Pogovor
z Albertom Avguštinčičem —
dobitnikctiT2'atega znaka ZSMS
ZSM ni komunalno podjetje!
Kolikokrat je že v pogovoru o delovanju ZSMS naneslo na temo, da je mladim za kvali-tetno in uspešno delo potrebna pomoč starej-ših, izkušenih ljudi. Toda ta pomoč ne bi smela biti le pokroviteljski, paternalistični odnos, feš, vi ste še mladi, zeleni, neizkušeni in po-slušajte in sledite nam starejšim, mi že vemo, kaj je za vas dobro in kaj ne. Takšen odnos običajno doseže ravno nasprotni učinek — od-por pri mladem človeku, ki se počuti zveza-nega in nesposobnega karkoli storiti po lastni presojl in nagnjenju.
Albert Avguštinčič, naš sogovornik, je že dvanajst let mentor ZSMS. Toda takšen men-tor, ki ne vsiljuje za vsako ceno svojega pre-pričanja, ampak dopušča demokratičen dialog, odstopanja in alternative.
»Albert, ti si letošnji dobitnik Zlatega zna-ka ZSMS za svoje mentorsk.o delo. Kaj pomeni zate to priznanje in kaj ti pomeni tako dolga doba mentorstva?«
»Priznanje kot priz,i*anje meiii nič ne po-meni. Zame je pravo priznanje vsako delo z mladimi, ki pripelje do uresničitve, do spre-¦membe. Zame je prsksa priznanje. Z mladimi je zelo prijetno delati. Odkriti so, iskreni, eno-stavni, zaupajo mi. Tudi jaz sem do njih tak-šen in lahko povem, da je ravno delo z mla-dimi v mnogočem spremenilo tudi mene in rao-je življenje.«
Da ima Albert mlade rad, govori tudi poda-tek, da me na pogovor ni pripeljal v katero od učilnic na bivši gimnaziji Ivana Cankarja, kjer uči, amspak tja, kjer se mladi zbirajo, v Medex. In imel je prav, saj se je okrog^ naju zbral.a kopica mladih-. Prav prijetno jih j'e bilo opazovati, ko so klepetali.
»Mentorsko delo je danes slabo cenjeno«, je nadaljeval. »2e dvanajst let delam kot men-tor, toda žalosten podatek je, da nimam nasled-nika, tako da bo najbrž, ko odidem, ostala praznina. Kadrov za takšno delo niso nikoli iskali, kaj šele, da bi jih usposabljali. To ni prav spodbudno.«
»Nikakor ne. Kaj pa misliš o problemih, s katerimi se sooča ZSMS:" nezairlteresiranost, kadrovski problemi? Na kakšen način bi se to dalo rešiti?«
»Ti problemi izhajajo iz načina dela ZSMS, ki je for.umsko. Dokler bo ZSMS le politična organizacija, ki obstaja sama zaradi sebe in ne bo prisluhnila interesom mladih, baze, do-kler ne bo izražala njihovih konkretnih prob-lemov, se bo s temi težavami soočala, še vedno bo le formalnost. Vzrok za vse te težave je najbrž  tudi  sama  ceremonija  sgrejemanja pi-
onirjev v ZSMS, ki je masovno. V ZSMS sprej-memo vsakogar, če ie pripravljen delati ali pa ne. Seveda je velika večina teh ¦drugih. Vprašanje je tudi, koliko mladih sploh čuti, da ZSMS  izraža in predstavlja njihove interese.«
»Ali se ti ne zdi, da je v zadnjem času opa-ziti kvalitetne premike v delu ZSMS. Pri tern mislim na organizacijo koncertov skupin, ki jih mladi radi poslušajo. Zdi se mi, da se na ta način ZSMS slkuša približati bazi.«
»Ja, nekakšne kvalitetne premike je res vi-deti. V tej smeri bi bil.o treba nadaljevati, am-pak ne samo s koncerti, pač pa s približeva-njem bazi tuii na drugih konkretnih področjih, kjer je mladkiska problematika prisotna.«     « •
»Kaj pa pričakuješ od kongresa ZSM^ Misliš, da bo prinesel kaj novega?«
»Kongres bi lahko prinesel marsikaj nove-ga. Rad bi videl, da bi se nekatere stvari, o katerih se veliko govori, enkrat naglas pove-dale. Naj se eiukrat na glas pove, da ZSMS ni nekakšno komunalno podjetje, servis za uslu-ge. Na ZSMS se razni organi in organizacije spomnijo le takrat, ko je treba kaj očistiti ali pripraviti kakšno veselico ali ples.«
»Zakaj misliš, da se jih samo takrat spom-nijo. Ali meniš, da Lma ZSMS kot družbenopo-litična organizacija enakopraven položaj v pri-merjavi z drugimi DPO?«
»Tega pa sploh ne mislim. ZSMS je do dru-gih DPO v povsem neeriakopravnem položaju. Saj veš tisto: vi ste še mladi, zato bodite tiho; ko boste starejši in izkušeni, pa boste lahko govorili. To je treba spremeniti..«
»Tudi mladi okrog naju so ibili istih misli. Razpravljali so naprej, odkrito in sproššeno. Opazovala sem, kako pri tem Albertova ener-gija kar izžareva. Ko bi le bilo več takšnib. Ijudi.
»Kako ti je uspelo, da si postal tako pri-ljubljen med mladimi?«
»Vse to sem dosegel z odkritim pogovorom, iskrenostjo, zaupanjem v mlade, z mojim ne-nehnim bojem proti malomeščanski miselnosti. Zato mi mladi zaupajo.«
Vilma Prezelj