15 Tiktak: velika policijska pravljica. 17.30 Daljnogled - oddaja za otroke. 18.00 Po Sloveniji. 20.35 (Ne)znana Talija: Ljudska igra in kmečka drama.
21.50 Salon za smeh: Igor Torkar - Baročna burka o idealnem zakonu.
Petek: 17.50 Deček iz džungle. 19.05 Moj oddih - oddaja iz cikla Človek, znanost in proizvodnja. 19.35 Sladkor in cimet - zabavno glasbena oddaja. 20.50 Casta Diva -italijanski celovečerni film.
Sobota: 16.45 Tekmovanje v kajakih in kanujih - prenos iz Tacna pri Ljubljani. 18.20 L. Suhadolčan: Narobe stvari v mestu Petpedi - mladinska igra. 21.50 Osvajalci - serijski film.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 4138, 31,10 in na s.v. 196 m; v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zicrne - Slovenske oddaje - Vaticano.
ne
:iČ
&
i
V
Gri
ju
k Z'f
irtil
a.
>uš*
"hniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiinii iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiuuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiii uiMiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiHiMiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitttiiiiiiHiMtiitnuiiiii
'OSEFINE STEGBAUER Prevedel J. P.
70
ffVcš la Xfewale fcvezdes • • •? 44
in>
110
Ce» n, 1 Sib
ič I
'a Gospa Thorn je za hip neodločena ob-
111 stala,. Za hip ji je bilo hudo, da bo sedaj Zgubila otroka, ki ji je postal tako ljub,
la, - drugi strani pa je bila spet vesela, je Gretica dobila starše. Preveč je ljubila otroka, da bi mu te sreče ne priučila.
V	kratkih besedah je sedaj gospod frohner razložil, kako je prišlo do tega.
»Ste že govorili z Gretico?« je vprašala fc°spa Thorn.
»Ne, ker je še nisem našel. Tu so mi ^Povedali, da je šla k vam v ložo.«
»K meni je ni bilo. Gotovo bo kje tu.« Skupno sta šla v garderobne prostore ltl iskala, a Gretice ni bilo nikjer.
»Gretica je vendar hotela k vam v ložo,« «c potrdil profesor Schreiner. »Da se mora Preobleči, je rekla, in da bo potlej šla
k vam. Tu leži njena bela obleka...«
Gospa Thorn je prebledela: Le kje je Gretica? Tudi gospod Frohner je stal neodločen ob strani. Kaj naj to pomeni? Komaj je dobil svojega otroka nazaj, že je ta spet izginil. Le kje je? Nihče je ni videl. Vsi so le vedeli povedati, da se je po zadnji točki hotela preobleči in zato vse sošolke odslovila. In da bo šla v ložo k materi, je povedala. Potem je ni nihče več videl. Začeli so jo iskati po vsej hiši, da je odmevalo po hodniku, a je niso nikjer našli.
»Morda je šla kar domov?« je boječe upala gospa Thorn. »Cel dan ji ni bilo posebno dobro.« In pohitela je z Jurijem Frohnerjem domov. Toda služkinja je takoj povedala, da Gretice še ni doma.
»Najbolje je, da spravite Marjetico spat,« je nazadnje odločil Jurij Frohner. »Jaz bom šel medtem na policijo in tam povprašal.«
Gospa Thorn se je od razburjenja tako tresla, da se je komaj še držala na nogah. Zato je brez besede privolila. Peljala je Marjetico v sobo, kjer sta oba otroka spala. Komaj je prižgala luč v spalnici, je že
zagledala na Gretičini nočni omarici pismo. V hudih slutnjah je vzela pismo in začela brati:
Ljuba mamica!
Nikar ne bodi huda name, če Te kar tako brez slovesa zapustim. Saj imaš sedaj Marjetico in bi mene gotovo ne vzela za svojo, če bi bila že prej vedela, kako bo prišlo. Nikakor Ti nočem biti v nadlego in tudi ne maram, da bi gospod Poli imel z mano, s svojo pastorko, kakšne stroške. Prosim, nikar ne poizveduj za menoj! Se bom že prebila skozi življenje. S sabo vzamem le modro mornarsko obleko, katero sem tudi prinesla s seboj takrat po bolezni. Za vso Tvojo skrb se Ti prav lepo zahvalim!
Gretica
Gospa Thorn je bila vsa zbegana. Nikakor ni mogla razumeti Gretice. Vedno spet in spet je prebirala Gretičino pismo, ki je kazalo tako malo otroškega, ki je bilo tako resno, žalostno. Počasi je razumela, kako je vse to prišlo. Skušala se je vživeti v Gretico. Ah, zdaj je razumela, zakaj je bila Gretica v zadnjem času tako bleda! Solze so ji kar same privrele v
oči in kapale na pismo, šele ko se jo je Marjetica jokaje oklenila in boječe spraševala, zakaj mamica joka, se je uboga žena zavedela. Brž je spravila otroka v posteljo in mu med solzami naročila:
»Moli, ljubo dete, moli, da bomo spet našli Gretico!« Potem je še sama pokleknila ob otrokovi postelji in iskreno zaprosila Boga, naj varuje ubogega otroka, ki je tako nepremišljeno zapustil dom in se podal v nevarnosti in grozote tujine.
čez pol ure se je oglasil telefon. V strahu trepetajoča je dvignila gospa Thorn slušalko. Oglasil se je Jurij Frohner: »Otroka smo našli! Počakajte kar doma, dokler ne pridem!«
In že je odložil. Tako rada bi gospa Thorn vprašala, kje so jo našli in kako, a ni mogla več. Počasi je tudi ona položila slušalko na aparat in omahovaje odšla v spalnico k Marjetici. Tam je obsedela na postelji spečega otroka in čakala. Minute so se vlekle v nedogled. Ko je zazvonil zvonec, je bila gospa Thorn prepričana, da je Jurij Frohner. Hitela je odpirat in začudena vzkliknila: pred njo je stal Joahim Poli.
Brez pozdrava je vprašal: »Za božjo voljo. Že dobro uro poizkušam, da bi te telefonsko dosegel, pa ni bilo mogoče!« Gospa Thorn ni odgovorila. Saj ni mogla. Solze so ji polivale lice. Le z roko mu je pokazala, naj vstopi, potlej je zaprla vrata. Saj še slutila ni, da Joahim že ve, kako je z Gretico.
»Pomisli, Joahim, Gretica je pobegnila!« je nato izdavila s solzami. »Jurij Frohner mi je prej telefoniral, da jo je našel. Pa ni povedal ne kje in ne kako!«
»V bolnišnici je!« je dejal Joahim.
Gospa Thorn je prestrašena vzkliknila. Več ni mogla. Zavrtelo se ji je in omahovaje je iskala, kje bi se oprijela.
»Nikar se ne razburjaj!« je priskočil Joahim in jo podprl. Peljal jo je k stolu. »Saj ni tako hudo, kot misliš!« jo je skušal tolažiti. Na mizi je zagledal pismo. Vzel ga je in prebral. Začuden je zmajal z glavo. Kar ni mogel razumeti, kako je Gretica mogla kaj takega storiti: »Le kaj si je mislila uboga deklica! Tega si na noben način ne morem razložiti.«
(se nadaljuje)
K
Lepa kulturna prireditev v Štandrežu
Že v prejšnji številki smo poročali o prvem dnevu dobro izpadlega »praznika špargljev«, ki pa se ni mogel uspešno zaključiti že naslednji dan zaradi slabega vremena. Zato pa smo lahko prisostvovali zadnjo nedeljo široko zasnovanemu kulturnemu programu. Na sporedu je bilo kar sedem pevskih zborov (izmed katerih sta dva zadnji trenutek odpadla), sledila je pa še Linhartova veseloigra »županova Micka«.
Na odru za župno cerkvijo so se pred zelo številnim občinstvom najprej vrstili posamezni zbori. Prvi je nastopil mladinski zbor iz Štandreža, ki je pod vodstvom Elvire Chiabai lepo odpel vrsto slovenskih pesmi. Prav razveseljivo je gledati tako številen mladinski zbor, ki nam izpričuje živo ljubezen naše mladine do zborovskega petja. Sledil je nastop moškega zbora »Fantje izpod Grmade«, ki ga vodi Ivo Kralj, ki nam je tudi svoje pesmi prijetno podal. Sledil je cerkveni pevski zbor iz Štandreža, ki ga vodi zaslužni organist Maks Debenjak. Zelo je ugajala zlasti Schwabova pesem »Večer na morju«. Moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel tri
MISIJONSKI KROŽEK MD V GORICI
priredi v dvorani Katoliškega doma v nedeljo, 23. t. m. ob 17. uri
MISIJONSKO PREDAVANJE S SKIOPTIČNIMI SLIKAMI
Predaval bo misijonar IVAN ŠTANTA o misijonih na Madagaskarju.
G. Ivan Štanta se mudi v Evropi na počitnicah. Njega in njegov misijon poznamo iz poročil v Kat. glasu in v Kat. misijonih. Zato vabimo vse prijatelje misijonov, da se z našim misijonarjem še osebno seznanijo.
pesmi, med katerimi je bila tudi vedno lepa »Žabja svatba« V. Vodopivca. Pevski koncert je zaključil moški zbor »Oton Zupančič« iz štandreža pod vodstvom Franca Lupina. Posebno je poslušalce navdušila Vrabčeva »Zdravica«.
Drugi del kulturnega sporeda je obsegal predstavo veseloigre A. T. Linharta »Zupanova Micka«. To nadvse znano delo očeta slovenske dramatike je na naših odrih vedno dobrodošlo. Posamezni igralci so se res vživeli v svoje vloge in so jih dokaj prepričevalno podali. Gotovo ima pri vsem naj večjo zaslugo prav režiser g. dekan Žorž. Svoj delež pa so doprinesli tudi primerni kostumi Slovenskega gledališča iz Trsta.
Naj ob zaključku še enkrat povzamemo niz razstav, ki so se vršile ob robu kulturnega programa štandreških prireditev, že zadnjič smo omenili slikarske razstave, na katerih so sodelovali priznani umetniki Cej Demetrj, Cej Jože, Saksida, Palčič in Kosič. Poleg tega smo lahko občudovali še slikarska dela dijakov enotne srednje šole v Gorici, ki sta jih pripravila prof. Vida Franko in prof. Klavdij Palčič.
Posebno omembo zasluži tudi knjižna razstava, katero sta oskrbeli Katoliška knjigarna in Državna ter mestna knjižnica v Gorici, katere ravnatelj dr. Guido Man-zini je pokazal posebno zanimanje in pozornost.
Podgora
Preteklo nedeljo sta se v naši cerkvi poročila prof. Bernarda Bandelj in brigadir Lestani Valerio. Obema iskrena voščila na novi življenjski poti!
Smrt zavednega krščanskega moža
V	Sovodnjah ob Soči so v četrtek, na praznik sv. R. Telesa, pokopali zavednega krščanskega moža, Franca Pahorja. Doma je bil iz Doberdoba, kjer se je rodil pred 75 leti. Po prvi vojni se je preselil v So-vodnje, saj mu je bil dom v Doberdobu spremenjen v ruševine. Tu se je leta 1922 poročil s pridno, globokoverno Marijo, sestro duhovnika Koretnika, ki službuje sedaj v Jelšani pri Ilirski Bistrici. Rodila mu je šest otrok, od katerih je eden že kot sedemleten deček umrl. Vse sta vzgojila v zavedne in poštene ljudi. Sin Lado se je po hudem preganjanju ustalil v Rimu, kjer je znan kot dober, človekoljuben zdravnik, ki zlasti rad pomaga ubogim in zatiranim. Vsi otroci so že poročeni in sredi devetih vnukov je pok. Francu mimo potekalo življenje. Pred mesecem se je zatekel v bolnišnico na pregled, kjer pa ga je dohitela smrt. V silnem trpljenju ni tožil, rad je ponavljal, ko so ga milovali, da saj je tudi Kristus trpel. Umrl je vdan v božjo voljo in lepo pripravljen na zadnjo pot. Prepeljali so ga na dom, kjer so mu izkazali zadnjo čast domači in vaščani, na pogreb pa so prišli tudi iz bližnjih vasi in mnogi iz Gorice, saj je bila njegova gostoljubna hiša splošno dobro znana. Prišli so pevci iz Kontovela, kjer je poročena hči Dana in mu v slovo zapeli naše pretresljive ža-lostinke. Vsem je bilo težko, ko so ga polagali v rodno zemljo, v zemljo, ki jo je tako ljubil, za katero je živel in trpel. Že od vsega začetka je bil zvest naročnik Katoliškega glasa. Medtem ko prosimo Vsemogočnega, naj mu da večni mir, izrekamo naj toplejše sožalje preostalim v družini.
ZA KMETOVALCE
Hleve proč od smetišč!
Na Tržaškem je pokrajinski živinozdrav-nik izdal dne 5. junija letos odlok, ki ima namen, da prepreči širjenje bolezni potom mestnih odpadkov na živali.
Na podlagi te določbe je dovoljeno rediti prašiče najmanj 400 m in druge živali vsaj 200 m proč od mestnih in izven-mestnih odlagališč smeti. Občinske uprave morajo ograditi smetišča, da se jim živali ne bodo mogle približati in da se prepreči odnašanje odpadkov za krmo. V teku 60 dni t.j. do 4. avgusta letos je treba zre-jališča, ki so preblizu smetišč, prenesti v predpisano razdaljo. Ta prenos mora prej odobriti občinski živinozdravnik. Prašiče, ki bodo ostali bliže od 400 m, bodo na stroške lastnikov izolirali in zasegli, dokler zdravstveni organi ne odločijo drugače. Za neupoštevanje teh določb so predvidene prijave sodišču.
V	pravem času prošnje za pokojnino
Odlok predsednika republike št. 488 z dne 27. aprila letos določa, da se odplačevanje pokojnine začne šele s prvim dnem meseca, ki sledi datumu vložitve prošnje.
Doslej je veljalo načelo da se pokojnina začne plačevati od tistega dne, ko je oseba dopolnila predpisano starost, četudi je bila prošnja vložena z zamudo.
Odslej pa je treba paziti, da se prošnjo vloži še v istem mesecu, ko je nekdo dopolnil 65 let za moške oziroma 60 let za ženske. Le tako mu bo pokojnina priznana od prvega sledečega meseca. Kdor bi zamudil ta rok, ne bo prejel nobenih zaostankov, pač pa mu bodo priznali pokojnino šele s prihodnjim mesecem po vložitvi prošnje.
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI vabi na
TEDEN SLIKARSTVA. ŠPORTA. KULTURE
V nedeljo, 23. junija: Ex tempore slikarstva; tekmovanje slikarjev naše dežele
o lepotah in značilnostih Krasa-Bazovice; od 7h do 12“ prijava slikarjev v Slomškovem domu; ob 17“ zaključek tekmovanja; ob 19“ razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad.
V ponedeljek 24. junija: ob 21“	otvoritev	razstave ex	tempore; razstava bo
odprta do 8. julija.	Vsak dan	od 18. do	22. ure. Ob nedeljah od 12“	do 22“.
V torek 25. junija in v četrtek 27. junija: ob 21“ tekme v odbojki za pokal
»ex tempore« slikarstva med ekipami Kras, Bor, Gasilci, Libertas.
V soboto 29. junija: Kulturno-zabavno srečanje Kras-Furlanija od 20“ do 24“.
Nastopajo: Godba na pihala iz Trebč - domača pevska zbora »Lipa« in »Slomšek« - Furlanska folklorna plesna skupina iz Kaprive (Capriva) Mešani pevski zbor iz Gradiške - »A. R. Torriana« (Gradišča).
V ponedeljek 8. julija:	Zaključek razstave	- Filmski in	zabavni večer.
Vse dneve bogat in pester	srečolov.	S pijačo	in jedačo	dobro založen	kiosk.
Prireditve bodo ob vsakem vremenu.
Procesija Sv. R. Telesa v Gorici
Lansko leto je procesijo Sv. R. Telesa preprečilo slabo vreme. Tudi letos je grozilo, da bodo goriški verniki ob lepo doživetje mimohoda evharističnega Kristusa po mestnih ulicah. Vendar se je procesija v redu vršila, čeravno v skrčenem obsegu, kar je povzročilo, da se verniki niso mogli primemo razvrstiti. Procesija je šla iz stolnice po ulici Marconi do Korza in od tam na Travnik, kjer je bil blagoslov. Sv. R. Telo je nosil goriški nadškof msgr. Co-colin, ki je pred blagoslovom spregovoril zbrani tisočglavi množici. Poudaril je, da je Cerkev zrastla iz vere in živi po zakramentih, zlasti še po sv. Evharistiji. Tudi goriški verniki, je dejal nadškof, so se odzvali vabilu sv. očeta za leto vere in na mnoge načine izpričali svojo vdanost Cerkvi in z deli ljubezni dokazali, da so resnični kristjani. Naša mladina je šla na delo in posvetila velik del svojih energij in navdušenja ubogim, lačnim in bolnim ter še posebno gobavcem, zavedajoč se velike resnice, da je vera brez dobrih del mrtva. Vsi moramo biti, je zaključil g. nadškof, živi udje Cerkve, ki je Kristus.
Sledil je blagoslov z Naj svetejšim nakar se je množica razšla, vesela, da je tudi javno, izven cerkve izpričala svojo vero v evharističnega Boga.
S
yAv RADIO
TRST A
Spored od 23. do 29. junija 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Prigode pogumnega Jakca«. Tretji del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 »Milost za Ismaya«. Radijska drama. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 18.30 Iz pesniških gajev: »Ervin Fritz«. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v Doberdobu.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Brucknerje-vega in Martuccijevega opusa. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Aurelia Gruber-Benco: »Med barakami in gradom«. 21.45 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Pod farnim zvonom župne cerkve v Doberdobu. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Piero Uieri: (12) »Notranje razsulo v habsburški monarhiji«. 18.30 Drugi del koncerta radia Trst A, ki je bil registriran 14. maja letos. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 W.A. Mozart: »Don Juan«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Liki iz naše preteklosti: »Alojzij Res«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 18.30 Ljudske pesmi: »Tu Pro-snid so tri čeče«. 19.10 Zdravniška posvetovalnica«. 20.35 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi v Trstu.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Ivan Tavčar: Visoška kronika: (4) »Stara Pasaverica razdre Izidorjevo poroko«. Ponovitev. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Novorea-lizem«. 18.30 B. Bettinelli: Tretji koncert za orkester. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Vožnja ponoči«. Radijska drama. 21.55 Kompozicije za lutnjo iz renesanse.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Gospodinja nakupuje. 17,20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Beri, beri, rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta prirejenega v sodelovanju z USIS-om in Italijansko-ameriškim društvom v Trstu 28. marca 1967. 19.10 Novele 20. stoletja: Andrej Budal: »Prisluškovanje«. 20.35 Gospodarstvo in delo.
Sobota: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 V prazničnem tonu.
11.00 Iz koncerta orkestra Glasbene Matice v Trstu pod vodstvom Oskarja Kju-dra, ki je bil registriran 6. decembra 1964 v Trstu. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.00 »Anarhist«. Burka v dveh dejanjih. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.55 Zbor »Ja-cobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom U. Vrabca. 18.15 »Snubljenje s čokom«. 19.00 Poje skupina »Equipe 84«. 19.10 »Relikvije svetih apostolov Petra in Pavla v Rimu«. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Ivan Tavčar: Visoška kronika: (5) »Polikarp Khallan umrje«. 21.30 Vabilo na ples. 22.30 Zabavna glasba.
Odbojka. Nadaljuje se tekmovanje v »Serie D« in bo trajalo do 7. julija. Preteklo nedeljo je 01ympija igrala proti moštvu CSI Friuli iz Vidma in izgubila z 0:3 (4 : 15, 12 : 15, 12 : 15). To moštvo je trenutno na prvem mestu lestvice in je favorit za končno zmago ter za prestop v višjo kategorijo^ Goričani so igrali z zelo pomlajenim moštvom; nastopila sta dva naraščajnika (Cemic L. in Sossou) in sta se kar dobro znašla v družbi »starejših«.
Prihodnje tekme Serie D bodo: v četrtek 20. t. m. ob sedmih zvečer v Gorici proti Gasilcem iz Gorice. Igralci naj se zberejo vsaj do 18.30 na igrišču Gasilcev v ul. P. Diacono.
V	nedeljo, 23. t. m. bo Qlympija nastopila v Trstu proti BOR-u. Naslednji tekmovalci naj se zberejo na Travniku v Gorici do 8.30: Valentinčič, Sfiligoj, Pintar, Špacapan P., Kranner M., Prinčič, Cemic M., Sossou, Cernic L., Cotič B , Antonič.
Promocijsko pokrajinsko prvenstvo se je te dni končalo. Tekmovali sta dve moštvi: Audax in 01ympija. Zmagala je ekipa Audax, ki se je pomerila z zmagovalcema iz Trsta in Vidma. Za Olympdjo so igrali: Frandolič, Sossou, Komel, Kranner Marko, Mermolja, Komauli, Blason, Rivo, Martinetto.
Odbojka med dijaki. Tudi letos se je slovenski Licej — skupaj z Učiteljiščem — udeležil tekmovanja med višjimi in srednjimi šolami. Naši dijaki so zasedli drugo mesto za zmagovalcem (Industrijski tehnični zavod Galilei) in so gladko odpravili tretjega — Trgovski zavod Fermi.
Lahka atletika. Preteklo soboto so naraščajniki (ragazzi) 01ympije tekmovali v Tržiču. Dosegli so nekatere zelo dobre rezultate. Špacapan Mirko je zmagal v metu krogle (12,92 m) in prejel zlato medaljo. Tommasi Pavel je zasedel četrto mesto v metu krogle (11,52 m). V metu kopja se je Colangelo V. uvrstil na četrto mesto (36,60 m)_
Tekmovali so tudi mladinci (allievi) in sicer v Gorici. Špacapan Peter je vrgel disk 30,60 m; Mermolja Franc je na 80 m dosegel 10”1, Šuligoj Aleksander pa 10”4; Šuligoj Bruno je na 300 m tekel v 41”7; Rivo je skočil v daljavo 5,31 m.
Popravek
K dopisu iz števerjana v zadnji številki moramo popraviti nekatere netočnosti, ki so ušle našemu dopisniku_ Predvsem to, da SDZ iz Gorice ni bila povabljena na srečanje z izvoljenim deželnim svetovalcem dr. Štoko v Števerjanu. Zato tudi nihče ni bil pooblaščen, da nastopa in govori v njenem imenu. Vemo pa, da so člani SDZ v Gorici toplo pozdravili izvolitev dr. Štoke in mu k izvolitvi čestitali.
Uredništvo
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaia Katoliško tiskovno društvo
OBVESTILA
Zakladno ministrstvo razpisuje nate: z izpiti za 140 mest svetnika tretje kategorije v vodilnem staležu pri Splošne® državnem računovodstvu. Pogoji: doktorat v ekonomiji ali v njej sorodni veji starost od 18 do 32 let; rok za prijavo do 2. avgusta 1968. (Uradni list št. z dne 3. 6.1968). — Sporoča KASTA.
DAROVI
Za župnijski dom v Števerjanu: V spe
min pok. g. Sedeja darujeta Hermenegili Podverš-ič 5.000 lir in Rozalija Maraž 2.0$ lir; v spomin pok. Justine Gravnar daruj£ Justina Simčič 3.000 lir; namesto cvetja na grob pok. Ivana Mužina: SKPD »F. B' Sedej« 10.000 lir; Bogdana Komjanc 5.0$ lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N. k
Trsta, mesečni prispevek 1.000 lir; v spč min pok. Nine Furlan družina Sosič-Mrzel
2.000	lir.
Za Alojzijevišče: Dr. Nikolaj Tonkli & 50. obletnici smrti brata Antona 10.000 IB.
Vsem plemenitim darovalcem Bog P0' vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
Učiteljstvo in učenci osnovnih šol nabrežinskega ravnateljstva vljudno vabijo starše in ljubitelje mladine na
OGLED RAZSTAV ŠOLSKIH IZDELKOV
ki bodo:
13. junija v Slivnem in Šempolaju,
15. in 16. junija v Nabrežini,
16. junija v Sesljanu in Briščikih,
23. junija v Štivanu, Devinu, Zgoniku in Saležu,
28. junija v Gabrovcu
od 10. do 12. ure in od 16. do 20 ure.
in k
ŠOLSKI PRIREDITVI
15. junija ob 11“ v Nabrežini,
23. junija ob 17“ v Saležu.
Mladina slovenske osnovne šole v SV. KRIŽU
priredi v nedeljo 23. junija 1968
RAZSTAVO DEŠKIH IN DEKLIŠKIH ROČNIH DEL
ki bo v šolskih prostorih občinstvu na ogled od 9. do 21. ure. — VABLJENI 1
BOGATO IZBIRO BONBONIER, KONFETOV IN KOLAČEV
Vam nudi
slaščičarna Gl OR Gl
(ex FLAJBAN)
Ul. Carducci 14	Tel.	35166
TRST
Torte po naročilu - Ugodne cene
Po kratki bolezni je mirno v Gospodu zaspal
FRANC PAHOR
star 75 let
Pokopali smo ga v četrtek, 13. junija na sovodenjskem pokopališču. Naznanjajo to žalostno vest žena Marija, sinovi dr. Vlado, Franc, Stanislav, Marij in hči Dana, snahe, zet in vnuki.
Sovodnje ob Soči - Rim - Gorica - Trst, 14. junija 1968 Prescheren (Gradiška), tel. 9155
s*
ZAHVALA
Ob smrti in pogrebu našega predragega in nepozabnega moža in očeta
FRANCA PAHORJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas ob tej težki izgubi tolažili in nam pomagali-Posebno se zahvaljujemo domačemu g. župniku Komacu in č. g. Butkoviču z° pogrebne obrede, patru Viljemu, ki ga je tako lepo pripravil na zadnjo pot B Bogu, čč. sestram iz Zavoda sv. Družine, ki so mu v bolezni tako ljubezniv0 stregle, pevskemu zboru »Vasilij Mirk« iz Proseka-Kontovela za ganljivo petje na domu, v cerkvi in na pokopališču, ge. Ani Gorjup in Mariji Fajt za izredno pomoč; darovalcem cvetja in vsem, ki so zanj molili in ga v tako velikem številu spremil' na pokopališče.
Žalujoča žena Marija In otroci z družinami
Sovodnje ob Soči, Rim, Trst, Gorica, 19. junija 1968