SMERi$k/t Domovi ima
&!y!^etyn 60th‘Lr
,-N.y
;/^/4«MCAM in spirit
lORfo^N IN IANGUAO« ONLf

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 19, 1967
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Povijanje prejemkov Social Security skoro pred plenumom Doma
predlogu Domovega odbora naj bi se povišali prejemki Social Security za 13% s 1. januarjem 1968.
Washington, d,c. — Odbor Predstavniškega doma za Pota in načine je skoro končal svoje delo na predlogu za povi-šanje prejemkov v okviru So-cial Security. Povišanje bo povprečno 13%, torej 2% manj, kot T predložil predsednik Johnson. Najnižji prejemek bo povišan °d sedanjih $44 na $60, predsed-P}k Johnson je predložil $70. Se-^aj je najvišji prejemek $142, povprečni pa $84, po novem bo ■najvišji prejemek trenutno lah-k° $160,50, srednji pa $94.90. Z ^eti bo najvišji dohodek na o-“ebo zvišan v okviru novega Predloga na $206, toda le za one, bodo zaslužili letno vsaj
$7,800.
Predlog, ki ga je izdelal Do-■^ov odbor za pota in načine, bo v kratkem prišel tam na glaso-vanje, nato pa bo poslan v razpravo celotnemu Domu. Trdijo, da bo v glavnem v tej obliki sprejet v Kongresu in od predsednika podpisan še tekom letošnjega zasedanja Kongresa, če ne pa takoj v začetku prihodnjega leta. Novi višji prejemki naj bi bili prvič izplačani okoli 23 milijonom zavarovancev Soj ^1 Security s 1. januarjem'
To so napovedi, v začetku etosnjega leta so upokojence tolažili, da bodo povišanja ve-jjala za nazaj od 1. januarja ^967. Sedaj o tem ne ve nihče nič več.
Seveda bo s povišanjem pre-lornkov zvišan tudi prispevek za Social Security. Že sedanji za-*°n predvideva postopno zvišale prispevka za 28%, novo povišanje prejemkov bo zahtevalo tudi novo povišanje prispevkov tu njihovo raztegnitev od seda-^ 'ih 6,660 letnega zaslužka na $10,000 ali celo na $14,000 kot je t° predložil predsednik L. B. J°hnson.
Novi grobovi
Frank Jagodnik
Včeraj je umrl na svojem domu na 15226 Holmes Avenue Frank Jagodnik, vdovec po v preteklem marcu umrli ženi Tini, oče v maju 1965 umrlega Franka Jr., stari oče Sue in Warrena, brat Lojzeta, Marije, Zinke (vsi v Sloveniji), Karla (v Argentini), pok. Antona in pok. Johna. Pokojnik je bil rojen v Podgradu v Sloveniji in je bil zaposlen pri Fisher Body Co. vse do svoje upokojitve pred 10 leti. Bil je član SNPJ št. 142 in Kluba slov. upokojencev za področje Holmes Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Britanija bo zmanjšala
svoje oborožene sile
LONDON, Vel. Brit. — Vlada ie objavila, da bo tekom prihodnjih 10 let Vel. Britanija zmanjšala svoje oborožene sile za okoli 75,000 mož, pa odpustila iz službe pri oboroženih silah tudi okoli 80,000 civilistov. Iz aktivne službe bo umaknila letalonosilke in večji del svojih oboroženih sil na Daljnem vzhodu odpeljala domov. Na ta način upa prihraniti letno okoli 800 milijonov dolarjev.
Britan sko gospodarstvo ne more več nositi bremena za močne oborožene sile, vendar bo Velika Britanija skušala tudi v bodoče vršiti svoje obveznosti v | okviru SEATO, le da na drug način.
Izrael se bo umaknil, ko mu bodo priznali Arabci pravo obstoja
Zunanii minister Izraela Abba Eban je izjavil v ZN, da se bo Izrael umaknil z o-svobojene^a arabskega o-zemlja šele tedaj, ko mn bodo Arabci priznali pravico do obstoja in mednarodne pravic"1, ki pripadajo suvereni državi.
Višja poštnina neizogibna
WASHINGTON, D.C. — Glav-ri poštar je predložil zvišanje vseh razredov poštnine, Domov odbor za pošto je predlog za povišanje sprejel in ga celo povedal. Predvidoma bodo poštnine .višane s 1. oktobrom: Letalska nošta od sedanjih 8 na 10 centov, dopisnice od 4 na 6 centov, oisma od 5 na 6 centov za unčo.
Poštnina za časopise in tiskovine bo povišana za okoli 23% postopno tekom prihodnjih treh let.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina še vedno razpravlja o krizi na Srednjem vzhodu. Nekateri upajo, da bo morda le še našla kako kompromisno rešitev, vendar so izgle-di za to vedno manjši. Arabci trdovratno odklanjajo vsako priznanje Izraela in vsake razgovore z njim, dokler se njegove čete ne umaknejo z zasedenega arabskega ozemlja. Izrael je prepameten, da bi tej zahtevi ustregel, dokler nima od arabske strani nič trdnega v roki.
Tako utegne vzeti precej dol go, predno bodo Izraelci odšli z obale sueškega prekopa. V ponedeljek so zavzeli ob prekopu svoje položaje opazovalci ZN. Na egiptovski strani imajo glavni stan v Izmaili, na izraelski strani pa v El Quantari. Izraelci si lastijo pravico plovbe za svo-ie torpedne čolne po prekopu, Egipčani pa jim to pravico odrekajo. Predstavnik Egipta v ZN El Kony je sporočil U Tan-tu, da bodo egiptovske oborožene sile streljale na izraleske bojne čolne, kakor hitro bi se pojavili v vodah prekopa.
Izrael je odločen braniti svojo zahtevo po prosti plovbi skozi Sueški prekop in Tiranska vrata z vsemi razpoložljivimi silami. Prav tako ni izgledov, da bi se prostovoljno umaknil iz starega dela Jeruzalema, ki je bil doslej pod jordanijsko oblastjo. Predsednik Alžirije Boumedien-ne in predsednik Iraka Aref sta odletela s posveta v Kairu v Moskvo iskat menda podporo za “novo rundo” vojskovanja z Iz-laelom. Tam za kaj takega ne
Ustavitev ati prekinitev letalskih napadov ZDA na Severni Vietnam?
WASHINGTON, D.C. — V zadnjem času je začelo prevladovati tu prepričanje, da bodo Združene države ustavile letalske napade na Severni Vietnam.
Ali bo ta ustavitev stalna ali le prekinitev, naj bi zaviselo od Severnega Vietnama samega.
Če bo on omejil svoje bojevanje v Južnem Vietnamu in pokazal voljo za končanje vojne, letalski napadi na Severni Vietnam ne bodo več potrebni.
Če se bo vojna nadaljevala, pa tega ni mogoče reči. Vse vendar izgleda, da smo pred novim poskusom političnega reševanja vietnamskega spora. Uvod vanj naj bi bila že sklenjena ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam.
Sen. Frank J. Lausche je pretekli teden dejal, da je ustavitev letaskih napadov potrebna že zaradi edinosti v ameriški javnosti. Če bo privedla do razgovorov in do končanja vojne, bo njen namen dosežen, če pa bo Hanoi razgovore odklonil, bo, tem pokazal, da mu ni za mir j darstva kot tudi za plačevanje m administracija bo lažje žago- stroškov vojskovanja v Vietna-varjala odločnejši vojni nastop. (mu in za izvajanje raznih socialnih in drugih programov do-
Naser hitro umika čete iz Jemena
ADEN. — Angleški viri poročajo, da se egiptovske čete hitro umikajo iz notranjosti Jemena k morju, kjer jih navadno že čakajo transportne l.yje. Umik se
DAVKI POVIŠANI ZA 10%?
Predsednik L. B. Johnson je preteklo nedeljo povedal, da so mu njegovi gospodarski strokovnjaki svetovali povišanje davkov za 10%, včeraj je pa na tiskovni konferenci v Beli hiši dejal, da bo davčna naklada verjetno višja od 6%, kot jo je napovedal v januarju.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je članom Kongresa, ko so bili v Beli hiši na posvetu zaradi železniškega štrajka, povedal, da so mu njegovi gospodarski strokovnjaki svetovali, naj predloži Kongresu posebno davčno naklado 10c/( za čas vojne v Vietnamu.
Predsednik je dejal članom Kongresa, da utegne primanjkljaj v prihodnjem proračunskem letu narasti na 25 bilijonov dolarjev, če ne bodo davki povišani.
Včeraj je predsednik L. B. Johnson na tiskovni konferenci v Beli hiši dejal časnikarjem, da je še vedno prepričan, da je po-: višanje davkov potrebno tako i za “ohladitev” narodnega gospo-
vrši tako hitro, da egiptovske čete ne pridejo več v stik z jemenskimi kraljevskimi oboroženimi silami.
rna. Napovedal je, da bo Kon gresu predložil v prihodnjih tednih načrt za povišanje dohodninskega davka tako za posameznike kot za podjetja za več kot 6% in izrazil upanje, da bo Kongres njegov predlog vzel takoj v obravnavo, kakor hitro bo končal delo na povišanju prejemkov in prispevkov za Social Security.
Naserjevi oddelki so praktič- ■.	^Hkanske manj-
no že zapustili vse svoje glavne1S(;natu E- D^ksen je de-vojaške postojanke. Nekaj jihjel]al casnikar-lem’ da b° verjetno ostalo brez gospodarja, druge so zasedle kraljevske čete, jemenski republikanci pa do sedaj še niso prišli na spregled. Tako postaja ves Jemen vsaj začasno zemlja brez pravega gospodarja.
kažejo vneme in bi radi Arabce pripravili k pameti in stvarni presoji položaja.
časnikarjem, da bo po njegovem povišanje zveznih davkov vsekakor bližje 10% kot 3%, da pa vsekakor ne bo višje od 10%.
Da bo Kongres predsednikovemu predlogu za povišanje zveznih dohodninskih davkov u-stregel, je skoraj gotovo, za sedaj ni še gotov le obseg povišanja in kdaj bo to stopilo v veljavo.
Papežev dar IH pride jeseni na javne dražbo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
Ko je papež Pavel VI. obiskal 4. oktobra 1965 Združene narode, jim je v spomin podaril z di-jamanti okrašen križ in prstan. Administracija ZN je sedaj odredila, da se bo darilo prodalo na javni dražbi, izkupiček bo pa razdeljen štirim dobrodelnim organizacijam. Dražba se bo vršila 1. novembra.
Mislimo, da je ta postopek prava klofuta za sedanjega gospodarja v Vatikanu. Vsaj katoliški svet tega koraka ne bo v °-! uq^e'
Iz Clevelanda in okolice
gromni večini odobraval. Ako
Sprevod na Hough jutri—
Zaradi dežja je bil sprevod na Hough Avenue v spomin žrtev lanskih črnskih nemirov na področju Hough Avenue preložen od včeraj na jutri zvečer. Sprevod bo ob 6.30 zvečer. Stavkovne straže odšle šele sinoči—
Izpred železniških delavnic N.Y. Central v Collinwoodu so odšle stavkovne straže šele sinoči ob devetih, ko je zvezni sodnik Ben C. Green na predlog železniške družbe v okviru v ponedeljek zvečer podpisanega zakona o koncu železniškega štrajka ukazal vrnitev na delo. Vodnik krajevne unije F. D. Jackson je naročil nato delavcem teh delavnic, da se danes javijo redno na delo.
V bolnici—
Poznana Mrs. Mary Kraich, 63 St., je v St. Vincent
i Charity bolnici. Obiski so dovo-
mislijo upravne oblasti v ZN, da , •	•
so s tem varovale svojo nevtral-1 "
nost tudi v irlenlnškiVi	še Pastor v busu—
nost tudi v ideoloških zadevah, se hudo motijo. ZN že tako ni-
V avtobusu, ki bo peljal 26. julija ob 11.30 dopoldne izpred
majo posebnega ugleda v med- cnn na w 7 ! T T u ...	%. . v	, SDD na Waterloo Rd. na piknik
n n v n rim mimrvori in on +*-»	*■
narodni javnosti in še ta pada Ali je res treba padanje ugleda še pospešiti s takimi nenavadnimi koraki? Kdo bo pa še upal kaj podariti Združenim narodom, ako mora računati tudi z možnostjo, da pride njegovo darilo na javno dražbo.
Sicer bi pa v ZN morali že vedeti, da papež ni poklonil križa in prstana, da bi agitiral za katoliško cerkev ali morda celo uganjal “klerikalizem”. Toliko pameti bi jim človek že prisodil, morda pa tudi nekaj več obzirnosti do Pavla VI.
Slov. upokojenskega kluba za Waterloo okrožje na SNPJ farmo, je še prostor. Kdor se želi z njim peljati, naj kliče 541-3172 ali pa 531-0848.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za 1)0. Michaela Zelleta ob 3. obletnici smrti.
Allirec Boumedienne ftovi vodnik arabskega sveta?
LONDON, Vel. Brit. — Pred-^dnik republike Alžirije polk , ■^ouari Boumedienne bo po sod-1 bl evropskih poznavalcev raz-h161, v arabskem svetu, tudi teh I v Londonu, postal bodoči vod-arabskega sveta namesto e-Siptovskega Naserja, ki je zara-1 poraza z boju z Izraelom iz-S^bil dober del svojega nekda-niega ugleda.
Lti ljudje trdijo, da je alžir-s'a armada najboljša in najuspešnejša v boju, zato utegne W njen poseg v vojno Arabcev 9roti Izraelu tudi odločilnega Oornena, če kdaj zopet do take y°jne pride. Boumedienne je •^aje vnet zagovornik takojšnje-'-a ponovnega vojaškega nasto-ba Arabcev proti Izraelu.
Saigonske senafne volitve utegnejo imeti svoj pomen
Oblačno, toplejše, verjetnost Neviht. Najvišja temperatura okoli 80.
SAIGON, J. Viet. — Vsa a-meriška zunanja politika se suče okoli vprašanja, kako spraviti vietnamske komuniste za mizo k pogajanjem za premirje. Morda bodo k temu nekaj pripomogle tudi senatne volitve v Južnem Vietnamu. Zakaj?
Dne 3. septembra bodo v Južnem Vietnamu dvojne volitve: za predsednika in za senat. Časopisje poroča sedaj navadno le o pripravah za predsedniške volitve in pri tem najbrže misli, da bo novi predsednik republike ravno tako mogočen politik, kot je sedaj. Sedaj ga namreč more kontrolirati do neke meje samo generalska junta, dočim ustavodajna skupščina nima nobenega vpliva na izvajanje saigonske domače in zunanje politike.
Po septembrskih volitvah e bo politično stanje dokaj spremenilo. Novi predsednik ne bo odvisen le od generalske junte, ki bo še zmeraj obstojala, čeprav ne bo imela sedanje diktatorske moči, ampak tudi od parlamenta, posebno od senata. Zato je v Južnem Vietnamu zanimanje za senatne volitve večje, kot je pri nas.
Da bi senatne volitve potekale v takem duhu svobodne demokracije, kot ga imamo pri nas, na to še misliti ne smemo. Generali so že poskrbeli v ustavi, da si zagotovijo vpliv na volitve, toda vseh svojih načrtov niso mogli u-resničiti. Nekaj so jih pa. Vo-livni red za senat predvideva 60 senatorjev za vso deželo. Volivnih okrajev pa ne pozna. Vsak kandidat torej lahko nabira volivce po vsem Južnem Vietnamu. Na videz je to višek demokracije, to pa ne velja za Južni Vietnam. Tam je namreč večina volivcev nepismenih. Vsak kandidat bo torej moral imeti svoje znamenje in vsak volivec bo stal pred 60 znamenji in izbiral, katero med njimi naj voli. še celo pri nas bi tak volivni postopek ustvarjal zmedo, kakšna bo šele v Vietnamu? Morda je bilo ravno to generalom pred očmi, ko so se odločili za tak volivni postopek.
To pa vietnamskih politikov ne ovira, da ne bi živahno agitirali zase, kajti stranke pri volitvah ne bodo nastopale. Ne vemo, kdo vse bo izvoljen, verjetno pa je, da bo v senat prišlo nekaj — morda celo zelo zgovornih — na-
sprotnikov ne samo generalske junte, ampak tudi predsednika samega. Že to bo rodilo vsaj nekaj politične debate v novem parlamentu.
Druga važnejša možnost je pa tale: v senatu bodo morali govoriti tudi o pogojih sporazuma s Severnim Vietnamom. Na to jih bodo silile ne samo okoliščine na fronti, ampak tudi splošna želja južnoviet-namskega prebivalstva po miru, magari tudi za vsako ceno. Te debate bodo izredno zanimive, pa tudi izredno važne za naše diplomate. Lahko se iz njih rodijo ideje, ki bodo kazale na pravo pot do premirja. Čisto gotovo je, da bo naša diplomacija skušala učinkovito podpreti vsako praktično pot do premirja, kot je na primer zelo učinkovito podprla kandidaturo sedanjega ministrskega predsednika republike.
Debate v senatu ne bodo zanimale le naših diplomatov, bodo predmet ostrega opazovanja tudi od strani tovariša Ho Či Minha v Hanoiu. Ho Či Minh bo najbrže osebno poznal mnogo novopečenih sai-gonskih senatorjev. Ako se mu bodo zdeli pripravni, bo
skušal najti stike z njimi, morda samo iz previdnosti.
Saj tudi on ne ve, kako se bo zasukala politika zunaj bojnih polj. Lahko se zgodi, da bo v Peipingu padel tovariš Mao in z njim sedanja kitajska zunanja politika. Kaj pa, če potem zmaga ruska želja, naj se vojskovanje v Vietnamu konča s kompromisom?
Ho Či Minhu je gotovo bolje znano kot nam, kako skuša Johnson odkrivati zmeraj nove stezice v Peiping. Sedaj je na primer našel tako stezico v romunskem ministrskem predsedniku Maurerju, ki se mnogo pogovarja s tujimi diplomati, pa malo govori. Je torej kot nalašč ustvarjen za most med Washingtonom in Peipingom.
Ali ni morda čudno, da je Ho Či Minh poklical domov vse svoje vodilne diplomate v tujini, kakor hitro je zvedel, da je Johnson sporočil nekaj skrivnostnega tovarišu Mau preko — romunskega komunista Maurerja. Za kulisami se torej utegnejo plesti stvari, ki bodo odigrale svojo vlogo v bodoči dnevni mednarodni politiki.
Španska krščanska demokracija se zanima za jesenske volitve
MADRID, šp. — General Franco bo jeseni razpisal parlamentarne volitve. Za opozicijo jc s tem nastalo vprašanje, ali naj se skuša volitev udeležiti. Nekdanja krščansko-demokrat-ska stranka, ki jo formalno še zmeraj vodi že ostareli Gil Robles, je to vprašanje postavila kar javno.
Gil Robles je namreč povabil k sebi v odvetniško pisarno nekaj vidnih strankinih pristašev, pa tudi par vidnih falangistov in levičarskih monarhistov, da se pogovorijo o tem problemu. Niso pa napravili za javnost nobenega sklepa. Vkljub temu je bil pa sestanek močno opažen v političnih krogih in živahno komentiran. Udeleženci pa so bili soglasni v tem, da naj bi volitve dale povod za “močno injekcijo parlamentarne demokracije”.
Nasprotje v imenu
INDIANA, Pa. — Državno u-čiteljišče Indiana je dobilo ime po mestecu Indiana v Pennsyl-vaniji, ki ima kakih 13,000 pre-oivalcev.
Britanija bo le iztirjala odškodnino za onesnaženje svoje obale letošnjo pomlad
LONDON, Vel. Brit. — Britanska vlada je dala prijeti v pristanišču Singaporja petrolejsko ladjo Lake Palourde, tovarišico ladje Torrey Canyon, ki je v preteklem marcu nasedla v bližini obale Cornwalls in onesnažila z oljem dober del tamkajšnje britanske obale.
Ladjo so pustili naprej šele, ko je bil Angliji od lastnice ladje Barracuda Corp. položen bond za 9 milijonov dolarjev. Iz te vsote bo izplačana škoda za čiščenje onesnažene obale.
Zadnje vesti
ERIE, Pa. — Sinoči je prišlo tu znova do manjših izgredov v črnskem predelu mesta. Podtaknjenih je bilo 5 požarov in nekaj oseb je bilo prijetih. Policija trdi, da so organizatorji teh izgredov prišli
iz Clevelanda ali pa iz New Yorka.
ATENE, Grč. — Na otoku Thera v Egejskem morju so odkrili staro mesto, ki je imelo okcli 30,000 prebivalcev, ko ga je okoli leta 1500 pred Kristusovim rojstvom nenadno prekrila lava. Trdijo, da naj bi bilo odkritje tega 3500 let pokopanega mesta za naš rod tako pomembno kot odkritje Pompejev v 17. stoletju.
LAGOS, Nig. — Nigerijska letala so napadla Enugu, glavno mesto Biafre. Italijanska ladja Isonzo je odplula od tu proti pristanišču Harcourt v Biafri, da vzame na krov kakih 3,000 belcev, med njimi okoli 900 Amerikancev, ki se hočejo umakniti z vojnega področja. Biafra je Vzhodna provinca Nigerije, ki se je 30. maja letos oklicala za neodvisno državo. Zvezna vlada Nigerije v Lagosu je začela 6. julija proti Biafri “policijsko akcijo za končanje upora.”
FORTALEZA, Brazil. — Nedaleč od tu je prišlo do letalske nesreče, ko sta v zraku trčili neko vojaško jet letalo in privatno letalo Česna. Pri nesreči je bilo mrtvih 5 oseb, med njimi bivši predsednik Brazilije maršal Humberto Castelo Branco.
MEmšm DoiioviiiA
6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 vna leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
<-■:	83
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 136 Weds., July 19, 1967
Izrael arabska Rodezija?
Začetek rodezijske krize je. padel v dobo, ko je Anglija sklenila, da da svoji koloniji Rodeziji v Afriki popolno neodvisnost, zato pa mora Rodezija spoštovati načelo politične svobode in prepustiti usodo dežele politični večini domačih črncev. Sedanja vladajoča plast belih priseljencev se je tej angleški zahtevi uprla in se ni hotela niti razgo-varjati o načinu, kako naj oblast v Rodeziji preide na črnsko večino.
Spor o tem vprašanju je prišel pred Združene narode. Anglija ni namreč hotela rabiti sile, da prisili belo rodezijsko kolonijalno vlado na kapitulacijo in je prepustila ta posel ZN. Ti so prav kmalu pokazali, da ne bodo opravili ničesar. Sile niso mogli rabiti, ker jo nobena članica ZN ni hotela dati na razpolago. Vsi poskusi levičarskih članic ZN, posebno iz Afrike in komunističnega sveta, so bili jalovi. kajti s samim trobentanjem ZN se dandanes ne da spraviti s sveta nobena pereča mednarodna kriza. Kdor je to razumel, je akcije ZN v rodezijski krizi hitro odpisal in na zadevo pozabil, akoravno so debate v ZN trajale mesece in mesece in formalno še danes niso zaključene. Med tem je pa potrpežljivost angleške diplomacije zopet zmagala. Angleški diplomatje so čakali, da svet pozabi na ta problem, in iskali zakulisne stike z “uporniško” rodezijsko vlado. Pravijo, da so pogajanja med Londonom in rodezijsko vlado v teku, da so zelo težavna, da pa še niso popolnoma zamrla. Optimisti celo upajo na skorajšnji uspeh. Mednarodna politika je pa predmet “Rodezija” odložila na boljše čase. •
Zdi se nam, da bo podoben potek doživela tudi sedanja arabska kriza, morda z majhnimi spremembami.
Tudi sedaj se Izrael bori proti večini držav članic ZN na političnem polju, dočim je na vojaškem že priboril neverjetno hitro popolno zmago. Proti njemu ne premore vsa arabska vojna sila ničesar, druge države pa ne bodo pošiljale svojih vojakov v boj za arabske interese. Izrael je torej na varnem pred človeškimi nasprotniki. Tisti, ki bi ga radi zmleli, nimajo vojaške moči; tisti, ki bi ga mogli zmleti, pa nočeio tega storiti, ker nočejo tvegati svojih o-boroženih sil. Zato "je verjetno, da bo sedanje stanje na arabskih frontah ostalo dolgo časa nespremenjeno. Ne bo pa mirno, kajti vsaj Egipčani ga bodo skušali motiti z vdori v izraelske postojanke, kar bo seveda rodilo izraelske kazenske ekspedicije preko sedanjih front in tako znova opozarjalo svet, da v arabskem svetu ni in ne bo miru.
Vendar je Izrael le navidezno v blestečem položaju. Ima namreč proti sebi dva nasprotnika, ki mu utegneta postati nevarna; čas in prostor.
Arabci so že izjavili, da bodo rovarili proti Izraelu tudi cela stoletja, če bo treba, dokler ne iztrebijo izraelske republike iz Prednje Azije. Zato jih ni volja, da bi priznali obstoj izraelske republike, kaj šele. da bi sklenili z njo mir in s tem priznali izraelske meje. Seveda je vprašanje, ali bodo Arabci res mogli desetletja in stoletja ostati na svojem stališču, končno ne bodo pridobili zanj nobene države na svetu razen tistih, ki si obetajo od prijateljstva z arabskim svetom politične ali gospodarske koristi.
V pravi luči se nevarnost prostora pokaže šele, če pomislimo na vojaške operacije v zadnji izraelsko-arabski vojni. Izraelske čete so neverjetno hitro zrušile sovražnikove vojaške pozicije in začele prodirati na vse strani. Že drugi dan vojne je pa izraelska vlada rekla, da njej ni potrebna nobena puščava več in da se bo pri svojih operacijah dal voditi samo po strateških faktorjih. To se lepo sliši, toda prezre staro resnico, da fronte morajo biti sklenjene in da ne dovoljujejo nobenih lukenj, ki bi skozi nie lahko sovražnik vdrl v zaledje svojega nasprotnika. Če vse to vpoštevamo in pogledamo na zemljevid okoli izraelske republike, opazimo hitro, da so izraelske čete že danes zasedle prostor, ki ga tehnično komaj obvladajo. Svojo začetno vojno linijo ob izraelski meji so morale napihniti v vseh smereh in jim je pri tem zmanjkalo moštva, da bi svoje odločilne postojanke povezale med seboj z vmesnimi utrdbami. Arabski sovražnik ima torej vse polno točk, ki mu nudijo priliko, da pade izraelskim četam v hrbet, če bi namreč res mogel, za kar pa vsaj zaenkrat še ni sposoben.
Kot se morda sliši čudno, je vendarle res, da je svoje-časen klic Združenih narodov po končanju sovražnosti bolj koristil Izraelu kot Arabcem. Dal je izraelski obrambi možnost, da se v svojem napredovanju ustavi prav na robu tistega sosednega ozemlja, ki pa s svojimi oboroženimi silami še lahko okupira in upravlja.
Sedanje stanje na izraelsko-arabskih frontah je namreč nekaj izrednega. Stanje ni podobno premirju, ampak je samo končanje vojaških operacij. Nasprotnika sta le obljubila Združenim narodom, da ne bosta več nadaljevala svojih vojaških operacij, in se ustavila na svojih pozicijah, kjer sta danes. To stanje ne more trajati večno, kajti ne
veže ne izraelske ne arabskih armad, da bi morale brez vsake pogodbe stati nepremično na sedanjih položajih. Sedaj si vsaka armada lahko privošči izjeme, kajti ni nikjer nobene pogodbe, ki bi jo mogle kršiti. Ako arabske čete napadejo izraelske vojake, se izraelska vlada ne more sklicevati na pogodbo in dolžiti sovražnike, da so kršili nekaj, kar sploh ne obstoja.
Tako zamegleno stanje na frontah naravnost vpije po pisanem sporazumu o premirju. Na njem je Izrael bolj zainteresiran kot Arabci, zato bodo Arabci skušali čim dražje politično prodati svoj pristanek na premirje. Barantanje za premirje se bo torej vleklo v nedogled, skušnjave za motnje na izraelsko-arabskih frontah bodo od tedna do tedna večje in zapeljivejše. Ne sme nas torej čuditi, ako se bodo Arabci odločili za male vrste gverilsko vojskovanje ob sedanjih frontah. Napadali bodo izraelske postojanke. Če jim bo grozila nevarnost, se bodo pa umaknili v puščavo, kamor jim izraelske čete za stalno ne bodo mogle slediti. Položaj na izraelsko-arabskih frontah bo torej dobil novo podobo pojma “ne vojna ne mir”, ki je bil tako simpatičen pokojnemu Leninu.
Dokler pa pogodbe o premirju ni pod streho, ne mo-mero misliti na pogajanja o miru samem. Morda bomo morali nanje čakati leta in desetletja. Vsaj tako nas uči politična zgodovina sedanjih odnosov med Izraelom in njegovimi sosedi.
I
BESEDA IZ NARODA
)
Zahvala Društva SPB Cleveland
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 9. julija, smo imeli na Slovenski pristavi veliko in prijetno družbo. Nikomur ni bilo treba “zabiti” časa, ker je vsem v živahnem okolju med prijatelji in znanci nedeljski popoldan vse prehitro ugašal v večerni mrak.
Prav v teh dnevih je prišel v Cleveland generalni dire ktor vseh slovenskih izseljeniških dušnih pastirjev g. msgr. Ignacij Kunstelj iz Londona. Rade-volje je sprejel naše vabilo, da pride na našo prireditev. Ker je želel pozdraviti zbrane Slovence in bi to bilo nemogoče dostojno storiti na veseličnih prostorih, smo v ta namen prosili ljudi, da se zberejo., pri kapelici, kjer bodo pete litanije in zatem kratek pozdravni nagovor vrhovnega dušnega pastirja slovenskih izseljencev. Kmalu za tem povabilom se je procesija ljudi pomikala ob pritrkavanju po vzpetini proti kapeli in napolnila prostor okrog nje. Vrsta znanih pevcev je ob g. mon-signoru vodila pete litanije, l judstvo je glasno in ubrano odgovarjalo.- V pozdravnem nagovoru se je g. monsignor predstavil in povedal nekaj vtisov iz avdijence pri papežu ter sporočil papežev pozdrav slovenskim izseljencem.
G. monsignor Kunstelj, hvala, da ste prišli med nas!
Med gosti smo opazili kramljati z ljudmi predsednika Narodnega odbora za Slovenijo g. dr. Miha Kreka z gospo, predsednik naše Zveze DSPB pisatelj Karel Mauser je bil skoraj vedno obkrožen od znancev in prijateljev, g. general Prezelj in g. monsignor Kunstelj sta hudomušno obujala spomine skupnega “vicanja” po taboriščih v Italiji in Nemčiji.
Vsi pa niso imeli “good time”. Kuharice so švigale sem in tja eo kuhinji, da so zmogle naval, v točilnici so izkušeni “profesi-jonalci” delali kot mašina. Slovenski podjetniki in trgovci so dobro založili stojnico za srečelov z lepimi dobitki in srečk je zmanjkalo kot bi pihnil. Ne vemo, kam je prodajalec plačilnih tiketov spravljal izkupiček, opazilo pa se je, da vedno višje sedi.
Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste sodelovali in pomagali, prisrčna hvala!
Prav posebno so se izkazale gospodinje, ki so napekle in darovale toliko peciva kot še ne zlepa. Niste ve krive, da je ob sedmih že vsega zmanjkalo, ker vsi so hvalili vaše “izdelke” in so zato pohiteli, da za sebe in svoje rešijo okusen prigrizek.
Gospodi nje, prisrčna vam hvala za trud in darežljivost.
Odbor Slovenske pristave je s skrbno pozornostjo vse uredil, da smo prireditelji in gostje na
njenih prostorih imeli uspešno prireditev. Predsedniku Jerneju Slaku in vsemu odboru prisrčna hvala!
Za prijetno razpoloženje so poskrbeli godci orkestra “Sonet”, kjer je Janez Rigler, tam je petje in prijazni ljudje so u-st var j ali dobro voljo.
Ob koncu pa še največjo zahvalo! Že pri petih litanijah smo pogrešali našega priljublje nega Rudija Kneza. Kmalu zatem pa smo zvedeli, da se mu je na poti na našo prireditev zgodila na cesti prometna nesreča. Nič ni bila njegova krivda, običajno pa se tako zgodi, da tisti največ trpi, ki ni zakrivil nesreče. V tem slučaju pa je težko ranjen obstal samo Knezov avto, Knezu in njegovi družini se — razen močnega treska — ni zgodilo nič hudega. Vsi prijatelji Knezove družine se Bogu hvaležno zahvaljujemo, da jih je obvaroval večje nesreče.
Ob splošni zahvali še želimo povedati, da je znaten del dohodka od te prireditve že bil poslan v pomoč dvema zelo nujnima slučajema bolnika in invalida.
Odbor Društva SPB Cleveland
IZ NAŠIH VRST
Chicago, 111. — Spoštovana u-prava! Priloženo Vam pošiljam naročnino za eno nadaljno leto. Oprostite, da nisem že preje poslala, bila sem namreč tri mesece v bolnici in sem šele včeraj, 8. julija, prišla domov.
Najlepše pozdrave in obilo u-speha Vam želi
Frances Jerina
Chicago, 111.	— Spoštovani!
Ker se naša naročnina za Ameriško Domovino bliža koncu, hočemo obnoviti še za eno leto. Priloženo Vam pošiljamo ček in upamo, da ga boste v redu prejeli.
Lepo pozdravljamo!
Lenassijevi
Detroit, Mich. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam $16 za list za eno leto. Ameriška Domovina je zanimiva in jo zelo rada prebiram.
Vam želim mnogo uspeha in Vas vse prav lepo pozdravljam!
Mrs. Anna Chopp
Bridgeport, Conn. — Spoštovano uredništvo Ameriške Domovine! Pošiljam Vam naročnino za eno leto. Z listom sem na splošno zadovoljen, ker prinaša veliko zanimivosti in tudi piše resnico, katere je svet danes tako zelo potreben, Živimo v dobi hudega duha in laži. O, da bi se že enkrat spokorili in gledali nebeškega Očeta, katerega premnogi zanikajo. S tega sveta odhajajo polni grehov in hudobij. Da bi svet spoznal, dokler je še
Več kot za časa fašizma
Doba, ko so imeli nad Slovenci neomejeno oblast komunisti, bo šla v slovensko narodno in politično zgodovino kot obdobje, v katerem so komunistični oblastniki partijske koristi vedno postavljali nad koristi naroda in to v matični državi, še bolj pa med slovensko narodno manjšino na Koroškem in zlasti v Italiji.
Svojo protinarodno politiko so začeli izvajati na Tržaškem že leta 1945, ko so zahodni zavezniki začeli na Tržaškem in Goriškem po zlomu fašizma ustanavljati slovenske osnovne in srednje šole ter zidati nova šolska poslopja. Vsaka narodna oblast M tako delo morala pozdraviti in bi morala izreči zahvalo tistemu, ki bi ga v korist slovenskega naroda opravljal. Slovenski komunisti tega niso storili in so zaveznikom delali še težave, kjer so le mogli, da bi ovirali io njihovo delo, ki je bilo v korist samo Slovencem. Zaveznikom so pomagali slovenski protikomunistični begunci, ki so prva povojna leta v Trstu in na Tržaškem opravljali naravnost pionirsko delo v obnavljanju od Mšistov zatrtega slove nskega šolstva, pri katerem so izpostavljali komunistični nevarnosti svoja življenja.
V poznejših letih so slovenski komunisti spremenili svojo taktiko in začeli na Tržaškem nastopati kot edini predstavniki Slovencev. Toda pri tem so vedno na prvo mesto postavljali koristi svoje partije in mednarodnega komunizma. Tako je bilo v dobi stalinizma, internacionaliz-
čas! Božja palica bo padla, ljudje bodo na kolenih, ko bo prepozno za usmiljenje.
Vam pa obilo božjega blagoslova pri Vašem težkem delu. S spoštovanjem!
Jože Skubic
Madison, O. — Cenjeno uredništvo! Prav lepa hvala za obvestilo. Takoj Vam pošiljam naročnino za nadaljne leto.
Joj, je bil dolg teden, ko ni bilo Ameriške Domovine! Kar nekaj je manjkalo, ko se človek tako navadi na njo. Jaz zelo rada berem dopise rojakov. Ti naši pionirji pa res zanimivo pišejo.
Listu želim dosti novih naročnikov in lepo pozdravljam celo osobje!
Jennie Novak
Akron, O. — Spoštovano u-redništvo! Najlepša hvala za obvestilo. Danes Vam pošiljam ček v znesku $16 za celoletno naročnino. Res težko bi se odrekla tako priljubljenemu listu, kot je Ameriška Domovina.
Lep pozdrav vsem dopisnikom in čitateljem Domovine, cenjenemu uredništvu pa najlepša hvala za ves trud.
Iskreno Vas pozdravlja Vaša naročnica
Ljudmila Sljukič *
Chicago, 111. — Spoštovana ga. Debevec! Prejel sem obvestilo, da mi bo naročnina zapadla. Veste, nisem več mlad, zato sem malo pozabljiv.
Pa lep pozdrav do vsega osob-ja pri Ameriški Domovini. Da ni ta še mnogo let živela, iskreno želi Vaš stari naročnik
John Mlakar
------o—----
ZDA glavni producent
Združene države imajo naj-večja nahajališča lojevca, najmehkejše kamenine.
ma in fratelance, t. j. bratimlje-nja z italijanskimi komunisti ter socialisti.
Tako protiljudsko in protinarodno zadržanje slovenskih komunistov je zapustilo na Tržaškem strahotne posledice. Narodna zavednost je padla tako zelo, da je zaskrbelo slehernega človeka na Tržaškem in Primorskem, ki mu je slovenstvo še kaj na srcu. Na eni strani ne-nrestano odhajanje Slovencev v Avstralijo in druge prekomorske države, tisti, ki so ostali doma, so se pa začeli zelo potapljati v italijanstyu bodisi v komunistični ali'socialistični stran-
A
ki. To je imelo zlasti vidne posledice v številu slovenskih o-trok po ljudskih šolah, katerih je bilo v slovenskih razredih vedno manj.
Tako je bilo n. pr. na slovenskih šolah na Tržaškem v šolskem letu 1947-1948	4165 slo-
venskih otrok. V šolskem letu 1951/52 t. j. samo tri leta pozneje, se je v slovenske šole vpisalo samo še 2,309 otrok. Se pravi 1856 manj, kot pa jih je bilo v šolskem letu 1947/48. V odstotkih povedano jih je bilo 44.57% manj t. j. skoro polovica.
Zanimiva je ugotovitev, da je število otrok po slovenskih šolah najbolj padlo ravno v krajih, kjer je partija močna. N. pr. pri SV. Ani jih je padlo od 293 na 151, t. j. 142 otrok manj; v Skednju jih je bilo leta 1947/48 199, v šolskem letu 1951/52 pa 118, to je 81 otrok manj; pri Sv. Ivanu se je v istem času število otrok od 291 znižalo na 148, se pravi kar 146 otrok je bilo manj. Pri Sv. Jakobu od 321 na 159, kar 162 otrok manj. Letos pa je na istih šolah vpisanih toliko slovenskih otrok: pri Sv. Ani 28, v skednju 18, pri Sv. Ivanu 54 in pri Sv. Jakobu 38. Porazne številke!
Zato je Rado Berdon- v svojem članku “Naši življenjski interesi” za slovenske komuniste v Sloveniji in na Tržaškem pribil tole ugotovitev v tržaškem “Mostu”:
Doba stalninizma, internaci-unalizma in fratelance je doba največje asimilacije, poitalijančevanja slovenskega levo usmerjenega življa v Trstu in v tržaški okolici, v Miljskih hribih. V tej dobi se je poitalijančilo več Slovencev kot za časa fašizma!”
Gorica ima novega nadškofa
Papež Pavel VI. je 26. junija imenoval za novega goriškega nadškofa dosedanjega nadžupnika v Tržiču (Montfalcone) prevzv. g. Petra Cocolina. Od 20. januarja 1906, ko je bil imenovan za nadškofa msgr. Frančišek B. Sedej, je preteklo celih 61 let, da je spet sin goriške nadškofije zasedel stolico gori-ških vladik. Novi nadškof je bil lojen v Sacilettu v župniji Ruda pri Cervignanu 2. avgusta 1920. Študiral je v goriškem malem semenišču in bogoslovnem semenišču, posvečen je bil 3. junija 1944 in nastopil službo kaplana v Krminu. Leta 1951 ga je nadškof Margotti imenoval za župnika v Terzo, 4 leta nato pa v Oglej, starodavno cerkveno središče, od koder so misijonarji širili krščanstvo med Slovence južno od reke Drave vse daleč proti Hrvaški. Lani je bil imenovan preč. g. Peter Cocolin za nadžupnika v Tržiču, goriški kapitelj pa ga je vključil med svoje častne kanonike.
Novi nadškof zna dobro slovensko in ta jezik tudi vedno rad uporablja. Slovenski duhovniki goriške nadškofije so imenovanje novega nadškofa pozdravili in mu zagotovili svojo sinovsko vdanost.
Združitev ni mogoča
Na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Trstu so razpravljali 11. junija o združitvi Slovenske prosvetne zveze in Slovensko-hrvatske ljudske prosvete, ki jo je ustanovila Komunistična partija leta 1948 po izključitvi Tita iz Kominforme. Od svoje ustanovitve pa do sedaj je SHLP izgubila dejansko skoraj vsak stik z ljudmi in je ostala le prazna posoda, za katero ni bilo nikomur dosti. Združitev obeh levičarskih kulturnih zvez je bila bolj formalnega značaja, da odstrani spomin na čase pripiranja titovcev in vida-lijcev na Tržaškem.
Na imenovanem občnem zboru so razpravljali tudi o sodelovanju med levičarskimi, “laičnimi” prosvetnimi organizacijami in med katoliškimi prosvetnimi organizacijami. Ugotovili so, da je sodelovanje na nekaterih področjih med obema slovenskima prosvetnima zvezama možno, da pa združitev ni možna, ker je Slovenska prosvetna zveza laična prosvetna organizacija, med tem ko so katoliške prosvetne organizacije jasno idejno usmerjene.
Trst mora biti mesto miru
Tako je dejal dr. Botteri, tajnik pokrajinske organizacije Krščanske demokracije na kongresu v Trstu 24. in 25. junija. V svojem govoru je razvijal misli, kot jih doslej v Trstu ni bilo velikokrat mogoče slišati. V jedru je povedal nekako tole:
Preteklost je del zgodovine. Mladi rodovi gledajo naprej v novi svet, odprt za sodelovanje. Tudi Krščanska demokracija hope gledati naprej .. . Naša bodočnost je povezana s sposobnostjo, da damo sosedom svetal ;zgled svobodne krščanske družite ob ljubosumnem spoštovanju demokracije, pa tudi s pogumno javno in zasebno pobudo ... Trst rnora biti mesto miru in sodelovanja s sosedi. Brez sodelovanja je obsojen na neuspeh. Trst naj bo evropsko središče v gospodarskem in kulturnem pomenu in zajema področje Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške, v širšem krogu pa še Bavarsko, Štajersko, Sredozemlje in afriški svet. Botteri je dejal, da je slovenska narodna manjšina opustila iredentizem in da je zato zlasti njen vodilni razred lahko dragocen element pri deželni evropsko usmerjeni politiki. Ta vodilni razred bo skupno z demokratičnimi silami ne samo dragoceni tolmač, ampak stvarnost pri snovanju skupne politike. Tako se bo zgodilo, da se takoimenovane koncesije slovenski narodni manjšini ne bodo zdele kot negativne za državno trdnost, ampak bodo znatno pripomogle k poglobitvi evropskega pogovarjanja, slovenska narodna manjšina pa bo dosegla svoje cilje in bo lahko igrala tvorno vlogo v italijanski državni stvarnosti ter ne bo več zaprta vase .. .
Vprašanje je sedaj le, če bodo lepim besedam sledila lepa dejanja in — kdaj.
Predstavniki Slovenske skupnosti v R'mu
Zastopstvo Slovenske skupnosti iz Trsta, v kateri so povezani demokratični Slovenci, je bilo v Rimu pri podtajniku predsedstva ministrskega sveta Salizzo-niju in pri prosvetnem ministru Guiju. Seznanilo ju je s perečimi vprašanji slovenske manjšine, zlasti slovenskega šolstva, pa se zavzelo tudi za splošne pravice slovenske narodne manjšine na Tržaškem. V zastopstvu so bili: deželni svetovalec dr. škerk, pokrajinski odbornik Rudolf, član tajništva Skupnosti dr. M. Poštovan in strokovnjak za šolstvo dr. Šah.
XMERISKa
IjjJ

i'
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE

Velika radost je zame, da vaju ^orem tako spremljati po oto-u, ki je vaš in ki ga tako Iju-• • • radost pa tudi zato, ker u^gnem na ta način nekoliko ublažiti porazni vtis, ki — če-Prav v nekem zmislu po božji P^vidnosti izzvan—ni nič manj razžalostil izredno nežni duši, * bivata v vaju.
Želim vama srečen povratek v Zavetje”, dragi gospodični, ln pridete do Goa, pozdravite fV Prosim, morje in Križev pot, 1 je tam postavljen... Iz posebnega razloga ga ljubim.
Vajin voditelj iz “Stare Rakovice”.
Ta duhovnik je prijatelj, ka-
ršnega lahko z lučjo iščeš pri elem dnevu. Bog bodi zahva-len, da nama ga je postavil na P°V..” je rekla teta, ko je pre-Cltula pismo.
Ali se Vam ne zdi, da je rnarsikaj dobro vedel že vna-Vej? ... Nikdar ni bil zelo nav-
ušen za najino potovanje v Pa-iz.. _>>
Poznal je Maudejeve ... Za-mi ni odločno branil?”
Teta, postavite se na njegovo ^usto ... Meni se zdi, na mora uhovnik marsikdaj molčati, čeprav bi rad govoril... in znal rnnogo povedati...”
‘Mogoče! ...”
Nato je prišla postaja Chal-luus ... stari Challans.
Kolikokrat sta naši znanki že bili v Challansu ali na izletu, ali Po potrebi radi nakupov! — Do-kro poznata gostilničarja nasproti kolodvora ... lastnika pa-omice na trgu Marche au beur-re> in še mnogo drugih ljudi.
V Challansu se je rodil Penta-P°n in tam ga je teta Cecilija ku-• • • Znamenitega Pentapona! Spravili sta svojo prt/jago pod s reho ter naročili zajutrek z takovicami,. morskimi školjkami 1 surovim maslom . .. Videli a rnladega šoferja gospoda La-^auda, ki ju je čakal ob glavni amvajski postaji za Fromen-■p, re> odposlali sta brzojavko l omeli, v kateri sta ji nazna-1 svoj povratek; naposled, ko a bili rešeni vsake skrbi, sta sb na slikovit trg, da bi v lru in po mili volji nakupili.
j, V BLAG SPOMIN
ftVE OBLETNICE - ODKAR JE
umrl naš ljubljeni
SOPROG-OČE IN STARI OČE,
Joseph Mlakar
Odšel je k Gospodu 19. julija 1966. leta.
^no leto že Te zemlja krije, temnem grobu mirno spiš, l fT Tvoje več ne bije,
° ečin več ne trpiš.
~r^rn pa žalost srce trga,
2a lije iz oči, i ^ je prazen in otožen.
1 Te več med nami ni! kujoči;
Josephine - soproga JOSEPHINE NOVAK in Mrs. MARY BALISH, y	JULIA - hčerke
fm ^ari domovini zapušča brata ERavt CETA in sestre ANGELO, A1NTCKO, KRISTINO In TONČKO c OSTALO SORODSTVO evelar,a, o., 19. julija 1967.
Rolanda je nagovorila teto, da morata imeti najprej lep ple ten koš, v napol ovalni obliki, čvrst in pripraven, da ga kjerkoli postaviš, a da malo prostora zavzame.
“Ta bo za moje gospodinjstvo! ...” je rekla s polnimi usti smeha ...
S posebno radostjo si je teta privoščila trg surovega masla pod obokom; vsa svoja je hodila med kmeticami, ki so ponujale domače pridelke v značilnih, ploščnatih koših.
Teta [Cecilija se je naposled zavedla. Tukaj sme, česar bi nikdar v svojem življenju ne storila več v pariški prodaj alnici: vzame ... primerja .. . pokuša!
“O, kako je lepo zaupanje in kako krasna je svoboda! ...”
Polagoma se je Rolandin koš napolnil.. . Masla, rib, ki so bile nalovljene istega jutra, krasen šop debelih rakovic in neštetih drugih slastnih posebnosti trga ... Teta je hotela dospeti v “Zavetje” z izvrstno zalogo za nekaj dni...
Nato sta odšli na kosilo; pogrnjeno jima je bilo v posebni sobi, zraven vrta. Vreme je bilo krasno; zares, zdaj se je teta popolnoma otresla prahu žalostnih spominov.
Poslednja postaja.
Dospeli sta pred Goa okoli dveh popoldne; voda je bila več kot dovolj visoka, da je mogel parnik čez.
Rolanda se je zabavala z iskanjem školjk, ki so s tistega kraja posebno dobre. V kratkem čašu jih je imela lep kup.
Galebi so plavali nad zalivom in ribarili. Morje je bilo čudovito, radi peščenega ozadja v barvi podobno ožganemu diamantu in obrobljeno z lazurjem neskončnih dalj.
Najprej sta šla dva voza drv, ki so ju vlekli čvrsti in postavni konji, vajeni gaziti vodo do trebuha.
Na obzorju, ob strani otoka Yeu, so se zibale barčice .. .
In nad vso prostranostjo vode se je bočilo nebo, še bolj prostrano ... nebo nežne modre barve, ki je oznanjalo že pozno jesen.	;
“Komaj čakam, da pridem domov — o kolika radost je doma! .. .” je dejala Rolanda, zadevajo se v avtomobilu ob teto.
“Da strašne sanje so minile.”
“Jaz — ponavljam — sem imela od vsega početka odprte oči!.. ”
“Jaz sem bila zaslepljena ...”
“In Filbert? ...” je bojazljivo zašepetala Rolanda.
“Filbert? Njegov mezinec je več vreden kakor vsi Maudejevi skupaj.”
“Torej ...?”
“Kaj ... torej ... zaključek si moreš sama misliti!...”
Rolanda je objela svojo tetko ter jo stisnila k sebi:
“Vse pride! ... Tudi sreča pride! ... Zahvaljen, o Gospod!”
Auto drevi po ravni otoški cesti. Na desni. .. na levi se pojavljajo nizke hiše, krite z okroglo opeko in z apnom pobeljene” lepo razporejeni vinogradi... s kamnitimi mejami predeljena polja.
Evo — barbatreški mlini na veter ... in tam daleč, glej, vidiš že la guerinierške!
Srečujejo mlade ljudi, ki jahajo na konjih ali na oslih... dve deklici z okroglimi avbami paseta živino na robu zelenih jam...
Že so tu solarnice... in ribiči, ki lovijo jegulje, hodijo bosih nog, vilice nosijo preko rame in nepogrešljivi koš v roki.
(Dalje prihodnjič)
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd„
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland,
O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s
Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
ioskva se pripravlja m oktobrski jubilej
MOSKVA, ZSSR. — Ruski komunisti se odkritosrčno trudijo, da bi dali jubilejnim slovesnostim za 50-letnico oktobrske revolucije čim svečanejšo vsebino. Radi bi prikazali svoj režim v najlepši luči. Na vse to jasno namiguje njihova sedanja zunanja in notranja politika. Zato jim je tako zaprno, da jim ,ie Naser zamesil sedanjo izrael-sko-arabsko krizo. Ne bodo varčevali s poskusi, da to zadevo vsaj za jesen pokopljejo, da ne oo kazila razpoloženja “ljudskih množic” po vsem svetu tiste dni, ko bo Rusija praznovala s Voj letošnji naj večji politični praznik.
Kremi j zato pripravlja nekaj korakov, ki naj ga spravijo z njegovimi nasprotniki. V Moskvi se na primer govori kar odkrito, da bosta “prav kmalu” pomiloščena pisatelja Daniel in Sinjavski; Solženicinu so pa vrnili njegove spise in mu baje obljubili, da jih bo lahko dal v tisk. Nihče mu tudi ni zameril njegov poziv, naj režim ukine cenzuro nad literarnimi deli. Verjetno bo imel korist od jubileja pokojni pisatelj, avtor znanega romana “Dr. Živago” Pasternak. Baje ga bodo ruski čitatelji kmalu lahko brali v o-riginalu, ker bo cenzura dovolila objavo.
Tako bo ruska kultura vendarle imela nekaj koristi od jubileja. Koliko časa se jih bo lahko veselila, je drugo vprašanje. V sedanjem politbiroju nima pa ruski literarni svet nobenega vnetega zagovornika. Zalo politbiro presoja literaturo
samo s političnega vidika, to je, koliko ima režim koristi od nje.
Jordanska vlada odstopila
AMAN, Jordan. — Arabska kriza pretresa vsako arabsko državo po svoje. V Jordanu je na primer sprožila vladno krizo. Vlada je odstopila, da da kralju možnost, da sestavi novo, ki bo bolj odgovarjala potrebam časa. Pravega povoda za demi-sijo pa ni povedal ne bivši ministrski predsednik ne kralj. Zdi se pa, da del ministrov ni hotel pristati na novo Huseinovo zunanjo politiko, ki se noče zmeraj in v vsakem slučaju pokoriti arabski politiki, ampak hoditi svoja pota. Nova vlada naj bi torej imela tudi možnost da se sporazume kar naravnost z Izraelom in ne preko posredovalcev, kot je bilo to do sedaj v navadi.
Povod za krizo je dal tudi težaven položaj v jemenskem gospodarstvu, ki je prišlo radi voj ne popolnoma iz kolesnic. Čim šibkejši je, tem večje so pa zato jemenske socijalne potrebe. Na vladno pomoč ne čakajo samo begunci, ampak tudi vedno večje število brezposelnih. Vsi ti pa lahko postanejo plen levičarskih demagogov, ki bi radi dinastijo spravili s prestola. Nova vlada naj bi bila torej prožnej ša pri obravnavanju domače in zunanje politike. Smeri politike bi pa odrejal še zmeraj kralj, kot to dovoljuje tradicija, ki je niti ustava ne more spremeniti.
Helikopterji potopili rdeči konvoj 71 čolnov
SAIGON, J. Viet. — Trije a-meriški armadni helikopterji so z raketami uničili rdeči konvoj 71 čolnov naloženih z vojnimi potrebščinami. “Smo jih pri-lično lepo raztrgali,” je dejal maj. W. Arink iz Springfielda, Md., poveljnik skupine helikopterjev.
ioskva in Bukarešta se vedit® h®!j oddaljujeta
MOSKVA, ZSSR. — V diplomatskih krogih trdijo, da se je Kremi j strašno razjezil nad romunskimi tovariši, ker so kar ostentativno bojkotirali zadnji sestanek na vrhovih, ki so ga imeli rdeči poglavarji v Budimpešti. Da bo jeza še večja: romunski ministrski predsednik Maurer je v Washingtonu na svojo roko obiskal Johnsona in se z njim pogovarjal, o svojih pogovorih pa le površno informiral Moskvo. . .
Kremlj kuha torej jezo na Bukarešto, to pa daje povod za najrazličnejše diplomatske čenče v Moskvi. Nekateri trdijo, da se Romunija pripravlja, da zapusti obrambno zvezo, znano pod imenom Comecon.
Ministrski predsednik Maurer in njegov zunanji minister Ma-nescu sta ta teden gosta nizo-meske vlade, zato se je kuhinja za čenče preselila iz Moskve v Haag, ni pa do sedaj skuhala
ničesar novega, pač pa se upor- ki jo vodi znani zmerni črnski no ponavljajo čenče iz Moskve. ’ politik Wilkins.
Pojmi med črnci se čistijo
WASHINGTON, D.C. — Še spomladi je kazalo, da bodo levičarski zagrizenci dobili premoč v naših črnskih organizacijah. Do tega sklepa so mnogi prišli zato, ker je celo znani zmerni črnski politik dr. M. L. King odrinil močno na levo. Sedaj pa se je vršila v Bostonu konvencija znane črnske organizacije NAASP (Narodna zveza za napredek črnega ljudstva),
Iz vsega tega se da sklepati, da je na gornjih govoricah vendarle nekaj resnice.
Morda bo kaj odkril prihodnji teden. V ponedeljek se namreč začne zasedanje romunskega parlamenta, kjer bo vlada gotovo dala daljšo izjavo. Zato rdeča diplomacija napeto čaka na to zasedanje.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Konvencija je skoraj brez debate obsodila črnske izgrede v Newarku, N.Y., pozvala vse črne državljane, naj spoštujejo red in mir v deželi, zahtevala seveda isto tudi od belih državljanov in znova pozvala na sodelovanje obeh ras v korist naših črncev. Med zbranimi 2,140 črnimi delegati so bili izjema tisti, ki se s predlaganimi resolucijami niso strinjali. Konvencija ie prav posebno poudarjala potrebo po skupnem delu črnskih
in liberalnih belih organizacij in struj. Opazovalci z radovednostjo pričakujejo odmev na to konvencijo od strani drugih črnskih organizacij.
-----o------
Amerika in Rusija se sporazumeli o pomoči astronavtom
ŽENEVA, šv. — Združene države in Sovjetska zveza so se sporazumele o načrtu za pomoč astronavtom v stiski. Razgovori so se vlekli več let. Sporazum, ki ga je sprejelo še 26 drugih držav, obvezuje te, da nudijo a-stronavtom, ki bi slučajno pri stali na njih tleh, vso pomoč. Države, katerim astronavti pri padajo, so v smislu dogovora dolžne kriti vso škodo, ki bi jo povzročilo kako vesoljsko vozilo, ki bi padlo na tla tuje države.
Izrael uporablja prejšnje jordanijsko letališče
JERUZALEM, Izrael. — Israel Airline je začela pri domačih poletih uporabljati letališče Ka-landria, ki je pripadalo preje Jordaniji, pa so ga sedaj vključili v novi ‘združeni Jeruzalem’ četudi je od mesta oddaljeno o milj.	'‘--»N?
Letališče je bilo povečano za rabo jet letal s sredstvi AID tik pred zadnjo vojno med Izraelci in Arabci. Tam je ostalo še za $300,000 gradbenih strojev ameriškega podjetja, ki je letališče razširjalo.
Moški dobijo delo
Moški dobe delo
na stožičastih stružnicah, izkušeni v nastavitvi in obratovanju Warner in Swasey”. Plača od ure in nadure. Tvrdkine koristi.
BUCKEYE BRASS & MEG. CO. 6410 Hawthorne 431-1770
(138)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 St. 341-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRCTEL
Contouring and profiling Machinea
HORIZONTAL SORING MILLS
Eno desetino Škotov
LONDON, Vel. Brit. — Eno desetino p r e b i valstva Velike Britanije živi na Škotskem.
MALI OGLASI
Custodian
Iščemo starejši par za varstvo 17-stanovanjskega poslopja v Rocky River. Pogoji po dogovoru. Kličite RE 1-3837.	(139)
V najem
Oddamo 5 lepih sob zgoraj za $80 mesečno. Kličite 851-3630.
(139)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 3 spalnice, polno podstrešje in klet, plinski furnez, vse bakrene cevi, nov vodni grelec in vse na novo dekorirano. 841 Rudyard Rd. Kličite IV 1-0595.	(136)
Hiša naprodaj
V fari Blessed Sacrament na zahodni strani mesta je naprodaj dobra 2-družinska hiša, blizu Fulton Rd. Cena $15.000. Kličite 661-0601. —(141)
Hiša naprodaj
3-družinska, v dobrem stanju, blizu Five Points. Dohodek $3.120 na leto, cena $14.900. Naj vam najemniki plačajo obroke.
J. M. INVESTMENT CO. 481-7989
(137)
V Collinwcodu
na Arcade Ave. je naprodaj 4-družinska hiša, samo $5.000 naplačila. Lastnik sprejme vknjižbo.
Na E. 175 St.
blizu Grovewood, 2-družinska hiša, 5-5, lastnik v Floridi želi hitro prodati. Cena $21.900.
*
Imamo še nekaj lotov od Char-don Rd. v Richmond Heights, vel. 50x160. Če Vam Amerika ugaja, Vam jo mi pomagamo lastovati!
STREKAL REALTY 405 E. 200 St.	481-1100
(137)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 7 in 4 sobe, 3 garaže. V zelo dobrem stanju. Na 71 cesti blizu St. Clair j a. Za pojasnila kličite 361-7135. ____________-(12,14,17,19,21 jul)
Harmonika naprodaj
Krasna, 120 basov, 7 mesecev stara, cena $375. Za pojasnila kličite 481-3102.
(17,19,21 j ulj
GONDOLA NA SUHEM Milanu v Italiji na razstavišče.
Gondolo^z veslačem vred vozijo preko glavnega trga v
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno 8.15 dop. do 5. pop.
*ii kličite 341-1701 za čas sestanka
An Equal Opportunity Jtmptovo-
(137)
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, na 5809 Prosser Ave., dvojici. Na novo dekorirane. Kličite HI 2-7821, po 6. uri zvečer.	(x)
V najem
Oddamo 5 Lepih sob, zgoraj, nov furnez, 40 gal. vodni grelec, dvojici ali odraslim, v fari sv.. Vida. Kličite 432-1736.
(19,21 jul)
Sobe se odda
Štiri čiste sobe se odda na 1197 E. 61 St. spodaj, Kličite UT 1-9947.	(138)
Dober kup
Prav blizu Holmes Ave., cerkve in šole, 2-družinska hiša, 4-4, v prav dobrem stanju, lep vrt, garaža, cena samo $13.900.
Na 71 St. blizu St. Clairja
Zidana 2-družinska hiša, 6-6, in lesena 2-družinska, 6-6, obe na enem prostornem lotu. Dobri dohodki, cena nizka.
Na Neff Rd. blizu Blvd.
Novejša zidana 2-družinska hiša, 5-5, prostorne sobe, dvojna zidana garaža, lep vrt, na lepem prostoru, blizu do vsega. Cena prava.
10-stanovanjski apartment
zidan, vse v zelo dobrem stanju, centralna kurjava, dodatni tlakovani lot za parkiranje. Zelo dobra investicija. Za več pojasnila pokličite.
Kadar kupujete ali prodajate posestvo, se s polnim zaupanjem obrnite na naj starejšega, izkušenega slovenskega posrednika
JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980
,	■ -t J- t -	A~.x	. t-j.
MED PADARJI IM ZDRAVNIKI
“Oh, oh, oh! Glavo mi hoče raznesti! Tako me boli, da bom kar znorel”, je vzdihoval pred menoj šestdesetleten zastaven možak, nihajoč nepretrgano z obvezano glavo, ki jo je opiral pri ušesu z levico.
Ko se je odmotaval, mi je pravil, da ga je bolelo levo uho že deset dni, zadnje dni so pa postale bolečine neznosne. Pogledam in vidim, da je staro vnetje srednjega ušesa tako napredovalo, da je gnojenje že prešlo na.zaušesno lobanjsko kost.
“Vaše stanje je izredno opas-no!” sem rekel in pogledal na uro. “Še pol ure imate do vlaka. Nemudno se peljite v bolnico, ker je vaše življenje resno ogroženo. Le takojšnja operacija vas more oteti smrti.”
Resnica ga je tako pretresla, da je prenehal nihati z glavo in vzdihovati. Ko je spoznal resnost mojih besed, se je pričel obotavljati:
“Jutri bi šel, če je že res tako hudo. Se moram vendar posloviti od svojih.” Pod nož pa nihče ne gre rad. še kirurga sem poznal, ki si ni upal leči na operacijsko mizo.
“Čim dalje boste odlašali, tem gotoveje se poslovite za vedno. Pametni bodite, dobro vam hočem”, sem ga izpddbujal in mu segal v roko.
Gledal sem skozi okno za njim in videl, da je krenil čez most proti postaji. Zvečer mi je povedal postajni načelnik, da je
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
HOUSEMEN
Major Downtown Hotel
Good transportation
Good pay
See MISS LEASK Housekeeper
EXECUTIVE HOUSE

71 E. Wacker Drive
G37)
The Stone-Brandel Center is now interviewing for the following position:
MAINTENANCE MAN Permanent, Exc. salary, Good working cond. Exp. in carpentry, painting, plumbing & electricity. Ask for S. Porch, 1439 S. Michigan Ave. PH.: 427-4500.	(138)
AUTOHAUS ON EDENS has Immediate opening for AUTO PORTER - MECHANIC Exp. Top Pay for Good man. Must have own transp. Speak English or German. See Mr. Rumsfield at 1550 Frontage Rd. Northbrook.
Call 272-7903
(139)
FEMALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
MAIDS
Major Downtown Hotel Good transportation Good pay See MISS LEASK Housekeeper
EXECUTIVE HOUSE
71 E. Wacker Drive
bolnik res kupil karto. Nemara še uide smrti, sem si mislil zvečer, ko sem legel spat in prav zadovoljen zaspal.
*
“Kaj se mislite res igrati s svojim življenjem”, sem se ves zavzel, ko je stal obvezani možak naslednjega dne spet pred menoj.
“Nikakor ne mislim”, se je opravičeval betežnik in spet odmotaval svojo bolno glavo. “Bil sem v bolnici, kakor vidite na glavi.” Zastrmel sem v njegovo do polovice obrito glavo.
“Lepo so me sprejeli in so mi že obrili glavo za operacijo. Ko pa je prišel zjutraj primarij, mi je pogledal v obraz in si zagodel v brke: ‘Ganzlich unbekannt.’ Potipal mi je žilo in rekel: ‘Preslabi ste, nikakor ne morem vzeti odgovornosti nase.’ Prav tako je rekel. Dali so mi nazaj mojo obleko, sedaj sem pa spet tukaj. Ali naj grem kar domov, ležem v posteljo in čakam smrti?”
Kakor utopljenec za rešilno bilko so se prisesale njegove oči na moje ustnice, da mi je bilo kar tesno pri srcu. Saj je šlo za življenje.
Potipljem žilo. Res ni bila sr jajna, vendar to še ni nikak povod za odklonitev, če je operacija edina možnost, rešiti bol nika neizbežne smrti. Naenkrat se mi je posvetilo v glavi.
“Mbja krivda je, da so vas odslovili”, sem mu rekel.
Neverjetno me je gledal bolnik: “Saj ste me vendar vi opozorili na silno opasnost moje bolezni in mi svetovali operacijo.”
Bridko sem se mu nasmehnil: “Že res, toda pozabil sem vam povedati geslo.”
“Geslo?” Šel sem vendar v bolnico in ne k vojakom na stražo”, se je zavzel bolnik in me nekam postrani gledal, kakor da nemara tudi v moji glavi ni vse v redu.
“Prav imate. Toda navada je taka, da gre bolnik, ki želi biti operiran, najprej v ordinacijo k primariju. Sedaj ste s to bolnico že opravili. Nemudno pojdite v drugo bolnico in se zglasite najprej pri primariju. Samo sto dinarjev stane taka vizita. Potem vas bo gotovo z vso pazljivostjo operiral.” Odšel je. Po zdravje ali po smrt, kdo bi ve-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — Builder will sell only hardware store avail, in Sauk Village. Store with 2 entrances. Loc. busy shopping sect. Own parking area. Exc. oppty. for retired or Young couple. Ken Clinton 758-3294
(139)
REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN
WISCONSIN DWELLING FOR SALE
A new split-level home, nestled in natural beauty, one-half mile from Richland Center and overlooking Golf Course. Two bedrooms, large recreation room, three baths, and large unfinished room. Complete electric kitchen, central air conditioning, and oil heat, fully carpeted. Two-car garage—automatic door, Trout pond—stocked, and entire three-acre tract surrounded by v/hite fence. Richland Center is a progressive county seat town, located on U.S. Highway 14, 200 miles Northwest of Chicago. This tranquil home was designed and built by my late husband, Dr. B. I. Pippin. Contact me if interested.
MRS. B. J. PIPPIN Route 4
Richland Center, Wisconsin
(136)
del. Toda, kaj drugega mu je preostalo.
❖
Čez tri mesece je stal zopet pred menoj. Svež, s smehljajem na porejenem licu: “Huda je bila. Toda, če bi prišel le en dan pozneje, so mi rekli, bi bilo že prepozno. Zdaj sem pa spet zdrav. Kar jezi me skoro, da sem prepustil sinu posestvo. Pomislite: pet let nisem slišal na nobeno uho, danes pa celo na operirano spet slišim. Vam 'se moram zahvaliti, da ne držim že z nosom zemlje pokoncu.” “Meni? Svoji trdni naravi predvsem, potem pa geslu”, sem mu oporekal.
Zvijačno se je namuznil: “Denar ima pa res čuden jezik. Vas se pa naj zdravje drži.”
Podala sva si roke kakor stara prijatelja.
Gledal sem zamišljen za možakom, ki jo je urno ubiral proti | domu. Na misel mi je prišel obo-los. Res, prav lepo smo napredovali: dočim so Grki dajali obolos le mrtvecem za pot v nebesa, ga dajamo mi že bolnikom ...
BERAČEVA SKRIVNOST
Prišel je za plotom tridesetletnik. V rokah je držal klobuk, pod njim molek. Vse telo mu je pretresal drget, da je namesto človeške besede s težavo momljal nekaj kakor prošnjo ali celo molitev.
“Kaj pa se ne bi hoteli otresti tresavosti”, sem ga vprašal. Neverjetno me je gledal in drget njegovih udov je postal še hujši, ko je z muko zajavkal: “Vau-vau.”
“Poglejte to jagodo!” sem mu rekel. “Če jo vzamete sedajle, se
čez dve uri že ne boste več tresli.” In sem mu dal v usta jagodo iz sladkega lesa s primesjo skopolamina.
“Ko vam odleže, pa pridite spet k meni, da se kaj pomeniva. Ta čas boste baš obrali faro”, sem ga potrepljal po rami. Malo neverjetno me je gledal, vendar je pa le pritrdil, da se vrne.
Čez dobre tri ure se vrata naglo odpro. “Gospod, vaše zdravilo je res čudovito”, je hitel berač solznih oči. “Že pet let nisem mogel govoriti, sedaj pa je kakor s čudežem prešel drget z mojega jezika. Ne veste, kaj
se mi je pravkar zgodilo. Prišel sem v dobro hišo, kjer sem dobil vsakikrat obilen dar. Pa me pogleda gospodinja: ‘Kaj se niste vi tresli kakor šiba na vodi?’ ‘Seveda se je’, je pritrdil mož. ‘Med vojno sem videl dovolj sličnih primerov. Kadar je hotel, se je tresel, kadar ni bilo treba, je bil bolj miren kakor jaz. Takim smo rekli tahinirarji. Potepin, delat pojdi,’ je zaklical nad menoj, ‘če še enkrat prideš v hišo, te ovadim orožnikom.’ Pravil sem o vaši zdravilni jagodi, pa mi nista verjela, češ: ‘Čudežev pa ne bo delal, saj 'ni svetnik, temveč mizarjev sin, ki
ga vsi poznamo. Ne bo nas več peharil ne! Kar ne prikaži se nam več v našo hišo!’ Seveda pomeni konec mojega tresenja tudi konec mojega trdega, ne-zavidnega poklica. Pa kaj vse to! Rad bom delal, če bom le zdrav!”
“Zdravi sicer ne boste nikoli,” sem mu segel v besedo, “toda vaša bolezen bo tako ublažena, da vam ne bo v nadlego. Napi-
sal sem: scopolamini hydrobro-mici. Berač se je zahvalil, segel v roko in pristavil: “Če boste kaj hodili v Blatno vas, pa bons vesel, če me obiščete. Imam tan1 malo kmetijo. Kar po Škufleku vprašajte.”
“Nemara se res oglasim”, serf mu pustil veselje. “Pa dobro VQ' zite.”
(Dalje prihodnjič)
hočete
mestna
obvestila?
Zanimive točke,
važna dejstva in
splošni podatki o vašem mestu
Ji ¥ KNJIGI
Toliko kot vaš telefon ... ne pove nobena stvar
(D
Ohio Bell

on ali '67 Chevrolet cars and trucks
Razprodaja tvrdkinih predstavniških avtomobilov
S219&J0 CAPftiCI športa] coupe
Opremljen,, avtomatičen, Vinilska streha, zadaj antena, “powerglide” prestave, ločena sprednja sedeža, potenčno krmilo, V-8 Turbo motor, radio, itd.
CAPRICE - PRIHRANITE $1300.00
Popolnoma opremljen - z neštetimi pritiklinami
you're only minutes away from South East Chevrolet
clbny cLacI^ctie ^OUthjfEagt Gtjpvfolet
8815 BROADWAY • Between Miles and Harvard • Phone MI-1-9300

5EAMN3
NA MOSTU — Pelikani v živalskem vrtu v San Franciscu, Calif., so se zbrali na posvet na mostu v bližini svojega domovanja.
L HOFMAN DEPARTMENT STORE
6808 $1, Clair Ave. EN 1-0150
Velika poletna čistilna
RAZPRODAJA
PRI VSEJ ZALOGI ženskih, moških, deških in dekliških oblačil in perila je v teh dveh tednih med razprodajo 20% POPUSTA PRI VSEH CENAH.
Posebne ugodnosti:
Skupina ženskih oblek v vrednosti do $G.98 bo šla kar po $1.94
Posebna miza ŽENSKIH IN OTROŠKIH KOSOV v vrednosti do $1.98 ho v razprodaji PO 19^ do 49# KOS
Okoli 100 MOŠKIH HLAČ v vrednosti po 3.98 do 4.98 bomo razdali PO $1.94.
Skupino MOŠKIH JOPIČEV, ki sc redno po $8.98, bomo dali za $2.98 KOS.
Skupino MOŠKIH SRAJC s kratkimi rokavi iz velurja, ki so vredne 5.98 do 7.98, bomo dajali med razprodajo ZA POLOVIČNO CENO.
Skupno MOŠKIH BELIH SRAJC, ki so redno po $2.98 do 3.98 bomo razprodajali po 97#.
4--------------------------------------------------------—
Okoli 100 DEŠKIH HLAČ — mere G do 18-bo v razprodaji ZA POLOVIČNO CENO.
Nekaj MOŠKIH JOPIČEV, ki so malo obledeli, vrednost po 8.98, bomo dajali kar PO 97#
\	I--.	M.,	—	I	.....
DEKLIŠKE KOPALNE OBLEKCE, redno po $2.98, gredo PO 1.94
DEŠKE KOPALNE OBLEKCE, redno po $1.98 gredo po 97# Trgovina odprta vsak delavnik zjutraj ob devetih
Kdor pride-prej melje-bo imel največjo izbiro po najnižjih cenah-
Razprodaja začne v četrtek dne 20, julija
Dajemo in odkupujemo zelene EAGLE znamke
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HOČEVAR in SINOVI
Tek: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvi	1*53 East 62nd Street
KEnmore 1-630«	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers