LETO—YEAR V.
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
f'

‘Glasilo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad oeem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini.
Jt
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
jt
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

CHICAGO, ILL., 31. MAY (MAJA) 1912.
Štev.—number 19.
Hinavščina.
Ko je grozna katastrofa zadela parnik “Titanic”, je bila vsa ameriška javnost po konci. Kapitalistični časniki so prinašali skozi več tednov milje dolge članke in poročila o strašni nezgodi. Klicali so državno silo na pomoč in prihajali z nasveti, kako bi se dale enake katastrofe preprečiti v bodočnosti. Zakaj je bil ves ta vriše in hrup v kapitalističnem časopisju? S Titanicom je šlo na dno morja tudi nekaj milionar-jev. Fnako gonjo za varnostne naprave smo tudi doživeli, ko je pred 1 e ti pogorelo v Chicagi “Iroquois” gledališče, v katerem sc ljudje iz takozvanih boljših krogov našli svojo smrt.
Ali isto kapitalistično časopisje, ki kliče vraga in beriča na pomoč, če se kakemu milionarju ali miiionarki v nesreči skrivi le las na glavi- molči aii pa prinese zelo majhno notico, če nezgoda zahteva sto ali pa še več delavskih življenj.
Šest in uvajsetga marca je vsled eksplozije v rudniku Jed Coal družbe izgubilo 83 rudarjev aakrat svoje življenje Za to strašno nezgodo niso kapitalistični listi i.neli toliko prostora kot ga imajo za poročilo klavne živine, ki prihaja na trg.
V rudniku, v katerem se je pripetila nezgoda, vladajo strahovite razmere. Dva meseca pred eksplozijo je državni rudniški nadzornik pregledal rudnik in ga našel v takem stanju, da je odredil, da ga morajo delavci takoj zapustiti.
Rudnik je bil poln plina, premogovni prah, ki s strašno silo u-čmkuje v razstrelbi, je pa ležal tako na debelo». da je bila ameriška rudniška nadzorniška oblast, ki navadno zelo milo postopa s premogovniškimi baroni, prisiljena, da je dala zapreti rudnik.
Delavce so poslali iz rudnika. Potem so odstranili površno prah, poškropili so hodnike z vodo, na kar so rudarje, ker niso organizirani. zopet poslali v rudnik. Za boljšo ventilacijo, ki bi izsesala plin iz rudnika, se pa najbrž ni skrbelo.
Prah se je kmalu zopet nabral. Množica plina je bila z vsakim dnem večja in zgodilo se je* kar se je zgoditi moralo: dne 26. marca je nastala eksplozija, ki je u-morila 83 pridnih delavcev.
Do današnjega dne pa še nismo čitafli v nobenm kapitalističnem časniku, da naj se izvcli poseben preiskovalni senatni komite j, ki naj izsledi prave krivce, katere je iskati v upravnem svetu premo-garske družbe — in se jih radi umora posadi na zatožno klop. Sploh smo pa prepričani» da bi se premogovniškim baronm ne zgodilo nič. če prav bi prišli na zatožno klop in bili obtoženi umora.
Zakaj ?
Pred tremi leti je odredilo državno rudniško nadzorstvo, da naj se uvedejo v rudnikih, ki so last “Jed Coal” družbe, varnostne svetilke. Družba je bila vsled tega primorana izdati par stotakov za življensko varnost svojih rudarjev. Ali družba ni tega zvr-šila, marveč se je obrnila v tej zadevi na sodišče, ki je odločilo, da je uvedba varnostnih svetilk za» življensko varnost rudarjev nedopustno poseganje v lastninske pravice!
Ali še boljše zreallo dobimo o ondotnih razmerah. ko izvemo, zakaj niso prišle takoj po eksploziji podrobnejše vesti o eksploziji v svet. Sporočili so javnosti nezgodo, zamolčali so pa okolnosti in vzroke./
- Ko je brzojav sporočil nezgodo širom Amerike, je neki list v Cincinnatiju poslal svojega poročevalca na mesto nesreče. Poslal je poročilo svojemu listu. Drugo- jutro ga je pa obkolilo nekaj “finih gospodov”, ki so ran povedali. da zrak v okolici Jeda» ni prikladen njegovemu zdravju. — ^Prijateljsko so mu še povedali’ da prvi vlak odpelje opoldne, in da je najboljše za njegovo zdravje. ako se posluži tega vlaka. f'as-niški poročevalec, ki se je le malo dotaknil pravih vzrokov eksplozije, je bil prisiljen “odpotovati”
na ta način. Kasneje je povedal, da mu je bilo nemogoče potom brzcjava ali telefona iz mesta in okolice odposlati svoje poročilo. Prizadeti uradniki niso hoteli sprejeti poročila proti premogovniški družbi, ker so se bali zamere, pravzaprav za svoj kruh.
Premogovniški baroni v West Virginiji niso le absolutni gospodarji v svojih rudnikih, njih vpliv sega tudi daleč preko državne meje.
Na “Ellis Islandu” razširjajo letake, v katerih je citati, da v West Virginiji potrebujejo ”1500 do 2000” rudarjev. V letakih na-znajajo, da izučeni rudarji zaslužijo od $3—$6 na dan, pomagači od $2—$3.50. težaki pa $1.50— $1.75.
Take so razmere v rudnikih West Va. Dobili srno jih iz popolnoma zanesljivega vira — iz majniške izdaje “American Federa-tionista”.
Vspričo te igre z življenjem pridnih delavcev se lahko vsakdo prepriča, koliko hinavščine je V ameriški javnosti. Pridne delavce pošiljajo v rudnik, ki je poln plina in premogovniškega prahu, da tam postanejo žrtev eksplozije. Vzlic temu se pa ne gane nobena oblast, da bi zabranila pošiljanje delavcev v klavnico — v smrt.
Ali državna gosposka meni. da življenje delavca ni toliko vredno kot življenje kakega bogatega trota» ki le žre in žre, kar so drugi pridelali in vst varili z delom svojih rok in svojega uma?
Ako radi par miliariarjev, ki so ponesrečili pri svoji zabavi, pri polnem vživanju življenske kupe, porabijo kar čebre tiskarskega črnila, da bi izsledili provzroeitelje nezgode, ali ne bi hjjju„pravično in na mestu, da se izsledi prave krivce in kaznuje, ki so zavoljo profita zakrivili smrt 83 pridnih rudarjev, koristnih članov človeške družbe?
Da, pravično bi bilo! Ali kje je danes pravica, ko vendar kraljujeta hinavščina in kleeeplaztvo in velja’načelo, da je življenje brezkoristnega trota v človeški družbi več vredno kot življenje marljivega delavca ?
Dandanes bi ravno tako zaman iskali pravice pri belem dnevu, ako gre za delavce, kot je svoje-dobno Diogen iskal človeka !
RAZREDNI BOJ.
Ljudje so razdeljeni v dve skupini : ena, ktera se znoji, da zasluži denar, a druga, ktera se znoji, da zapravi denar.
Interesi delavca in kapitalista si nasprotju jejo med seboj
Kapitalist pravi: Delati je krasno, in pr tem si misli: kajti delo množi moje bogastvo.
Delavec pravi: Delo, ki koristi drugim, je za mene robstvo.
Kapitalist gleda na delavca, kakor na kakšen stroj, kteremu se daje malo mazila, da se ne ustavi.
Delavec pa misli, da je tudi on človek, ki kot tak ima vse pravice za uživanje življenskim dobrot.
S temi besedami povedani so vsi vzroki razrednega boja. De-lavsi iščejo skrajšanje delavnega časa in povečanje plače; delodajalci pa nečejo pristati na te zahteve, kajti to bi ranilo njih profite.
Kapitalisti imajo v svojih rokah bogastvo, oboroženo silo in zakone. Delavci pa nimajo druze-ga kot svoje delavno moč.
Delavci se organizirajo, da združeni priborijo ono, kar si ne morejo osvojiti kot pojedini; oni zamorejo ob volitvah s svojimi glasovi zdrobiti politični vpliv kapitalistov in spremeniti zakone v svoje koristi.
Delavci se organizirajo v političnih, strokovnih in konzumnih organizacijah, in te so orožje njih razrednega boja, orožje, ktero bode naredilo konec kapitalistični slavi in gospodarstvu.
Žrtvi zrakoplovstva. Dne 7. t.
m. zjutraj je treščil v Berlinu iz višine 100 metrov niirnberski a-viatik Hans Bachmayer in obležal mrtev. —- 191etni aviatik Albrecht, ki se je bil 6. t. m. ponesrečil na letališču »pri Anversu, je 7. t. m. umrl na anverški kliniki.
Neodvisen.
Visoka misel — srečna misel — neizrečena sreča! Ali naj si človek še več želi, kot da» postane neodvisen, da nima nad seboj gospodarja, ki bi mu ukazoval, delal predpise in zakone, da lahko sam dela po svoji volji, kot se mu zljubi?
In koliko bi bilo stremljenje po višji kulturi vredno» ako ne bi bil zadnji in najvišji cilj tega stremljenja neodvisnost?
Ta vprašanja so ležala tudi na jeziku onih rokodelcev, ki so dne J. julija 1877 v Philadelphiji izdali izjavo neodvisnosti, katero oriznajo od istega dne za ustavo Zdr. držav.
Oni možje so bili navadni ljudje, ki niso poznali razkošnega življenja privilegiranih slojev v Evropi, katerih niso še okužile grešne navade in šege tedanjih vživaeev in razsipnežev. Vzrastli so v malomeščanskih in malokme-tiških razmerah, zaradi tega tudi niso mogli pojmiti kakšne družabne prvine še spijo v naročju bodočnosti. Kakor je bil omejen nji>, življenski krog. tako se tudi njih filozofija o svobodi ni mogla poglobiti v bodočnost. Ako niso s proglasitvijo človeških pravic proglasili onih idealov, ki tvorijo poroštvo za pravo neodvisnost, tedaj jim ne smemo delati očitkov.
Imeli so gotovo čiste in najboljše namene. Mislili so, da so osigu-rali splošno svobdo za vedno. Njih poziv na človeštvo, ni bila le odklonitev angleškega vrhovnega gospodstva, kot dandanes mislijo» nekateri. Odstraniti so hoteli vsako gospodstvo.
Zavedajoč se, da tvori temelj vsakemu napredku v človeški družbi nedotakljiva svoboda besede v govoru in pisavi, so proglasili nedotakljivost besede v tisku in govoru.
Zavedajoč se, da človeška družba brez organizacije1 ne more napredovati, so proglasili društveno in zborovalno svobodo.
Ali vsled privatne lastnine proizvajalnih» prometnih, razdelivnih sredstev in naravnih zakladov so pričela načela izza 1776 bledeti in kmalu je nastal divji ples okoli zlatega teleta — mamona. Premem teni sleparji, korumpiranci in ode" rubi so kmalu neznansko obogateli, drugi so pa obubožali in postali sužnji prvih.
Tembolj, ko se širi prepad med bogatini in siromaki — multimi-lionarji in ljudmi, ki delajo, toli-kor bolj se pogrezajo v sužnost delavci in farmarji.
Ob času fevdne tlake je dajal kmet v Evropi desetino od svojega pridelka grajšeaku. Danes pa daje ameriški farmar — najemnik velekapitalističnemu zemljiščne-mu posestniku polovico od svojega pridelka,
V stari, gnili Evropi, še celo v nazadnjaški Avstriji, danes lahko svobodno govori delavec o svoji organizaciji in o sredstvih, ki gladijo pot do boljše bodočnosti. V ameriški republiki — v San Diegu, Cal. — pa danes delavce neusmiljeno pretepajo, ako se drzne-; jo organizirati svoje tovariše, da' bi si izvojevali boljši življenski položaj.
Ako bi danes očetje ameriške republike vstali iz grobov, tedaj bi našli neodvisnost, katero so pro-glasili in dali zanjo svojo srčno kri, le v razkošnih palačah, o ka-keršnih vsled svojega preprostega naziranja o življenju niti sanjali niso.
Ogromna dežela s svojimi bogatimi zakladi» katera bi lahko preživela že z današnjimi sredstvi do osem sto milionov ljudi, je postala v dobi enega stoletja last vele-kapit.alističnih špekulantov in o-deruhov. katere zavidajo za njih posest celo angleški vojvodi.
Kje naj iščejo ljudje neodvisnost. ako je zemlja na kateri stojijo privatna last drugih, katerim uigrajo po njih volji dajati desetino in delati tlako?
Od vseh pravic, ki so jih proglasili očetje ameriške republike, ni ostala nobena druga kot pravica do privatne lastnine, ki je danes le sredstvo velekapitalistov, da izsesavajo in tlačijo druge.
Ameriške vesti
* Barbarizem. Ko so v 'Lancaster, Pa. obesili Italijana Antonia Romezza, ker je umoril svojega tovariša Tonija Serafina, se je vtrgala vrv vprav pri vozlu.
Šerif in njegovi pomagači so pograbili napol zadavljenega Italijana in ga obesili še enkrat. Vrv ga je drugič obdržala in nesrečni človek je umrl počasi vsled za-davljenja.
* Znani bankir Charles W. Morse, ki je igral veliko ulogo pri trustu za led in je končal svojo prvo velekapitallistično karijero s tem, da je prišel vsled svojih bankrotnih manipulacij v zvezno ječo v Atlanto, se je zdaj vrnil iz Evrope zdrav in čil.
Svojeeasno ga je predsednik pomilostil, češ, da mu ne bo treba umreti v ječi. Zdaj pa vprav isti nekdaj “napolmrtvi” Morse ob svojem povratku iz Evrope trdi, da bo pričel znova ples okoli zlatega teleta, ako mu v to “privoli” njegovo zdravje.
* Kongres je sprejel zakonsko predlogo, ki dovoli ameriškim trgovskim parnikom pristojbin prosto plovbo skozi panamski prekop, mejtem ko določa za inozemske parnike $1.25 od neto regi-strovane tone.
* Sedemsto Indijancev rodu Ottava, Chippewa in Poltawato-mie, ki živijo v državah Illinois, Indiana in Michigan bodo vložili tožbo proti Michigan Central, Cleveland, Cincinati, Chicago and St. Louis železniškim družbam radi zemljišča ob Michiganskem jezeru. Zemljišče je baje vredno deset milionov dolarjev.
* Gospa James Speyer je ponosno sporočila v svet. da je v New Torku dograjena bolnica za živali, ki je stala 350 tisoč dolarjev.
Radovedni smo. ako se bodo bogate dame spomnile zdaj, ko so so rešile te skrbi, da vsako leto ni prostora v bolnicah za tisoče in tisoče siromašnih delavcev, ker so bolnice prenapolnjene z bolniki.
* Iz vladne preiskave je razvi-deti, da so si P. Morgan, “Deutsche Bank” v Nemčiji in Rothschildi prilastili trgovino kave na vsem svetu. Vlada je zaplenila v New Yorku 950 tisoč vreč skrite kave. V Braziliji je pa veleoderu-ška klika dala sežgati milione vreč kave. da ni bilo treba znižati cene.
Zemlja rodi, kar ljudje potrebujejo za življenje. Velekapitali-stični oderuhi pa uničujejo pridelke. da jim visoke tržne cene nosijo tem višji profit.
* Še dobro se spominjamp» da je v špansko ameriški vojni umrlo več vojakov, ker so uživali balzamirano meso, kot jih je bilo zadetih od španskih krogelj in šrap-nelov. Zdaj se je stari graft zopet ponovil z razliko, da ni vspel.
Ko je transportna ladja “Prairie” imela odpluti s 700 pomorskimi pešci na Cubo, je tvrdka Myers & Son, ki dobavlja» meso za mornarico poslala 17.000 funtov smradljivega mesa uro pred odhodom na parnik, da bi ne imeli časa za preiskavo. Ali graftar-ski dobavatelji so napravili račun brez mornariškega zdravnika, ki je vzlic pičlo odmerjenem času preiskal meso in ga dal zapleniti.
Mesto da bi se tvrdka vdala in priznala svoje početje, je pa odgovorila, da je meso dobro in da bo tožila zdravnika. Ali zdravnik se ni dal ostrašiti, kapitan pa še toliko manj. Ker ni bilo v naglici »dobiti tako velike zaloge1 mesa, so ukrcali le tisoč funtov svežega mesa. na kar je ladja odplula na široko morje.
:= V Denver, Colo. je sodnik obsodil delavca na pet let ječe» ker je ukradel iz telefonske škatljice pet centov. V Superior, Wis. je obsodil sodnik nekega delavca na 10 dolarjev denarne globe, ki je bil že dlje časa brez dela in je ob železniškem tiru pobral par kosov premoga, da bi segrel slabo, napol podrto bajto, v kateri je
ležala njegova bolna soproga z malim detetom. Ker ni imel de-natja, je moral za 15 dni v prisilno delavnico.
Pa pravijo, da je pravica slepa dama!
*	Komaj so utihnile vesti o poplavili reke Mississippi, že je do-šla vest iz države Michigan, da so vsled večdnevnega dežja narast-le reke in poplavile svoja obrežja. Škode je nad en milion dolarjev. Najbolj so prizadeti farmarji, katerim je voda poplavila polje.
*	V Chicagi so skoraj vse delavske unije priskočile na pomoč stavkujočim tiskarjem in prodajalcem časnikov s tem, da so zaključile, da bo vsak član unije plačal $25 denarne globe, katerega bodo zasačili, da eita garjevski časnik.
* Zadnjo nedeljo je podružnica krojaške unije štev. 266 v Chicagi odkrila spominski kamen Anici Gibbs na Waldheim pokopališču. Anica Gibbs je v velikem krojaškem štrajku umrla vsled stradanja in mraza. Bolehala je za vnetjem slepiča. Ko je prišel poziv, da naj se zglasijo prostovoljke, ki bodo prodajale “Daily Socialist’,, katerega prebitek je bil namenjen za podporo štrajkujo-eim, je bila Anica vzlic bolečinam med prvimi, ki se je zglasila kot prostovoljka. Bil je mrzel dan, za jesti ni imela nič. Vsled tega je toliko oslabela, da ni mogla prenesti operacije. Kot hraber vojak je ostalai na bojišču do zadnjega, dokler jo niso bolečine in oslabelost primorale, da se umakne z bojišča in umrje.
Slavnosti na pokopališču se je udeležil tudi ruski dramatični klub. Glavni govor je pa govorila znana človekoljubkinja gospa Raymond Robbins.
Delavskemu razredu, iz katerega izhajajo take heroične žene» se ni treba bati, da bi podlegel v svojem boju za svoje osvobodenje.
*Štrajk v krajih za trdi premog je odvrnen. Konvencija rudarjev ,ki kopljejo trd premog, je sprejela z veliko večino pogodbo, o kateri so se sporazumeli lastniki rudnikov in podkomitej.
Sedem tednov je trajal štrajk. Solidarno so rudarji sledili klicu rudarske organizacije (U. M. W.) in odložili svoje orodje in skupno so se vrnili zopet na trdo tlako. V tem slučaju je večinoma neorganizirano delavstvo pokazalo odločnost v nastopu,kakeršne se ne more dostikrat opazovati v Zdr. državah. K temu dejstvu pa pripomnimo, da tvorijo med rudarji ogromno večino oni, ki so rojeni v inozemstvu.
Dobili so 5.5% povišanja plače in priznanje nekakega komiteja za pritožbe. Varnostni komite j so delodajalci odklonili direktno.
Rudarji trdega premoga niso mogli nadaljevati s svojim heroičnim bojem. Od 160 tisoč je orga-niziranih-le 30 tisoč. V zadnjem štrjaku so imeli okolo enega mi-liona dolarjev v blagajni, sedaj pa le kakih 100 tisoč dol.
Zdaj imajo rudarji trdega premoga dve leti čas. Vtem času pa morajo razširiti svojo strokovno organizacijo, pridobiti morajo za njo vse svoje tovariše, ako se hočejo po dveh letih vspešno meriti s svojim nasprotnikom.
* Vozniki in njih pomagači, ki razvažajo led v Chicagi, so v nedeljo na shodu odklonili ponudbo delodajalcev, ki so jim ponudili pet dolarjev mesečnega priboljška za poletni čas. Svojo odklonitev so motivirali s tem. da vozniki in pomagači že šest let niso dobili povišane plače, dasi se življenske potrebščine dražijo vsakim dnem. Družbam, ki se pečajo z razpredajo leda, so dali čas do prihodnjega pondeljka, da predlože nov predlog.
4t Porotniki v Davenport. Ia.. ki so imeli odločiti v zadevi Clayton Rowland ,so izrekli: ni kriv. Rowland je bil s 13 drugimi linijskimi odborniki obdolžen in obtožen. da so se zarotili nadlegovati stavkokaze, ki so delali v tvornicah za gumbe v Muscatine.
Delavci, ki izzdelujejo gumbe,
so že leto dni na štrajku proti profitalaenim in besedolomnim delodajalcem, katerim so stali ob strani policija, milica in sodišče. Vzlic najbrutalnejšim sredstvom so pa štrajkarji, med katerimi je mnogo mladih deklet, vstrajali v stavki.
Štrajk je bil v začetku hipen odpor proti beraškim plačam, ki so bile tako majhne, da tudi naj-varenejši človek ni mogel izhajati ž njimi. Ta štrajk je kmalu končal s kompromisom med delavci in delodajalci. Ali plena-željni delodajalci niso držali svoje besede. Odpustili ali pa šikanirali so unijske odbornike v toliki meri, da so bili delavci znova prisiljeni zaštrajkati v tvornici, v kateri se je ravnalo najgrše ž njimi. Ker se pa delavci na ulti-matum s strani delodaljalcev niso hoteli ukloniti, so pa izprli delavce v vseh tvornicah. Zaprli so mnogo mož, deklet in otrok, vojaki so patrulirali po ulicah in sodnijske prepovedi so bile izdane, zgoraj omenjena zarotniška obtožba je pa imela namen odbornike unije spraviti za dlje časa v ječo. Načrt je seveda spodletel.
* črnorokarji so v Chicagi zadnjo nedeljo pognali v zrak dvo-nastropno zidano hišo na 906 Milton ave. Požarna straža je bila vso noč na delu, da ni požar upe-lil sosednih hiš. Škode je nad 25 tisoč dolarjev. O italijanskih čr-norokarjih pa ni duha ne sluha.
K razpravi o denarnem zavodu.
Kedar kdo prihaja z nasvetom, ki bi imel koristiti vse.nju narodu, to je širši ljudski množici, tedaj ne vprašajmo, kdo je nasvet napisal, temveč denimo na kritično rešeto, kaj je kdo napisal. Osetio pustimo na miru; oglejmo si le nasvet, pa ne bodemo nikdar kršili meje dostojnosti v razpravi. To je temeljno načelo vseh kulturnih narodov — med katere spadamo tudi Slovenci — pri vseh javnih razpravah za dobro vseh.
V	zadnjem času se mnogo piše za vstanovitev denarnega zavoda ameriških Slovencev. Iz prvega članka se je razvila živahna razprava, ki je zbistrila in sčistila toliko pojme, da danes vemo, da gre za vstanovitev denarnega zavoda na koperativni podlagi. Denarnemu zavodu na koperativni podlagi ne more z načelnega stališča ugovarjati nikdo» kakor tudi ne more nihče trditi, da je tak zavod nepotreben za slovenske delavce in farmarje v Ameriki.
Delavec v mestu ali bližini mesta, ako si zgradi svoj dom, če ni slučajno član stavbinskega društva, mora danes najeti svoje posojilo v kapitalistični banki, od katerega mora logično plačevati obresti. Tudi svoje prihranke mora hraniti pri kapitalistih, ako hoče, da mu nosijo obresti. Z njegovimi prihranki in obresti, katere delavec plačuje od svojega posojila, pa kapitalistični bankirji s špekulacijami v industriji in zemljiščih zopet množiju svoje premoženje. Tako si delavec sam kuje svoje spone in ukove. Isto. kar velja za delavce, velja tudi za farmarje.
V	Ameriki so zagrizeni Američani anglosaksonske rase1 obsojali vsako stvar še pred kratkem, ki je prihajala iz Evrope. Posebno so obsojali zadružništvo katerikoli vrste. Ali zgodilo se je nekaj, kar ni nihče pričakoval. Predsednik Taft je pred dobrimi tremi tedni v svoji poslanici na kongres, izjavil, da so imeli ameriški konzuli nalog študirati zadružništvo na Angleškem, Danskem, Holandskem, Norveškem» v Franciji in Nemčiji. Vsi konzuli so se pohvalno izrekli o zadružništvu, raditega tudi Taft kot samopomoč priporoča zadružne posojilnice., mlekarne, poljedelske zadrege, konsumna društva itd. Svojo poslanico je podprl Taft 7. dokazi.
Seveda ni Taft ali vlada tetra storila iz ljubezni do ljudstva. Da «o se nazori o zadružništvu spremenili v ameriških vladnih krogih, ie iskati razloge v tem. da se ameriško ljudstvo čimdalje bolj zaveda, da ga izkorišča pest vele-kapitalističnih oderuhov. Ako je
vlada prišla do zaključka, da bi zadružništvo tvorilo izdatno samopomoč proti velekapitalističnemu izsesavanju za ameriško ljudstvo, tedaj moramo zaključiti, da bi iste sadove rodilo tudi za ameriške Slovence.
Zadružništvo kot samopomoč za narod se ne da obsoditi s stvarnega, kakor tudi ne z načelnega stališča. To nam potrdijo tudi vspehi v domovini. Pred dvanajstimi leti so imeli slovenski delavci, ako se ne motim, edino konsumno zadrugo v Idriji. Danes imajo mnogo konsuinnih zadrug; vstanovili so tudi produktivne zadruge in v Ljubljani pa celo delavsko banko.
Ponekod v Evropi zadružništvo ni vspelo. Ali tega ni zakrivilo zadružništvo, marveč je vzroke za to iskati v slabem vodstvu in zastarelih gospodarskih nazorih.
V današnji človeški družbi so gospodarske organizacije ravnota-ko potrebne, kot strokovne in politične. Posebno gospodarske organizacije so velikega pomena za delavca in farmarja, ker ju varujeta, da ju kapitalisti ne potisnejo na življensko stopnjo kitajskega ali pa indijskega kulija. Seveda zahtevajo gospodarske organizacije spretno in pošteno vodstvo. V vodstvu morajo biti ljudje, ki stvar razumejo in delajo za blagor vseh zadružanov. Tudi pravila take organizacije morajo biti jasna in točna» ogibati se je treba vseli dvoumnih točk in soglašati morajo z zakoni države, v kateri je organizacija vknjižena.
Pred vsem je treba, da so pravila izdelana, še predno se osnuje gospodarska organizacija. Ako bi pričeli z izdelovanjem pravil na vstanovnem sestanku ali zborovanju. bi bila akcija ponesrečena, ker je nemogoče v kratki dobil zborovanja izdelati dobra in praktična pravila. Kdor misli resno na vstanovitev zadružnega denarnega zavoda, naj izdela naj prvo podroben načrt in pravila, oboje naj pa objavi v kakem slovenskem listu, ki je zadružništvu naklonjen. Na ta način se bodo ameriški Slovenci najhitreje seznanili z namenom in pravili zadružnega denarnega zavoda. Ko bo storjen prvi korak, bo lahko zvršiti druzega in tretjega.
Dokler pa nimamo jasno predloženega načrta in pravil, se pa ne more .storiti druzega kot agitirati z besedo in pisavo s splošnega stališča za zadružništvo, kar toliko pomeni, da smo še daleč od vsta-novitve zadružnega denarrtega zavoda.
STAVKE NA RUSKEM.
Pred kratkim je izšla stavkov- . na statistika ruskega ministerstva za trgovino in industrijo, ki ima zelo poučne številke o stavkovnem gibanju v prvih devetih mesecih leta 1911. Stavke so bile: leta 1909 v 255 obratih z 51.000 udeleženci, leta 1910 v 171 obratih s 32.000 udeleženci, leta 1911 v 295 obratih s 87.000 udeleženci. Število stavkujoičh v zadnjem-letu je torej skoro tako veliko kakor v obeh prejšnjih letih skupaj. Pri tem je treba vpoštevati, da se nanašajo uradne številke samo na obrate, podredjene tovarniškemu nadzorstvu, ki pa obsegajo le del industrijskih obratov. Ker so se bojevali minulo leto posebno budi boji v malih in srednjih obratih, v stavbni stroki itd., ki jih uradna statistika ne navaja, je število stavk v resnici mnogo večje od navedenega. Tudi z ozirom na u-spehe stavk podajajo uradne številke povsem napačno sliko. Tako se je končalo po uradni statistiki samo 18% stavk s popolno zmago delavmtva, medtem ko se jih je končalo 18 odstotkov s kompromisom in 44 odstotkov s porazom. Ako bi se bile upoštevale zmage delavstva v obratih, ki niso podredjem tovarniškemu nadzorstvu, tedaj bi nudila statistika za delavstvo mnogo ugodnejšo sliko. Toda tudi te popaeejie številke kažejo močan preobrat na boljšo stran. Porazi po bodo zbudili ruske delavce na nove boljše organizirane boje proti kapitalu.
Glej! v današnji izdaji oglas pevskega zbora “Orla” na drugem mestu.
GLASILO
Slovence Narodne Podporne Jednote
Izhaja tadaasko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, Ul.
Velja za vse leto $1.00.
o R o A N
voz ne spremi jejo policaji! Štrajk | govorimo o tem, tedaj se moramo je končan!	Ivprašati, če smo res napredovali.
Ali ta trik se je slabo obnesel. V naši naselbini se mnogo go-Mesto zaželjenega vspeha je pa vori o slovenskem domu. Do da županu prinesel mnogo protestov, nes pa ni zagledal še noben dopis Občinstvo protestira, da bi detek- belega dne, ki bi bodril in vne-tivi, katere plačuje občinstvo, o- mal rojake za prekoristni dom. pravljali službo voznikov za last- Gotovo je lasten dom v naselbini nike velekapitalističnih časnikov, velikanskega kulturnega pomena mejtem ko vitezi svedra, tatovi, za vse Slovence v naselbini. V vlomilci in cestni roparji prav njem lahko gojimo petje, glasbo, pridno zvršujejo svojo obrt, ker dramatiko in telovadbo. Služi je mesto brez pravega policajske- nam lahko za čitalnico in knjiž-ga varstva.	nico. V njem lahko imamo prosto-
Društva “Slov. nar. podp. jed- re za svojo lastno konsumno za-note” se prav pridno pripravlja- | drugo.
SL8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Subscription, $1.00 pel year.
jo za skupen izlet v Willow Springs, ki se bo vršil dne 21. ju-
Ako bi vstanovili tak dom, bi \ lahko s ponosom govorili o na-
lija. Vsakovrstne govorice kroži- predku v naselbini in gledali na jo o tem izletu. Nekateri trdijo, svoje delo, ki bi bilo v resnici deda bo prekosil vse sedanje prire- lo nas vseh.
ditve v Chicagi. Bratje in sestre Kot narod v tujini moramo že sedaj prav pridno prodajajo imeti v večji naselbini tudi svoje vstopnice za izlet. Izlet ne obeta kulturno sredičše, kamor hodimo le veliki moralen vspeh, marveč lahko vežbat svoj duh in iskat jamči tudi financielnega, ako bo- počitka o trdega dela. Ako imamo do bratje in sestre še nadalje agi- svoj dom, lahko spopolnimo svoje tirali tako živahno za izlet, kot so | znanje, ker imamo v njem sred-
DOPISI.
začeli.
Pihodnjo nedeljo se bo vršil pik nik delavskega pevskega zbora ‘Orla” na Riverside. “Orel” je
| stva za poduk in izobrazbo.
Slovenci v La Salle na noge za svoj dom, za svoje kulturno središče ! Seznanimo svoje rodne bra-
Bessemer, Pa.
Delavski položaj je danes splošno slab in neugoden v Zdr. državah. To potrdijo razni dopisi v .“Glasilu” in drugih listih. Ni ga dobiti danes koraj dopisa, v katerem bi bilo citati, da so razmere za delavce povoljne in ugodne.
Vsled slabega zaslužka ne trpijo le moški, ampak tudi ženske. Ako je zaslužek za moške slab, je še toliko nižji za ženske. Saj je splošno .v navadi, da dobivajo ženske skoraj za polovico nižje mezde, kot delavci. Pa tudi delavska gospodinja, mati, občuti vso trp kost današnjega položaja. Težko je -Jo delavski gospodinji izhaja, ti, ko draginja še ni bila tako visoka. Ali danes, ko so se vse ziv-ljerske potrebščine podražile skoraj za dvojno ceno, je pa za delavsko gospodinjo prava umetnost, da izhaja s j lihim zasluž kom.
Te občne in slabe gospodarske razmere pa vplivajo še drugače na življenje v splošnem. Čestokrat nastane prepir med raznimi delavskimi družinami vsled sla bih življenskih pogojev. Ljudje vedo, da jih nekaj tišči. Ali po gostokrat ljudje ne1 vedo, odkod to zlo prihaja in kje iskati pomo či proti njemu. Ker ne najdejo na svoja vprašanja povoljnega odgovora, postanejo zlovoljni in navadno jih kaka majhna in ne znatna stvarica toliko ujezi, da raztrgejo večletno prijateljsko vez med svojimi prijatelji kar čez noč. Iz najboljših prijateljev po stanejo nasprotniki in sovražijo vse, kar so preje ljubili. Po razsodnem prevdarku bi ljudje prav lahko prišli do zaključka, da je tako početje brezmiselno in brez-pametno. Vsi, ki delamo, vsi, ki živimo od svojega dela, imamo le enega nasprotnika. Tega nasprot nika pa tvorijo ljudje, ki nas izkoriščajo in žive o našem delu Zakaj bi se torej prepirali med seboj, ko imamo skupnega nasprotnika. Dellavski položaj se ne bo brnil na boljše, dokler delavci ne bodo spoznali, da je zanje rešitev le v skupnem in složnem de lu.
Kar velja za delavce v splošnem, velja tudi za vsako posamezno organizacijo in društvo. O napredku -se lahko govori le v taki organizaciji ali društvu, v katerem vsi člani složno nastopajo za cilje in načela društva.
Ne ozirajmo se na slabosti posameznih ljudi. Ljudje so taki, kakoršne so jih vstvarile razme re. Ako bomo zboljšali razmere se bodo poboljšali tudi ljudje.
Sestram našega društva pa priporočam naj delajo složno za korist društva in jednote. Ne ozirajte se, kaj pravijo pojedinci. V društvenih zadevah naj nas vedno vodijo naša načela in cilji. Vprav zdaj pred konvencijo storimo vse, kar je v naših skromnih močeh, da pridobimo novih članic. S tem, da raste število naših članic, raste naša moč, naš vpliv, s tem se bližamo k svojemu cilju Zatoraj naprej do cilja!
Ivanka Zakrajšek, tajnica.
zelo priljubljen med člani S. N. te in sestre v naselbini z resnico, P. J. v Chicagi. To priljubljenost da potrebujemo svoj lasten dom, pa tudi zasluži, saj pride na vsako ako hočemo pisati in govoriti o veselico društev S. N. P. J., da za- napredku, poje par krasnih in milo donečih Gotovo vsak izobražen Slovenec pesnic. Riverside nam pa obuja uvideva potrebo svojega lastnega še druge spomine. Skoraj vsako doma kot zelo važen kulturen fa-leto priredijo tje skupine Sloven- ktor za vse Slovence v naselbini, cev izlete, da pod košatim dre- Zategadelj ne odlašajmo, marveč vjern spečejo enega ali pa več ja- pojdimo na delo, po začrtani poti njeev. Takih izletov tudi letos ne naprej — do svojega lastnega dobo manjkalo in človeku se stekajo | ma, kulturnega središča za Slo
vence v La Salle !
Martin Novlan.
sline v ustih, ako se spomni na okusno pečenega janjca na raž-nju.
Vsakdo je vesel, da zamore ven iz zadnhlega zidovja, da vživa v senci košatih dreves ob leno tekoči reki svež in čist zrak, Dolgo naš je tlačila huda zima. Spomladi je pa nagajalo mrzlo in deževno-vreme, da nismo mogli ob nedeljah na pohode v okolico. Zdaj je pritisnila nakrat vročina in zadnji teden je občutiti že velik in neprijeten pritisek razgretega in soparnega zraka, ki mori dušo in telo in provzroča, da človek in žival padata na ulici. Kmalu bodo dnevniki pričeli polniti svoje stopee s poročili o ljudeh, ki so se zgrudili na ulici vsled neznosne vročine in umrli. Seveda občutijo najbolj vročino delavci, posebno oni, ki delajo na prostem in na katere pošilja solnce svoje žgoče žarke.
Vsak letni čas ima svoje prijetnosti, pa tudi svoje neprijetnosti.
Najbolj občutijo neprijetnosti delavci, ki so prikovani na delo in ne morejo za par tednov na počitnice. Kapitalisti ne občutijo vro-
čine, ker se naselijo po leti ob | resnega premiskfca. Absolutna hladnih jezerih in senčnatih gozdih. Zategadelj pa delavec z veseljem pozdravlja nedeljo in jo pričakujo nestrpno, da za par uric pohiti ven v naravo in se odpočije od duha in telo morečega dela.	-—a—
Razprava o rezervnem fondu.
Virden, 111.
rav o rezervnem fondu je -dosegla- svoj vrhunec. Še nik-dar se v slovenski ameriški javnosti ni toliko razpravljalo o nobenem predmetu, kot se sedaj o rezervnem fondu Slov. nar. podp. je dnote. Ker skoraj vsak dopisova lec pripozna, da se mora na vsak način nekaj storiti za povzdigo re zervnega fonda, ker drugače ni osiguran obstanek, jednoti, je to veselo znamenje za napredek jednote. Kdor tega ne zamore ali pa noče zapopasti, je obžalovanja vreden. Preko takih se mora korakati brezobzirno naprej.
Citatelji in čitateljice mogoče zopet pričakujejo novih predlogov za povzdigo rezervnega fonda v moj em dopisu. Ali naj prvo povem, da sem tozadevno konservativen iz stvarnih razlogov in
ve-
)čina članov naše jednote je še povsem trdno prepričana; da je dnota s sedanjim ase-smetom lahko -dobro izhaja in bi smatrala vsako povišanje za drzen napad na žepe članov jednote. Ako de legatje na prihodnji konvenciji povišajo asesment v prid rezer vnega fonda, bodo po povratku domov poslušali neljube besede in očitke s strani bratov in sester,
La Salle, 111.
Ako čitamo časnike iz stare domovine, ali pa brzojavke iz Evro-
pe v ameriških časnikih, se kaj K1-111611111 kot drugemu bodo očitali lahko prepričamo ,da se ljudje po l^a so poslali delegate
Chicago, 111.
Štrajk tiskarjev in prodajalcev časnikov še vedno traja. Naš župan Harrison je zelo naklonjen lastnikom velikih kapitalističnih dnevnikov. Zvrši jim vsako uslugo. da bi si obdržal njih naklonjenost. Zadnji teden niso spremljali vozov, na katerih so bili naloženi garjevski časniki, uniformirani policaji. Mesto njih so sedeli na vozovih detektivi. Nekateri detektivi so se celo spremenili v voznike, ker so poganjali konje in imeli vajeti v rokah. Na ta način so hoteli varati občinstvo, da je štrajk končan:	Glejte, naših
širnem svetu dramijo iz duševne ga spanja, da zavest prodira v najširše ljudske kroge, če primerjamo naše ameriško delavsko gibanje z delavskim gibanjem v Nemčiji ali kateri drugi deželi, moramo priznati, ako hočemo hiti odkritosrčni, da smo še daleč za njimi v organizaciji in vspehih. Večina ameriških delavcev ponižno hodi v tvornico na delo. Ako je pa večina brez dela, pa še po-nižnejše hodi prosit dela od tvor-nice do tvo-rnice. Ta nezavedna večina nikdar ne razmišlja, kdo je kriv, da mora prosjačiti za delo, zakaj prihajajo gospodarske krize, ki čez noč postavijo tisoče delavcev na cesto. Ne briga se kakšne zakone in komu v korist delajo zakone v postavodajnih zborih. Na kratko: Večina ameriških delavcev še spi in se ne zaveda svojih pravic, kakor se tudi ne briga za nje. Kjer so pa take razmere, se pa le kapitalistom godi dobro, delavcev se pa ne spomni nikdo. Ameriško ljudstvo, oziroma ameriški delavci, imajo le enega pravega delavskega zastopnika v kongresu, ki zastopa častno in neumorno koristi trpinov Ameriki. Bratje, delavci ! Organizirajte se in agitirajte, da dobimo še več Vietor Bergerjev, ki bodo zastopali nas tam, kjer se delajo postave. Za to moramo skrbeti sami. Ne dajmo se voditi za nos po najetih kapitalističnih hujskačih in kričačih.
V jeseni bodemo zopet imeli priliko, da izrečemo svoje mnenje z glasovnice. Storimo svojo dolžnost, vzdramimo svoje nezavedne tovariše, da se bomo prepričali, koliko smo napredovali tekom zadnjih dveh let.
O napredku se lahko piše in govori. Ali vselej kedar pišemo ali
Milwaukee za to, da bodo zopet plačevali več, ko je bilo že tako za plačevati preveč. Tako in enako očitanje s strani članov takoj po konvenciji mora naravno roditi slabe posledice z ozirom na napredek v članstvu, ker nasprotniki kot
konkurenti naše napredne jednote ne opuste nobene najmanjše prilike, da bi jo ne izrabili sebi v korist, nam pa v škodo. To je moj razlog, zakaj sem nasprotnik vsakemu direktnemu zvišanju ases-menta.
/Mnogo debat je bilo citati v “Glasilu” radi nakupa zemljišča v poljedelske namene. Ze svoje-časno sem na tem mestu opozoril, da so v tej zadevi potrebni posebni razsodki. Pri tem ostanem tudi danes. Nezmis.lno je, da bi jedno-ta kupila veliko zemljišče in ga obdelavala s svojimi invalidnimi člani. Za invalide zadostuje sred nje vrste vrt, pri obdelavanju ka terega odločata veda in znanost (umetno obdelovanje), združena z majhnim telesnim naporom. Da bi se že prihodnja konvencija za-mogla resno pečati z ustanovitvi jo invalidnega doma in v tem oziru tudi kaj ukreniti, se1 mi pa zdi neverjetno. Neverjamem pa v vspe-h, ako bi ,se farma obdelova la pod vodstvom jednote. Da bi pa .nakupili velika zemljišča v špekulacijske namene, se mi pa zopet vidi preveč riskiraua stvar. Ako se hoče jednota sploh pečati z zemljišči, naj prvo poskusi z ustanovo slovenske kolonije, kakor je že neki brat pisal na tem mestu.
Mnogo glasov se čuje za kon-sumna društva, ki naj bi koristila rezervnemu fondu naše jednote. Jaz sem prve vrste prijatelj kon-sumnih društev. Spoznal sem potrebo in koristi istih še predno
sem se naselil v obljubljeni deželi. Toda bratje in sestre! O vsta-novitvi konsumnih društev debatirajmo drugod, nikakor pa ne pri debati o rezervnem fondu. Konsumna društva lahko mnogo koristijo članom jedrno te; kakor tudi v obče vsem Slovencem. Obli' gatorično jih pa ne smemo vpeljati pod nobenim pogojem. V jednoti smo vsi enakopravni bratje in sestre. Obvezani smo plačevati vsi enake deleže v blagajno, kar se najenostavnejše vrši z mesečnim asesmentom. Po svojem prepričanju izjavim, da nimamo danes pri jednoti polovico društev, pri katerih razmere niso ugodne za vstanovitev konsumnih društev. Kjer so pa razmere ugodne, pa nimamo ponekod sposobnega osobja za vodstvo istih. Mar naj izročimo vodstvo konsumnega društva kar tajniku krajevne podružnice S N P J ? Saj danes delajo ponekod že hude predglavice računi navadnega podpornega društva. Ah je potreben tak Babilon v naših vrstah? Jaz upam, da bo vsakdo odgovoril z ne. Kjer koli imajo Slovenci ugodne razmere za vstanovitev konsumnega društva, naj ga vstanove kot posebno gospodarsko organizacijo. Kot- člani take organizacije naj pa vživajo tudi vse njene vgod-no-sti ali pa neprilike. Jednota naj take organizacije podpira le v smislu humanitete. In to je vse.
adnji štirimesečni račun nam pove dovelj jasno, kje čevelj žuli, brez-dvomno tako žuli, da bo treba druge operacije, da se kri ne zastrupi na nežnem telesu naše cvetoče jednote. Prvi pogoj za hiter razvoj in naraščaj članstva v S. N. P. J., kakor tudi kasneje vstanoVij enih podobnih organizacij je bilo centraliziranje bolniške podpore, če bi naša organizacija ne imela centralizirane bolniške podpore, bi danes najbrž ne štela ena četrtino društev, ki jih šteje dandanes. Ako opazujemo način organiziranja s te strani, moramo izreči, da je izvrsten. Toda na drugi strani pa vsebuje opasne bacile za jednoto. Izplačati v štirih mesecih $21.046 bolniške podpore gotovo ni malenkost. Brez-dVomno bi se pa ne izplačalo toliko bolniške podpore, če bi društva sama morala skrbeti za bolniško blagajno. Že mnogokrat se je priporočalo: pazite bolje na bolnike. Uprašam, kako se naj pazi? Ako član zboli; ga preko navade1 grize v trebuhu, tedaj ne ve, če bo že -do prihodnjega dne zdrav. Pri tajniku vzame potrebno listino in seveda mora iti tudi k zdravniku. Zdravnik opazi, da mož slabo izgleda, mu da zdravilo in podpiše listino. Prve dni — dva ,tri — tak bolnik res ni zmožen za delo. Po tem mu ne kaže druzega, da ostane teden dni doma, ako je član dveh ali treh podpornih društev, ker se mu izplača boljše ostati doma, kot pa iti na delo. Bolniški obiskovalci redno obiskujejo bolnika in podpisujejo listino. Kedaj ima priti kak bolniški obiskovalec na ogled in o-bisk, pa vsak bolnik ve. Za nekaj ur, za določen čas pa lahko vsakdo bolnika markira. Če kak slučaj pride pred nadzorni odbor, se pa na kratko d govori: “Še nocoj se javim zdravim, jutri pa pojdem na delo. No, tako se zvrši vse dobro, le sitni bolniški obiskovalec pride v osebno zamero, ki se jo drugič ogne, ako mu je le mogoče; ker mu ne nosi nobenih koristi. Jednota pa mora za dva ali tridnevno bolezen le plačati $9— $10 podpore. Ako se stvar zasleduje na drobno, tedaj smo kmalu z dokazi tukaj, da so člani, ki pripadajo k dvem ali trem podpornim društvom bolj podvrženi raznim boleznim kot pa oni, ki pripadajo le k enemu društvu. Naj manj bolni so pa oni, ki niso pri nlobenem društvu.
Možje, ki pripadajo k več enakim organizacijam, so povsem podobni bigamistom. Kakor je bi" gamija po državnih zakonih prepovedana in celo kazniva, tako bi morali postopati tudi z mnogo društvenost-jo.
Da se ne oddaljim preveč od predmeta, moram povedati, kaj sem hotel pravzaprav predlagati za rezervni fond. Moje mnenje se glasi, da se vstanovijo dva ali trije skladi. Za rezervni fond se mora določiti tolik prispevek, da bo fond sigurno rastel. V druge sklade — bolniški in upravni — naj se pa določi samo prebitek sedanjega asesmenta. Po dva ali trimesečnem računu pa glavni odbor za slučaj primankljaja poviša prispevek po potrebi. V bolniškem skladu ne potrebujemo posebnega kapitala, torej bomo delali iz ruk v usta. Ravno to naj velja tudi za upravni sklad. To je edina pot za povzdigo rezervnega fonda, ne da bi nam bilo treba porisati ases-ment. Na šesti konvenciji bo bolniška podpora delala tako pred-glavico kot sedaj rezervni fond. Toda do tedaj bodo elani že za-
vedni dovelj, da se bo tudi to vprašanje rešilo ugodno. Zdaj položimo temelj, da se stvar deloma že sama reši.
Ker sem ob zaključku tega pisma čital poziv br. Martina Potokarja, sem si skoraj svest, da nameravate tozadevno debato; ki se je vlekla že toliko časa, zaključiti. No. pa nič za to, saj se je dolgo vlekla!
Simon Kavčič.
So. Chicago. 111.
Pazno zasledujoč razpravo o rezervnem skladu; nasvete bratov od začetka pa do sedaj, sem prisiljen napisati svoje skromne mnenje o tem važnem vprašanju.
Do sedaj se je napisalo mnogo dobrih in koristnih nasvetov, ki bi se dali izvesti in uresničiti v smislu ustave in pravil naše organizacije. Ali primeroma1- malo jih je bilo, ki bi — vsaj po mojem mišljenju — soglašali z državnimi zakoni.
Ne verjamem, da bi nam dovolil državni zakon, da bi smeli je dnoto združiti z farmami, kon sumnimi prodajalnami ali drugimi nesličnimi podjetji. Seveda ne mislim s tem reči, da take naprave na pravem mestu niso koristo nosne za narod.
Vsako podjetje požre ogromne vsote denarja in čas predno se prične kapital dobičkanosno obrestovati. In kedo nam jamči, da bi taka naprava vspevala koristo -nosno med nami? Do danes Slo venci v Zdr. državah še nismo po kazali, da zamorem-o kako podjet je vzdržavati vzajemno. Vprav nasprotno. To smo opazili pri je dnotah in zvezah. Ako ni vsakemu vse po volji, pa vstanovimo novo jednoto in zvezo, poleg pa udri hamo -drug po druzemu. Pretek lost je dokazala to. Mogoče nam prikodnjost prinese1 kaj boljšega kar gotovo vsakdo ždi iz srca, ki želi svoj narod i|a višku kulture boreč za palmo naj višje kulture
Marsikdo bo oporekal, da sta tarnanje in zaspanost naš stari podedovani greh, da je treba le železne volje, pa pojde. Dobro Saj ne nasprotujem takim podjetjem; posebno zadružništvu ne, ali vstanovijo naj se izven jednote.
V	jednoti smo se združili, da drug druzega- podpiramo bratsko med seboj v bolezni in nesreči in pomagmo vdovam in sirotam prvi sili in potrebi. To je naš namen, naš cilj! V to svrho pa rabi mo -denar, zopet denar, ki nam mora biti vsak ča-s na razpolago Potrebujemo torej rezervni sklad v gotovem denarju in ne špekulacij. Tak sklad nas zavaruje, da nas ne more nobena kriza ali morebitna katastrofa spraviti iz ravnotežja. Seveda mora biti do skrajne sile nedotakljiv.
Iz dopisov in nasvetov umevam, da je'mnogo dopisovalcev proti povišanju mesečnega asesmenta, s katerimi se tudi jaz strinjam do gotove meje. Kar se povišanja tiče, sem le v toliko zagovornik povišanja, da bi se plačala primerna vsota za rezervni sklad in sicer v enem roku na leto kot izvanreden prispevek za rezervni sklad. Imeli bi že prvo leto dobiček od vsote, ker bi nam nosila obresti že prvo leto.
Prepričan sem, da se bo članstvo do prihodnje konvencije pomnožilo za. nekaj sto. Smelo smem trditi, da bo jednota štela ob času konvencije 8500 članov in članic, v prihodnjem letu se bo pa pomnožilo članstvo naše jednote na 10 tisoč. Ako bi člani (ice) vplačli prvo in drugo leto po dolarju na leto v rezervni sklad, v tretjem letu pa 75 e v mesecih november ali december, bi imeli lepo vsoto v skladu.
V	boljši pregled naj služi naslednja lestvica:
Prvo leto $8.500. Celoletne obresti po 3% $255, Obresti od obresti za šest mesecev $1.91. Skupaj $8.756.91.
Drugo leto $10.000 in prešnja vsota $8.756.91. Celoletne obresti $562.70. Obresti od obresti za šest mesecev $4.22. Skupaj $19.323.83.
Tretje leto $7.500 in prešnja vsota $19.323.83. Obresti za šest mesecev- $362.3-5. Do konvencije bi imeli $27.186.18. V dveh letih in pol bi imeli na obrestih $1.186,-18 čistega. Ako bi tako ravnali tekom dobe štirih konvencij, bi imeli nad $100.000 v rezervnem skladu. Ali ne bi bila to lepa vsota?
R. W. Lustig, tajnik štev. 8.
du volitev delegata za peto redno konvencijo. Bratje in sestre pridite vsi na sejo, da izvolite najboljšega in najzaneslivejšega brata delegatom, ki bo zastopal interese bratov in sester našega društva in “Slov. nar. podp. jednote”.
Na seji bomo čitali tudi pravila točko za točko. Kar se vam bo zdelo dobrega lahko odobrite, slabo pa črtate ali pa spremenite v dobro. Ker je pa nemogoče, da bi prerešetali vsa pravila na eni seji, vas opozarjam, da se udeležite vseh sej pred konvencijo, da nam bo mogoče končati svoje delo še pred konvencijo in da ne bo kasneje očitkov.
Torej ne pozabite se udeležiti sej! Pridite vsi! Nikdo naj ne izostane.
Rocbus Godina, tajnik.
Zmes.
Clinton, Ind.
Nujna potreba je, da se člani društva “Skala”, štev. 50 udeležijo' redne seje dne druzega juni ja v polnem številu. Na dnevnem redu so važne točke. Odločiti nam je, ako bo društvo poslalo delegata na peto redno konvencijo. Raz pravljali bomo tudi glede dnevnice itd.
Točke, o katerih bomo razpravljali so tako važne, da veže vsakega član dolžnost; da se udeleži šele, ker gre za korist društva in jednote
Vietor Zupančič.
Vietor, Colo.
Vsem bratom društva “Golobček”, štev. 100 na znanje. Z dnem 36 maja je prevzel tajniški posel br. Matija Božič. V vseh tajniških zadevah naj se bratje v bodoče obrcajo na zdoiaj označeni naslov: Matija Božič P. O. 293 Bx Vietor. Colo.
Mesmore, Pa.
Članom ''društva “Kanarček’ štev. 146 na znanje.
Na seji dne devetega junija bodemo volili delegata za prihodnjo konvencijo. Vsled volitve veže vsakega brata dolžnost, da se seje udeleži. Kdorkoli se seje ne bo udeležil brez opravičljivega vzroka, bo plačal v društveno blagaj-IjO 50c prispevka. Za opravičljiv vzrok velja le bolezen.
Bratje pridite na selo vsi!
Miha Polovic, tajnik.
Brereton, 111
Opozarjam vse člane društva “Svoboda”, štev. 80, da imamo na seji dne druzega junija za rešiti mnogo važnih točk. Med važ ne točke spada t-u-di volitev dele gata, kakor tudi razprava o pravilih. Udeležite se te velevažne seje vsi. Nikdo naj si ne domišlja da se zboruje lahko tudi brez njega. Vsakdo naj misli, ako njega ne bo; da ne bomo vsi.
Za to apeliramo še enkrat na vse, da se vsi zanesljivo udeležuje prihodnje seje. Kdorkoli bo od seje izostal, ne da bi za svoj'0/ne-udeležbo navedel opravičljiv v-zrok, ne bo smel zameriti niko mnr, ako ga bodo člani smatrali za mrtvega člana.
Vsakdo naj zvrši svojo dolžnost, pa ne bo treba zabavljali po nepotrebnem odboru. Vsakdo tudi ve. kaj pomeni suspendaeija
Zategadelj vsi na sejo dne druzega junija,
Thom. Felz, predsednik.
Naznanila in vabila.
Breezy Hill, Kans.
Opozarjam brate in sestre društva “Prvi Maj”, štev. 65., dk se naj v polnem številu udeležijo seje dne druzega junija točno ob devetih dopoldne.
Vsakemu, ki čita “Glasilo”, je znano, da imamo na dnevnem re-
Chicago, 111.
Vsem članom in članicam društva “Slovenski Dom”, štev. 86 naznanim, da morajo biti vstopnice za skupen izlet plaačne na seji dne druzega junija, Vsak član (ica) plača po eno vstopnica zase, za druge pa odračuni toliko denarja, kolikor jih je prodal.
Še enkrat opozarjam vse brate in sestre, da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje v polnem številu .ker bomo na seji dne druzega junija volili delegata za prihodnjo konvencijo. Dolžnost veže vsakega člana, da pride na sejo. Toliko na znanje vsem, da ne bo kasneje nepotrebnega oporekanja.
F. Slana ,tajnik.
Hiše na obroke. V Novi Zelandiji imajo približno eno leto posta.vo, ki je privedla stanovanjsko vprašanje na popolnoma novo pot. Postava določa zgradbo hiš za eno družino. Te hiše se prodajajo na obroke in veljajo od 800 do 2600 dolarjev. Za najceneje hiše plačajo vnaprej 45 dol., letni obrok znaša približno 34 dol. Kdor plačuje skozi 25 let obroke in obresti od neplačane vsote, dobi hišo v last. Hišo morejo kupiti le one osebe, bodisi moškega ali ženskega spola, ki so v odvisnem mezdnem razmerju in ki nimajo takrat, ko sklenjo pogodbo za nakup hiše, več kakor 800 dol. dohodkov. Dalje določa postava,, da mora posestnik sam stanovati v hiši, le v izrednih slučajih jo sme oddati kupec za dobo 12 mesecev. Brez privoljenja delovne zbornice ne sme lastnik prodajati hiše tretji osebi. Posebna. določba varuje te hiše tudi pred upniki. Hiša se sme zarubiti le v tem slučaju, ako- je posestnik že več časa zanemarjal svoje dolžnosti naproti državi. Vsaka hiša mora biti zavarovana proti požaru. Zavarovalnino plačujejo obenem z obroki. Posebno zanimiva je tudi določba, da mora biti vsak kupec hiše zavarovan za življenje za tako visok znesek, kolikor znaša kupnina. Ako umrje kupec kmalu po sklenjeni pogodbi, dobe njegovi dediči nezadolženo hišo. Šele nekaj mesecev je ta postava v veljavi, a kažejo se že u-godne posledice. Delovna zbornica je v zadnjem času sklenila že 3000 pogodb.
a m
- Naj starejši bankovci. Prve početke papirnatega denarja, ki ga je imenoval Goethe hudičevo iznajdbo, najdemo v stari Kartagini po drugi punski vojni. Tudi na Kitajskem so uvedli za vladanja velikega cesarja Šihoangtija (255 do 205 pred Kristusovim rojstvom) v omejeni množini nekak papirnat denar. Po Evropi pa so splošno začeli rabiti papirnat denar v začetku 18 stoletja, in sicer v tistem času, ko je Francija spremenila od Škota Lawa ustanovljeno glavno banko v državen zavod, ki pa je maja 1720 neusmiljeno bankrotirala, potem ko so bili spravili bankovcev za tri miljarde in še čez v promet in celo prepovedali rabo kovanega denarja. Pravzaprav pa se da dokazati po izvajanjih profesorja Rodgriueza Murge raba bankovcev v Evropi že za leto 1482. Ko je bilo to leto gospodstvo granadskih Mavrov pod Mulej Abul Hasanom zelo o-groženo, se je Špancem posrečilo, da so izpulili Mavrom staro trdnjavo Alharno obenem z izdatnimi žveplenimi kopelji. Mavri pa so se trudili na vso moč, da se zopet polaste trdnjave, ki je donašala dinastiji. Nasridov letnih pol milijona zlatov čistega dobička. Španski poveljnik v Alhami je bil ob naj srditejših mavriških napadih don iriigo Lopez de Mendoza, grof Cendille, ki ga pa španski kralj Ferdinand in kraljica Izabela nista pravočasno preskrbela z zadostnim številom denarja. Vojaki so bili vedno bolj nezadovoljni, ker niso dobivali plače; bila je nevarnost. da izbruhne upor. V tej stiski je dal izdelati poveljnik papirnate listke, ki jih je na eni strani označil s pravilno se vrstečimi številkami, na drugi strani z višino vrednosti. Nato je prisilil vojake in meščane, da so rabili te preproste bankovce kakor kovani denar. Seveda se je Mendoza svečano zavezal, da zamenja pozneje papirnati denar s kovanim. Svojo besedo je tudi držal.
Johnstown, Pa.
Apeliram na vse člane društva “Adrija”. štev. 3. da se zanesljivo udeležijo polnoštevilno prihodnje redne mesečne seje. Na dnevnem redu imamo zelo važne točke .kakor tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo.
Piknik našega društva se ne bo vršil dne 4. julija ,ker se bo omenjeni dan vršil piknik za korist slovenskega pokopališča. Vsem članom priporočam, da se piknika udeleže v največjem številu. Pokopališče smo zelo potrebovali, tudi zemljišče se je že kupilo v ta namen.
John Hribar.
Morske mine v Dardanelah.
Vkljub- temu, da je turška vlada Dardanele za promet zaprla, in vkljub opetovanim svarilom pred nika pluti skozi Dardanele. Parnik “ Janrsun” je naletel pri tem ob vhodu v Dardanele na mino, ki je takoj eksplodirala in parnik močno poškodovala. Več sreče je imel angleški parnik “Charing Cross”. Vkljub minam in strelom s fortov se mu je posrečila, da je Dardanele nepoškodovan pasi-ral. — Ta. dva slučaja ponovno.' dokazujeta, kako težka je nevarnost, ki grozi vsled min dardanel-ski paroplovbi. Morskih min je dvoje vrst. Ene vrste mine so take, da eksplodirajo same od sebe, kakor hitro se trči kaka ladja ob-nje. Druge vrste mine so pa zopet tako urejene, da je vsaka mina z-dvema žicama, ki so združene e-nem kablu, zvezane z obrežjem. Opazovalec opazuje na obrežju skrit z daljnogledom gibanje bližajočih se sovražnih ladij in v trenutku, ko se ena ali druga ladja nahaja, na kaki mini, pritisne na električno tipko in mina eksplodira. Kdaj pride kaka ladja na mino, to razvidi iz morske karte-
I
Ustanovljena 9. aprila	Inkorp. 17..junija 1907
1904	Qv drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, W illoek.Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, Ul.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe g led o nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
Slovenska Narodna
Podporna «lednota
Živa sila morja — vir električne energije.
Kakor znano, narašča in pada morska voda v teku 24 ur dvakrat. Padanje imenujemo oseko, naraščanje plimo. V menjavi med oseko in plimo so nakopičene take množine žive sile, da je že davno nastala želja izkoristiti neizčrpno naravno moč v tehnične namene. Šele tedaj, ko je tehnika dokazala, da se električna energija lahko prenese, je ona želja dobila stvarno podlago. Na sledeči način izkoriščajo energijo, ki nastane vsled menjave med oseko in plimo: Plitva mesta ob morski obali se zavarujejo z visokimi nasipi, da jilh morje ob času plime ne more preplaviti. V nasipih so prekopi, v katere se izliva voda in v katerih so postavljene turbine. Deio turbin se prenese neposredno na dinamske stroje, ki proizvajajo električne toke. Ti toki se izrabljajo, ali neposredno, ali se pa shranjujejo v akumulatorjih. Ko nastopi oseka, mora voda odtekati skozi iste prekope in mora zopet izvrševati delo v turbinah, delo se pa izpremeni neposredno v električno moč. Teoretično je stvar zelo enostavna. Pri praktični izpeljavi so nastopile prav znatne težkoče in stroški za napravo so tako ogromni, da se ni mogla postaviti do sedaj še nobena večja naprava. S čudovito bi-troumnostjo je premagal inženir Fein iz Hamburga vse težkoče. Izdelal je projekt za iskoriščanje oseke in plime ob morski obali pri Husurnu. Po njegovem načrtu se bo ogradilo 1600 hektarjev plitvega morja med severnim obrežjem in suho zemljo. Ta nasip se bo priklopil jezu» ki je dolg 2800 metrov med sevrnim obrežjem in suho zemljo. Na severnem obrežju je zgrajen že nasip prati suhi zemlji. Tako bo nastala velika vodna rupa, skozi katero bo zgrajen prečni nasip. Vsled tega bodeta nastali dve rupi: nižje ležeča bo obsegala 960 hektarjev, višje ležeča 640 hektarjev. Naprava, kjer se bo pravzaprav proizvajala moč, bo ob južnem nasipu med nižjo in višjo rupo. Zgradili bodo za enkrat napravo, ki bo proizvajala do 5000 konjskih moči. Stroški so preračun j eni na en in četrt miliona dol. Nižja in višja rupa sta zvezani s plitvim morjem po posebnem jezu. Turbinska naprava je tudi zvezana z obema ru-pama. Izrabljala se bo višina padca, ki vlada med odprtim morjem in nižjo rupo v času plime, in pa višina padca, ki je med stanjem vode v času plime v napolnjeni višji rupi in med vodno gladino padajoče vode. Kadar narašča voda, priteka iz morja skozi turbine v nižjo rupo, kadar pada oseka drvi voda iz napolnjene višje ru-pe skozi turbine morje. Pre-delitev vodne rupe ima namen, da se neprestano vrši delo, vžlic temu» da se vodno stanje menja. Višja in nižja rupa bodeta proizvajali moč tako, kakor se izmenjavata, oseka in plima. Ta velikanska naprava bo preskrbovala iz elektriko del Schleswig Holsteinske dežele. Do sedaj so se zavezali različni podjetniki, da bodo iz nove naprave jemali 5 miljonov kilovatnih ur. Pri tem konsumu bi veljala ena kilovatna ura dna. in četrt centa, a naprava bi ne prinašala še nobenega dobička. Ako bi se pa oddajalo 30 miljonov kilovatnih ur, bi znašal lastna cena za kilovat-
no uro nekaj nad en četrt centa in tedaj bi naprava donašala sijajne dohodke. Izpeljava tega projekta ni riskantna» ker zajezenih 1600 hektarjev obdrži itak svojo vrednost in ker stroški za zgradbo naprave tudi niso previsoki, če s 5000 konjskimi močmi v resnici lahko prozvaja na leto več kakor 5 miljonov kilovatnih ur.
Lov za solnčnim mrkom.
Popolni solnčni mrk je v naših krajih zelo redek pojav. Zato vlada pred takim pojavom v astrono-mienih krogih napeto pričakovanje, ki se konča dostikrat z velikim razočaranjem. V daljne, puste kraje potujejo astronomi, da bi razširili znanje o solneu. S kolikim trudom, s kolikimi žrtvami so združene te ekspedicije, pripoveduje v reviji “Nature” R-enau-dot. ki se je udeležil lansko leto velike ekspedicije, katero je vodil angleški astronom Lockyer. Za svoje opazovališče si je izbrala ekspedicija majhen koralni otok v Indijskem oceanu. Ako bi bilo vreme ugodno, bi 28. aprila lanskega leta lahko opazovali popolni solnčni mrk. Na otoku Vavan so; hoteli postaviti observatorij. V začetku februarja je šla ekspedicija iz Angleškega s parnikom “Encounter”. Ko so se angleški astronomi izkrcali, jih je sprejel cel oblak komarjev, ki so bili menda edini gospodarji na otoku in katerih piki so povzročevali bolestne rane. Med ekspedicijo so se vrhtega pričele širiti tudi ošpice. Po dolgem, utrudljivem iskanju so našli slednjič pripraven prostor za observatorij. 4. aprila, 24 dni pred solnčnim mrkom, so pričeli graditi in staviti astrono-mično kolonijo. Sekali so drevesa, vrh hriba so morali pripraviti za svoboden razgled, tudi tla je bilo treba izravnati. Delati so morali v soparni ,dušeči tropični vročini. Termometer je kazal v senci 30 stopinj. Skoraj nemogoče je bilo spraviti astronomične aparate iz ladje na otok. Plima in oseka sta zadrževali delo. Postaviti so morali poseben most za prevažanje, drugače bi ne spravili niti ene reči iz ladje na suho. Z največjim trudom so spravili zaboje na vrh hri-! ba, ker so si morali delati pot skozi goste plezavke, ki se vlečejo od enega drevesa do drugega. Postavili so osem šatorov za stanovanja in laboratorije. Ali hitro so komarji in nenavadno veliki pajki zasedli šatore. 10. aprila je pričelo deževati. Od tega dne dalje je deževalo neprenehoma dan in noč. Vendar je prišel težko pričakovani 28. april! Jutro tega dneva ni obetalo mnogo. Veliki oblaki so plavali v neznatnih višinah, le skozi špranje v oblakih so opazovali solnce. Ob 7. zjutraj so bili že vsi na delu. Vsak je čakal na odkazanem prostoru, da pride veliki trenutek. Ali ves trud zadnjih tednov je bil zastonj. Ko se je približeval mesec solneu, se je ozračje ohladilo, vodni hlapi so se stisnili in nekaj sekund pred popolnim mrkom je zakril mogočen oblak solnce. Z velikim naporom so spoznali skozi goste oblake le nejasno obliko solnčne oble. Kronometer ,ki ga je imela ekspedicija seboj, je pokazal, da se je pričel solnčni mrk 12 sekund preje in nehal 20 sekund pozneje, kakor so bili prej izračunali. 4. maja so astronomi, vsi razočarani, zapustili neprijazni otok.
Park z vsemi drevesnimi vrstami sveta.
V Združenih državah obstoječa “družba za, ohranitev kranjskih krasot” je šla pred kratkim na izvrševanje široko zasnovanega načrta, ki je edini svoje vrste: u-stanovit hoče velik “muzej” vseh živečih drevesnih vrst. “Arboretum”, kakor se glasi ime tega “muzeja”, bo ustanovljen v Latch’wortho-vem parku v državi New York. Služiti ima dvojnemu smotru: v prvi vrsti bo nudil pri-rodnemu raziskavanju dragocen nazorni materijal, istočasno pa bo izpolnjeval namen ljudskega parka, kajti vsakdo bi imel v park prost vstop in bo lahko užival njegove krasote. Letch ’worthov park ima svoje ime od svojega prejšnjega lastnika, ki je leta 1859, nakupil to krasno zemljišče z namenom, da bi v parku pradomači-nom Amerike u-stanovil neke vrste spomenik. In v resnici je nabiral Letch’worth razne zanimive predmete in orodja Indijancev» dal zgraditi na svojem zemljišču poslopja, ki so bila natančen posnetek posvetovalnih prostorov Irokezov in drugih indijanskih rodov, in še poleti 1910 je dal v svojem parku napraviti spomenik za Mary Semison, za ono mlado belo ženo, ki je vse svoje življenje preživela, med rdečekožei, da bi proučevala njihov jezik, njihove običaje in nazore. Letchworth je umrl koncem leta 1910. Svoje div-no posestvo z vsemi svojimi indijanskimi zbirkami je zapustil državi New York. Stavil pa je v svojem testamentu pogoj, da mora imeti občinstvo v park vsak čas neomenjen vstop. Država je dedščino prevzela in sedaj bo iz Letchworthovega parka nastal Arboretum”, ki je pravzaprav nadaljevanje prvotnega načn bo ne glede na njegovo znanstveno svrho tvoril krasno krajinsko znamenitost, ker se tu prvikrat napravi poskus gojitev vseh drevesnih vrst sveta.
Ribiči v Mador!.
DETOMOR PRI DRUGOPOLT-NIH NARODIH.
Madura leži na izhodnem obrež-ju Sprednje Indije in spada med dva in dvajset okrajov, ki tvorijo indijsko britsko predsedništvo Madras. Glavno mesto Madura se razteza ob reki Vaigai in ima zvezo z južnoindijsko železnico. Mesto šteje preko sto tisoč prebivalcev.
Nekdaj je bila Madura glavno mesto kraljevstva Karnata, katerega so sredi 16. stoljetja osvojili Mohamedanci. Velika pagoda, ogromne podrtine kraljevske palače in en tempelj na otoku sredi jezera so priče nekdanje 'slave.
Prebivalci spadajo med Dra-vide, ki bivajo v južni Indiji doli do Cejlona in Belučistana. Dravi-di se delijo v tri velika plemena in se ločijo po telesnem sestavu. Vsi so črne polti. Ali med tem ko so pastirji v južno indijskem Nilgiri gorovju krepki, visoki ljudje z rimskim nosom, krasnimi neini in lepimi kodrastimi lasmi, so prebivalci v nižavah majhni, širokopleči in imajo široke obraze z debelimi ustnicami. Prebivalci v Madura okraju se preživljajo večinomo s poljedelstvom in sadijo in sejejo riž» proso, bombaž in indigo. Nekateri se deloma pečajo z ribištvom.
•Ribiči imajo neko posebno navado. Kedar se vračajo z lova, polože svoj plen v košarice, kate ve postavijo na glavo. Preko košare na glavi pa vržejo mrežo, da jim na. vseh Straneh visi doli. Na potu domov pa vroče solnce posuši mreže. Od daleč je vrsta ribičev podobna evropskim in a-meriškim nevestam, katerim visi raz glavo dolg pajčalon.
ALKOHOL.
Narava je vcepila raznovrstnim bitjem lastnost, da svoje
mlade potomce branijo pred raznimi nevarnostmi. Le človek je zablodil do sistematičnega deto-morstva. Zgodovina nas uči, da je detomor pri nekaterih narodih narodni običaj. V začetku so ho-» teli z usmnčenjem slabotnih otrok zabraniti prehilter ljudski naraščaj. Kasneje se je pa ta sirova šega završevala le radi tega, da se znebijo oskrbe otrok. Se danes je detomor zelo razširjen. Neki brit-ski komisar danes ceni število umorjenih otrok v indijskih pro-vincijah Kuteh in Gujarat na 30 tisoč v enem letu.
Pri aziatskih narodih in na južnih otokih so mlade žrtve skoraj vse ženskega spola. V nekaterih krajih s»o pomorili toliko deklic, da je na eno žensko osebo prišlo do pet moških. Preiskava letu 1867» katero je odredila angleška vlada, je spravila na dan, da so imeli Račkuti pod tlakom v hiši spravljene otročje glave v večjem številu. Pri Dšo-mudši so našteli le 335 oseh ženskega spola, mejtem ko je živelo 4912 moških. V južnem okraju Allahabada so naši v 95 vaseh le tri dekleta. V letu 1870 je bil sprejet zakon za vso Indijo, v katerem je bilo izrecno povedano, ako ni v vasi 40% ženskega spola, med otroci, da so prebivalci osumljeni detomorst v a in po zakonu kaznivi. Ali to razmerje se je doseglo še le v zadnjih letih po nekaterih krajih Indije. Ako niso pomorili deklic, so jih pa zanemarjali tako, da so vsled zanemarjali tako, da so vsled zanemarjenja pomrle. Na Kitajskem doseže število umorjenih otrok v nekaterih okrajih do 40% vseh novorojenčkov. Otroke pomorijo takoj po rojstvu, ali jih pa izpostavijo.
Tudi v Afriki morijo ponekod otroke. Pri tem odločajo vražar-ski zroki. Vlic temu je pa zamo ree prijatelj otrok. Ako nima potomcev, smatra to za največjo nesrečo. Pohabljene otroke pa navadno umorijo povsod.
Igarotje in Dajaki pustijo le v izvanrednih slučajih od dvojčkov živeti le enega. Navadno pa morata umreti oba in še mati. Zamorci in nekateri narodi v južni Ameriki smatrajo dvojčke ali trojčke za sramoto.
Avstralci so bili prisiljeni najbrž vsled pomanjkanja živeža in vednega potovanja skrčiti število glav v družini. V tej deželi najdemo strašno šego, da mati oh umorjenem detetu obhaja ljudo-žrsko slavnost, da hi nadomestila vsled poroda izgubljeno moč zopet. 'Na Tahitiju so bile še pred kratkem matere» ki so imele do deset detomorov na svoji vesti.
Mnogo je še ljudi, ki nočejo verjeti, da je» alkohol strup. Ni treba, da s človek upijani, tudi majhne množine alkohola učinkujejo strupeno. Težko je določiti mero, ki zadostujejo, da je učinek škodljiv zdravju. To je odvisno od različnih okoliščin. Trdi se pa lahko z gotovostjo, da množine alkohola, ki ga uživajo navadno delavci, silno škodujejo telesnim in duševnim močem. Seveda, učinek se ne zapazi od danes do ju ri dostikrat tudi ne v desetih letini, a ne izogne se mu noben pivec. Žganje zjutraj, žganje opoldne in zvečer, enkrat se mora upreti telo, toliko strupa ne prenese. Ali ni grozno, če mora človek, ki piie vedno žganje, že z dvajsetim ali štirindvajsetimi leti pod zemljo, ko bi morda lahko živel 60, 70 let? Počasi deluje alkohol, ali tem boj gotovo. Edino sredstvo, ki brani pred »prezgodnjim propadom telesnih moči, je1: proč z alkoholom. Tudi vino in pivo sta škodljiva, ako se ju uživa, preko mere. Cim manj se pije, tembolje. Velika zmota je, ako mislijo ljudje, da alkohol krepi. Zaslepljeni starši dajejo slabotnim otrokom vino, pivo ali celo »žganje, češ, postal bo močnejši. Ne prinašajo mu moči, še tisto malo mu jo odvzamejo. ki jo ima.
V neizmernem vživanju žganja se jih več vtopi kot v vodi.
ko škodi. V zdravniški literaturi najdemo slučaje, v katerih je uživanje plesnevega kruha provzro-eilo težko bolezen ali pa še smrt.
Ljudstvo postopa prelahkomi selno s plesnivim kruhom. Marsikdo misli, da uživanje plesnivega kruha ne tvori nobene nevarnosti za zdravje.
V gospodinstvu si zapomnimo to-le: vsled plesnobe izgubi kruh redilno moč. Raditega se ogibajmo plesnobe in kupujmo le dobro pečen kruh, katerega hranimo na svitlem, zračnem in suhem prostoru. Plesniva mesta pa globoko izrežimo.
VISOKE PLACE IN PRODUK CIJA.
Navadno se splošno govori, da so ameriški delavci plačani boljše kot v inozemstvu. Ali še nikdar niso ljudje, ki govorijo o dobrih plačali ameriških delavcev tudi primerjali vrednost proizvodov s iproizvodi v inozemstvu.
Profesor William G. Clark je v “Engineering Magazine” priobčil naslednjo lestvico, ki primerja proizvajalno silo ameriških delavcev z inozemskimi Povprečni proizvoč
		$2,450.	100%
Canada . . . .		 1,455.	. . . .59.3%
Avstralia . . .		 900.	....36.7%
Francija . . . .			 640..		36.0%
Anglija . . . .		 556.		22.6%
Nemčija . . . .		 460.		18.8%
PLESNIV KRUH.
Iz te lestvice je razvideti, da ameriški delavec producira skoraj dvakrat toliko kot delavec v Canadi, skoraj trikrait toliko kot v Avstraliji; skoraj štirikrat toliko kot v Franciji; skoraj petkrat toliko kot na Angleškem in skoraj šestkrat toliko kot v Nem-čiii.
Primerjajmo plače s produkcijo : Najboljše plačani delavci v Zdr. državah, katerih ne varuje carima, so zidarji.
Povprečno je pa v letu 1905. zaslužil vsak zidar, ako se računa najvišja tendenska plača $25.52, angleški zidar pa $10.65. Ker je pa ameriški zidar završil petlkrait toliko dela bi moral dobiti približno $53 na teden.
V industriji, ki je »zavarovana po carini, so pa razmere še neugodnejše.
“Cotton Industry Bulletin” za leto 1905. prinaša neslednjo lestvico :
Moški prejec je zaslužil v Muel-hausenu na Nemškem od $6.57 do $7.30 na teden. Moški prejec v Lille na Francoskem pa $5.91. Ameriški moški prejec v Zdr. državah pa $4.12. Pri prvih dvgh velja mezda za leto 1905, pri zadnjem pa za leto 1904.
Ta lestvica nam prinaša nei-z-pobiten dokaz, da je delavec v Zdr. državah v iprimeri s svojim produktom tako slabo plačan v nekaterih industrijah, kot nikjer drugod na svetu.
Vlie temu1 pa očitajo ' velekapi-talistični oderuhi delavcem, da so požeruhi, ker se nočejo zadovoljiti z beraškimi plačami. Statistični izkaz pa dokazuje dovelj jasno, kje je treba iskati nikdar site požeruhe.
IZ DEŽELE TRIPOLITANSKIH PUSTOLOVCEV.
proti koleri je izpraznil občinske blagajne tako, da so morala izostati marsikatera javna dela. Zategadelj je po teh krajih, kjer se prebivalci težko odločijo za izseljevanje in se preživljajo samo kot dninarji na zemljiščih veleposestnikov, brezposelnost še posebno huda nadloga. Ako vlada takoj ne priskrbi brezposelnim množicam dela ,tedaj se utegne zgoditi najhujše. Ampak italijanske vlada rabi denar za banditski rop v Afriki, doma pa pusti ljudstvo umirati od pomanjkanja!
KORAK DO LASTNE PRODUK-CIJE.
Od časa do časa prispe k nam več ali manj skromna ve »c z Angleškega o skušnji, ki so j»j napravila angleška konsumna društva z lastnimi poljedelskimi obrati. Zdaj je pridobilo tudi nemško konsumno društvo veliko zemljišče. Hamburško konsumno. stavbeno in hranilno društvo "Produktion” je vzelo v Moeklenbur-gu v dedni zakup zemljišče »Schwanheide, ki leži .jb železniški progi Berlin - Hamburg, /.»raljiš-če je zelo plodovito, ima njive, pašnike, travnike» gozdove in močvirje. Prideluje se rž, oves in krompir. Živine ima 11 konj, 90 glav govedi in 100»ovac. Zemljišče je veliko 800 oral in je veljalo 350.000 mark. Razen zemljišča si je preskrbelo društvo tudi veliko, povsem na novo urejen > mlekarno za 56.000 mark. Z t devet let so se sklenile s kmeti pogodbe, da bodo dajali mleko od 250 krav. Na zemljišču se bo v začetku po starem gospodarilo, pozneje pa bodo po-agali važnost, predsvem na pridobivanje mleka in na svinjerejo.Na ■zemljišču so producirali 147.000 liltrov gorilnega špirita, ki ga bodo morali za zdaj še oddajati apirito-vi centrali, ker velja pogodba tudi za nasledn. in dosadanjega lastnika.Pozneje pa bodo oddajali špirit društvenim članom, ki porabijo na. leto 80.000 litrov gorilnega špirita. Ves načrt so jako skrbno pripravljali in je pričakovati, da se bo stvar lepo obnesla.
m oddaljeno tuljenje je naznanjalo. da so volkovi zavohali konja in se» bližajo posestvu. Po daljšem čakanju se je Prikazal velik volk pri vratih. Vohajoč in plazeč se previdno je prihajal bliže in bliže, na kar je stekel, k vbitemu konju in ga povohal otd vseh strani. Previdno se je zopet oddaljil in zbežal h krdelu. Najbrž jim je naznanil rezultat svoje preiskave, ker je nakrat pridrvelo celo krdelo na dvorišče in pričelo žreti konja. V tem trenotku so se zaprla vrata, in od vseh strani so pričele pokati puške. Z strašnim tuljenjem so se volkovi razpršili na vse strani in iskali izhoda. Seveda zaman.
Nakrat so pa še živeči volkovi napravili kolobar, kot hi se hoteli posvetovati — sodili. Po par sekundah so pa planili vsi po svojem voditelju, dozdevnemu izdajalcu in ga raztrgali na kosce. Po izvršeni sodbi so se pa dali mirno postreljati, ne da bi skušali ubežati.
STRAŠNA NEZGODA.
V MAJHNEM ČOLNU OKOLI SVETA.
Kapitan Blithe iz Avstralije je v majhnem čolnu na jadra in v
spremdtvu mornarja Arapakisa nastopil potovanje okolo sveta. Oba sta že starčka, čoln pa nosi le devet ton. Na pot sta se podala iz Pertha v »zapadni Avstraliji. Obiskala sta luke v zapadni Avstraliji, Novi Zelandiji, na kar sta preplula Tihi ocean mimo rta Horn v južni Ameriki, ki je zelo na slabem glasu vsled strašnih viharjev, Iki divjajo, okoli njega.
Gotovo je čoln Pandora najmanjša ladja, ki je kedaj plula mimo rta Horn. Tudi v Atlantiku imata srečo, ker sta s svojim čolnom že plula mirno otoka Ascen-sion, ki leži nekako sredi med južno Ameriko in Afriko.
»Sto in tri oseb je našlo smrt v ognil, ko je na Španskem v trgu Villa Real eksplodiral stroj v gledališču za premikajoče siike. Med mrtveci so večinoma ženske in otroci.
Gledališče je bilo zgrajeno iz lesa in imelo izven glavnega vhoda, prav malo izhodov. Kinematograf je stal na odru nad vhodom, vrata so se odpirala na znotraj. Gledališče je bilo natlačeno, ko se je pripetila nezgoda. Gledalci so bili večinoma ženske in otroci. Ko se je pripetila eksplozija, je nastala divja panika. Vse je drlo proti izhodom. Slabotne ženske in otroke so poteptali v strahoviti gneči. Posrečilo se je odpreti le ena vrata. Vse druga vrata je tiščala ljudska množica, ki se je borila za izhod na prostor.
Nekateri bolj pametni ljudje so oprli okna, na kar se je posrečilo nekaterim rešiti svoje življenje. Trgnima požarne hrambe. Ali vsi moški so priheteli na mesto nesreče in so s sekirami porušili vrata. Ali bilo je že prepozno. To dejanje je le nekaterim prineslo rešitev.
Še le drugi dan so se podrtine ohladile v toliko, da je bilo mogoče potegniti mrliče izpod razvalin. Nekateri mrliči so tako sežgani, da jih ni bilo mogoče spoznati. Največji kup mrličev je ležal pred glavnom vhodom.
DEŽELA, KI NE POZNA STARIH DEVIC.
Pečenemu kruhu preti edina nevarnost v plesnobi. Ker glivice, ki provzročajo plesnobo, sovražijo svitlobo in senco, splesni kruh najhitreje, ako ga denemo v teman prostor, v katerem ne kroži zrak. Tem več je vode v kruhu, toliko hitreje se razvijajo glivice, ki rodijo plesnobo. Bel kruh, ki sebuje le 28% vode, ne plesni tako hitro kot črni kruh, ki je slabo pečen in vsebuje 50% vode. Vlažna skorja plesni hitreje kot suha. Pri velikih hlebcih z razpokano skorjo pričenja plesnoba v vlažnih in temnih notranjih delih odkoder prodira zopet naprej. Ako kruh ni enako in zadosti pe cen, tedaj se plesnoba še toliko hitreje razširi. Plesnoba nastane vsled infekcije od zunaj, kajti v moki nastanjene glivice ne prenesejo vročine pri peki. ker znaša temperatura pri belem kruhu 190 do 300 stopinj. Celo pri črnem kruhu znaša sredi hlebca 100 stopinj. Vsled nlesnobe zgubi kruh tudi na svoji teži. Pri hitrem naraščanju glivic se lahko skrči hranilna snov za polovico. To posebno velja za ogljenikove hidrate. Vsled kemičnega razkrojenja postane kruh manj vreden po kakovosti in teži.
Preje so večkrat pripisovali plesnivemu kruhu smrtonosne u-činke. Zdaj so pa z raznimi poskusi dognali, da glivice, ki p-r-ovzro čajo plesnobo ne škodijo ljudem in živalim. Škoduje človeku le krušna glivica (oidium aurantia» eum), ki je strupena. Ako pa i glivico plesnobe vspeva tudi strupena krušna glivica, tedaj je vendar resnično» da plesniv kruh lah-
Medtem ko požira roparski pohod Italije v Tripolitaniji miljo-ne in miljone ,podi pomanjkanje najnujnejših življenskih potrebščin sestradano prebivalstvo v Siciliji in južni Italiji v obupna dejanja. V pokrajini Trapaniju je občina Alearan povsem nezadostne preskrbljena z vodo; občina ima 16.000 prebivalcev. Prebivalstvo je že dalje časa različno izražalo svojo nevoljo nad neznosnim pomanjkanjem vode, dokler ni prikipela razburjenost do vrhunca. Dne 23. aprila je 1000 demonstrantov razbilo cevi vodovoda, ki je napeljan v Trapani. Poklicali so vojake, ki so naskočili množico z bajoneti in ranili eno ženo. Potem se je zapodila konjenica na demonstrante in jim odvzela zastave. Naskok konjenice pa je podnetil razburjenost množice do vrhunca. Ljudje, večinoma poljedelski delavci, sp se oborožili s senenimi vilami in motikami ter se navalili na konjenico. Y prvih vrstah so stale žene. Med silnim vriščem je trajal hoj deset minut, dokler niso vojaki demonstrantov razkropili. Po dosedanjih poroči lih je bilo ranjenih osem vojakov, število ranjenih demonstrantov je še neznano. Obenem prihajajo zelo resna poročila iz Apulije, kjer je tolika brezposelnost, da so sestradani ljudje v Foggii oplenili voz kruha. V Cerignoli so stopili poljedelci v stavko, da opozore javno mnenje na svojo bedo. Okolica Cerignolija je predvsem poljedelska in prideluje pšenico ter vino. Leta 1910. je močno trpela Vsled krize, leta 1911. je morila v njej kolera; trpi neprenehoma vsled suše in brezposelnosti. Boj
Siam je dežela v kateri ne poznajo starih devic. Vzrok zato je zelo neostaven: zakon smatrajo za kazen, s katerim kaznujejo prestopke in zločine'. V določeni starosti je uvrščeno vsako dekle, ki se še ni »omožilo med “ dekleta kralja”. Kralj prevzame» zanje skrb in pred' vsem se trudi, da jih omoži. Siamezi, ki so zvršili kakšno hudodelstvo, se morajo poleg naložene kazni še oženiti enim “kraljevskim dekletom Ako je bil prestopek majhen, imajo pravico izbrati si nevesto. Ako pa gre za težko hudodelstvo, tedaj mora krivec oženiti najgr-, najstarejšo in najhujšo kraljevo varovanko. Ker pa Siamezi še niso tako »daleč, »da hi bili narod brez grešnikov, dekleta se pa mnogo ne brigajo za omadeževano preteklost, se vsako leto zvrši mnogo takih porok.
SODBA VOLKOV.
Neki ruski časnik poroča, da so volkovi neko posestvo po zimi in na samoti skoraj pravilno oble gali. Lastnik je vsled tega pozval sosede na volčji lov. Zglasilo se je kak tueat pogumnih lovcev. Ker je pa močno snežilo, so lovci prvo noč prenočili na posestvu. Posest vo je bilo krog in krog obdano z visokim zidovjem. Neki lovec je predložil naslednji načrt: Vrata na katerih naj bodo pritrjene vrvi, da se jih lahko takoj zapre na dogovorjeno znamenje, naj bodo na stežaj odprta. Na »dvorišče naj se položi vbitega konja, lovci naj se pa razdelijo po raznih poslop jih in pričakujejo volkove.
Predlog je bil sprejet in do pi čiee izvršen. Ko je tema pričela razprostirati svoja temna krila preko narave, so ugasnili vse luči. Vladala je tihota kot . v grobu (ne Kitajske.
Priča brez ovratnika. Neki gostilničar v Jeni ni nosil nikdar o-vratnika, a druga njegova obleka je bila vedno zelo čedna. Ako je bil doma, ali če je šel k kaki slo-vesno»sti, ali na izprehod, nikdar si ni nataknil ovratnika. Pred kratkim je bil zaslišan pred sodnijo kot priča. Prišel je seveda tudi brez ovratnika. Sodniki so stro' go premerili predrznega človeka, ki »si upa na tak svet kraj brez ovratnika. Najprej so ga opozorili, da je prisega sveto dejanje in da je dolžnost vsake priče, da pride k takemu dejanju v dostojni obleki. K dost-onemu oblačjlu pa spada tudi ovraitnik, To je bil strog ukor! Ali sodnikom se je zdelo, da morajo ta ukor še» z kaznijo krepko podpreti — obsodili so gostilničarja na »tri marke globe, zaradi nedostojnosti pred sodiščem. Ali taki sodniki spadajo bolj v blaznico kot v sodno dvorano.
Spomenik kitajski revoluciji.
Kitajci postavijo v spomin revolucije spomenik, ki ne bo spominjal njihovih potomcev le na oni veliki dogodek osvobodenja, ampak, ki hi obenem kazal, kako se Kitajci praktični. Še nobenega dela človeških rok niso Kitajci tako občudovali, nego mogočni železniški most, ki je zgrajen čez reko Hvangho. Ko je šel Juanši-ka.j» proti Vučangu in je bilo treba zapreti pot proti jugu, se je marsikdo bal, da bode general Li razstrelil most. A niti Juanšikaj, niti Li, nista mislila na to, da bi podrla delo, ki so ga občudovali Kitajci kot svetovni čudež. Spomenik revo!, most med Hanjango-m in Vučangom. Most bo služil pešcem, vozovom in železnici. Širok bo 24 metrov in bo imel osem oddelkov. Dva sta namenjena za železnico, dva za električne vozove, dva za navadne vozove in dva za pešce. Most se bo vzdigoval 40 metrov nad Jangtzejem, takti da bo mogla tudi najvišja ladja plu-ti pod njim. Most bo oprt na obeh straneh na vrhova, okolo katerih je bilo v času revolucije več odločilnih bitk. Med obema hriboma je re»ka široka 1 kilometer, torej bo most še nekoliko daljši. Most, zgrajen na kraju krvavih bitk, je spomin revolucije, kot železniški most je znamenje nove dobe in ker veže bregova Jangtzeja« je simbol zedinjenja južne in sever-
POZOR!
POZOR!
Slovenci v Chlcagl!
Slov. del. pevski zbor “OREL” priredi v nedeljo dne drugega. junija izlet in vrtno veselico v Jos. Horalek Grove Riverside Jllanois.	’	r
Na veselici bo vsakovrstna zabava — petje — pies itd.
Za obilno udeležbo se priporoča slovenskemu občinstvu v Chi cagi m okolici.
^ ,	ODBOR.
Kako se pride tje? Vzemi na 46. Ave. in Ogden Ave. Benvin karo ki vozi v Riverside m se ne pelji ž njo preko mosta. En blok pred mostom zapusti karo. En blok-proti jugu boš videl viseti slovensko trobojnico. To je pravo mesto, kjer se vrši pik-
IVANHOE.
Roman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Pokaži se mi v svoji podobi, ako si res zli duh”, je odgovoril umirajoči vitez. — “Ne verjamem, dokler te ne vidim! — Pri peklenskem ognju! — ako bi se zamogel boriti s pošastmi, ki krožijo okoli mojega ležišča, kot z ljudmi, tedaj bi me nebo iu pekel ne odvrnila od boja!”
“Renigald Front de Boeuf, spo-mni se svojih grehov”, mu j- votlo zapovedal glas — “ropa —-umora. Kdo je podpihoval lahko živega Ivana, da se je uprl svojemu sivolasemu očetu. — Kdo ga je ščuval proti svojemu velikodušnemu bratu?”
“Slabi duh — bodi kdor nočeš
—	menih ali vra'g”, je odgovoril Front de Boeuf — “ti lažeš! — Sam nisem hujskal Ivana k vpojni -— bilo nas je do petdeset vite-zev in baronov, cvet vseh grofovim — Še nikdar niso pogumnej-ši ljudje zagrabili za sulico. — Mar naj odgovarjam sam za delo. katerega je zvršilo petdeset oseh?
—	Hudobni duh. preziram te! Proč od tukaj — ne zasleduj me.
—	Ako .si pa. živo bitje, me pa pusti v miru umreti — če si pa demon, pa še ni prišel tvoj čas.”
“V miru ne boš umrl”, je ponovil glas. “Še v smrtnem boju moraš misliti na svoje umore — na zdihleje, ki so odmevali v tem gradu, na kri, ki je tekla p) tlaku!”
“Tvoja hudobnost me ne ho o-strašila”. je spregovoril Front de Boeuf s prisiljenim smehom. — “S tem nevernim Židom je treba tako postopati, kot sem jaz ravnal ž njim. To je nebeška zasluga. Zakaj so uelri proglasili svetnikom može, ki so pobili mnogo Saracenov. katerih roke so puhtele njih krvi? — Saksonski prešiči, katere sem pobil, so bili sovražniki moje domovine, mojega naroda, mojega fevdnega gospoda. — Ha! Zdaj spoznavaš, da v mojem o-kiepu ni luknjice. — Ali si zbežal? _ Ali molčiš?”
“Ne, zavrženi morilec svojega očeta”, mu je očital glas. “'Spomni se svojega očeta! Spomni se njegove smrti! — Spomni se nje gove krvi. katero je prelil njegov lastni sin!”
“Ha!” je odgovoril vitez po kratkem molku. “Ako to veš, te daj si v resnici provzročitelj vsega zla in tako vsegaveden, kot te imenujejo menihi! — Mislil sem vedno, da je ta skrivnost skrita v mojih prsih in v prsih moje peklenske skušnjavke in sokrivke. Proč od mene, satan! Pojdi k saksonski čarovnici Ulriki, kajti ona ti je povedala, kar so videle le moje in njene oči. — Pojdi k nji
—	ona je izprala rane in položila mrliča tako, da je vsakdo mislil, da je umrl naravne smrti. — Pojdi k nji, ona je zavrženka, ki me je zapeljala, da sem zvršil ta zločin in tudi zanj plačala. Oskrbi še nji take muke, ki zdaj razjedajo meni mojo dušo!’
“Ona jih že trpi”, .ie rekla Ulrika in stopila k njegovemu ležišču. “Že zdavnej se je z ustnicami dotaknila čaše trpljenja in občuti, da je grenka pijača sladka, odkar jo ti ž njo deliš. — Front de Boeuf ne škripaj z zobmi — ne obračaj oči — ne delaj pesti in grozi meni ž njo! Zdaj je ravno-tako brezmočna kot moja.
“Zavržena morilska čarovnica!” je izaklical Front de Boeuf. “Grda ponočna sova! Ti si torej? Ti skovikaš o mrtvecu, kateremu si sama pomagala skrajšati življenje?”
“Da Renigald Front de Boeuf, jaz sem”, je odgovorila ona. Ulrika, hči umorjenega Torkvila Volfgangera! — Sestra njegovih zaklanih sinov! — In ona zahteva od tebe, od tvoje hiše svojega očeta, svojo družino, svoje ime. svojo čast — vse, kar ji je ugrabila hiša Front de Boeuf! — Zaglo-bi se v preteklost in povej, ako ne govorim resnice. Bil si moj hudobni duh, zdaj sem pa jaz tvoj — preganjala te bom, dokler ne pogineš ! ’ ’
“Ostudna čarovnica!” je rekel Front, de Boeuf, “tega trenotka ne boš doživela! — Halo! Giles, Klement, Evstahij! Hola! zgrabite prekleto čarovnico in jo vrzite z grada preko zidovja na glavo. — Izdala nas je Saksonoem! — Halo, Giles, Klement — nezvesta malopridneži,' kje ste ? ’ ’
“Hrabri baron, le kliči jih”, se je poredno zakrohotala čarovnica. “Zberi svoje podložnike in vrzi počasne v ječo ali jih pa daj bičati. — Mogočni junak, poslušaj. Nikdo ti ne bo odgovoril ali te vbogal. — Ali čuješ glasove?” — bojni krik je bilo čuti po vsem gradu — “ta bojni krik pomeni vpropastenje hiše. — Tvoja s krvjo pridobljena sila trepeta pred
sovražnikom, katerga najbolj sovražiš ! — Renigald, Saksonei so!
—	Zaničevani Saiksonci jemljejo tvoje utrdbe! — Ti — pa tu ležiš kot erkajoč jelen, ko Saksonei prihajajo v tvojo trdnjavo!”
“Bog in vrag!” je zaklical u-mirajoči vitez. “O, da bi le za tre-notek posedoval moč in se vrgel v bojni metež, da bi umrl, kot se spodobi umreti vitezu.”
“Ti ne boš umrl poštene smrti bojevnika”, je rekla Ulrika. “Poginil boš kot lisica v svojem brlogu. kedar kmetje kroginkrog za-palijo grmovje.”
“Zavržena ženska, ti lažeš!” je odgovoril Front de Boeuf. — Moji podložniki so pogumni, moje utrdbe visoke, moji bojni tovariši se ne bojijo cele armade Sakson-cev. če bi, jo tudi vodila Hengist in Uorsa! — Bojni krik templar-ja in najemnikov je čuti v boju, Čarovnica! Pri svoji časti ti obljubim, da bomo zmago praznovali s slavnostnim ognjem, na katerem te bomo sežgali s kožo in kostmi. Tvoja duša pa pojde v pekel, ki do danes še ni izbruhnila bolj peklenskega demona kot si ti.”
“Le ostani v svoji veri”, je odgovorila Ulrika, “da boš zvedel
—	Ne! Že sedaj moraš vedeti kakšno usodo ti je pripravila slabotna roka. Ali si že opazil dimasto meglo, ki leze skozi hodnike v tvojo sobo? — Ali misliš, da je senca bližajoče se smrti? — Ali se spomniš na gorivo pod to sobo?”
“ Ženska;!” je zakričal vitez. “Vendar ga nisi zapalila? — Pri vseh vragih — da — zažgala si grad!”
“Ilm, seveda, plamena se dvigajo”, je rekla Ulrika mirno. “In kmalu bo znamenje oznanjevalo naskakovalcem, da so brambovci v gradu v stiski in sili. Srečno, Front, de Boeuf! — Naj Mista, Skogula in Cemebbk, bogovi starih Saksonoev — postanejo vragi, kot pravijo duhovniki — in naj v gradu v stiski in sili . . . zavzamejo mesto ob tvoji smrti postelji, katerega zdaj Ulrika zapušča. — Zapomni si, da tudi Ulrika krmari proti onemu podzemeljskemu svetu kot ti, da bo tvoja družica, ko boš prejel kazen, kot je bila družica tvojih grehov. Srečno, morilec svojega očeta! — Vsak kamen tega gradu naj kot odmev kliče v tvoje uho: morilec svojega očeta!”
Odšla je in Front de Boeuf je cul, kako je od zunaj 'zaoahnila težki zapah. — Rešilna pot je bila odrezana. V smrtnem strahu je klical na pomoč svoje služabnike in bojne tovariše: Štefan in Sv. Maver! — Na pomoč, pogumni Bois - Guilbert, vrli de Bracy! — Front de Boeuf vas kliče! — Vaš gospod, vi nezvesti hlapci! — Vaš zaveznik — vaš bojni brat, vi kri-voprisežni vitezi! — Preklete izdajalske duše, prepuščate me taki žalostni smrti! — Ne slišijo me
—	saj me ne morejo čuti — bojni krik preglasa moje klice. — Dim prihaja čimdalje bolj gost — o-genj je zdolaj zagrabil že strop
—	O, en sam dihlej svežega zraka, pa. če bi tudi imel zanj umreti!”
Divja blaznost se je naselila v njegovo dušo. — Zdaj je orihajai iz njegovih prsi divji bojni krik
—	pa kmalu je pričel preklinjati človeštvo in nebo.
“Ognjeni jeziki se prikazeva-jo skozi dim!” je zaklical glasno; “demon prodira pod praporom svojega elementa proti meni. — Poberi se satan! — S teboj grem breiz svojih tovarišev — vsi so tvoji, vsa posadka te trdnjave je tvoja. — Ali meniš, da te bo le Front de Boeuf spremenil v tvojo temno kraljestvo? — Ne — vsi me morajo spremiti; neverni templar — zanemarjeni de Bracy
—	ovdovljena Ulrika — možje, ki so, podpirali moje pustolovščine
—	nasji Saksonei, kakor prekleti Židje, moji jetniki, vsi — vsi! — Kakšno sijajno spremstvo! — Ha. ha, ha!” In njegov blazni smeh je votlo odmeval od sten. “Kdo se je smejal?” je zopet vprašal. “Ali si ti Ulrika? — Čarovnica govori
—	le ti ali pa peklenski knez se smejejo v takih trenutkih. — Pusti me!” —
Bilo bi brezbožno, ako bi še nadalje slikali tega bogokletneža in morilca svojega očeta, —
EDEN IN TRIDESETO POGLAVJE.
Cedrik sicer ni preveč Verjel v obljubo Ulrike, vendar jo je pa omenil črnemu vitezu in Loksle-ju. Razveselila sta se. da biva v gradu duša. ki prijateljsko čuti ž njimi, zato sta menila, da je najboljše, ako se grad vzame z naskokom.
“Plemenita kri kralja Alfreda je v nevarnosti”, je dejal Cedrik. “Pa tudi čast plemenite dame”, je pripomnil črni vitez.
“In če bi ne šlo za nič druzega kot za varnost Vambe”, je pristavil Lokslej. “tedaj bi rajše izgubil eno roko, kot da se njemu skrivi le en glas na glavi.”
“Tudi jaz mislim tako!’ je pričel menih. — “Cedrik, ali kdo nas bo vodil?”
“Jaz že ne”, je odgovoril Cedrik.'“ Nikdar se nisem učil napadati ali braniti take hiše tiranov, kot so jih tirani zgradili v deželi. Boril se bom med prvimi; ali jaz nisem bojevnik, ki ima izkustva v obleganju in vojskovanju.”
“Poveljstvo strelcev bom prevzel jaz”, je rekel Lokslej. “Obesite me lahko na prvi hrast, če ne bodo fantje, kedarkoli se bodo prikazali na utrdbah, dobili toliko strelic v njih bluze, kot je lukenj v rešetu. ’ ’
“Dobro si se odrezal”, je pričel črni vitez. “Ako so ti vrli fantje pripravljeni slediti pravemu angleškemu vitezu — tako se smem imenovati — tedaj sem pripravljen voditi naskok po svojih najboljših skušnjah in znanju.”
Po teh besedah se je zvršil prvi naskok, katerega izid je čita-teljem znan.
Po osvojitvi zunanje utrdbe je dal črni vitez zgraditi nekak plavajoč most ali dolg plav, s pomočjo katerega je hotel premostiti jarek. Graditev plava jim je vzela mnogo časa. Ko je bil most dovršen, je pa črni vitez nagovoril napadalce s temi besedami: “Prijatelji! Odlašanje nam ne more koristiti. Solnee zahaja na zapadu — mene pa čaka delo, ki mi ne dovoli, da bi ostal še en dan pri vas. Tudi de Bracyjeva konjiča iz Torka bi nas lahko napadla, ako bi predolgo odlašali z naskokom. Nekdo naj gre k Loksleju in naj mu pove, naj prične streljati sploh naj začne z navideznim naskokom z druge strani. Vi, pravi Angleži pa bodite pripravljeni, da spustite plav v jarek, ko se odpre mala vratiča. Po tem mi sledite pogumno in pomagajte mi zdrobiti izpadna vratiča na glavnem poslopij. Komur pa te vrste naskok na vgaja, ali je slabo oborožen, naj napne struno na loku in ustreli vsakega, ki se bo prikazal nasproti na utrdbah ! — Plemeniti Cedrik! Ali hočete prevzeti vodstvo onih, ki bodo ostali tukaj:?”
“Ne, pri duši Herevarda ne!” je odgovoril Cedrik. “Zapovedovati ne znam. Ali moji potomci naj me preklinjajo v grobu, ako ti ne bom sledil. — To je moj boj in spodobi se, da se bojujem v prvi vrsti”.
“Pomisli vendar”, je rekel vitez, “ti nisi oblečen v oklep. — Na glavi imaš lahko čelado, pa ščit in meč”.
“Toliko bolje,” je odgovoril Cedrik. “Toliko bolje bom splezal na utrdbe. — Vitez! Prepričal se boš, da Saksonec ravnota-ko pogumno hiti z golimi prsi v boj kot Norman v oklepu.”
*‘Torej v božjiem imenu”; je dejal vitez. “Odprite vrata in porinite most v vodo ! ’ ’
Kmalu je plaval provizoričen most v jarku in tvoril ozko in spolzko pot za dva bojevnika med zunanjo utrdbo in gradom. Ker so vedeli, da. je prvi vspeh zajamčen, ako iznenadijo brambovce, sta črni vitez in Cedrik urno pohitela preko nezanesljivega mostu in dospela na nasprotni breg. Vitez je s sekiro takoj pričel vdri-hati po vratih, mejtem ko ga je konec podrtine prejšnega mostu na dvigalo varoval pred kamenjem in psicami brambovcev. Oni, ki so hiteli za njim, pa niso bili deležni te obrambe. Dva sta bila takoj zadeta od strelic, trije so padli v vodo — ostali so se pa u-maknili v zunanjo utrdbo.
Položaj črnega viteza in Cedri-ka je bil skrajno opasen. Ali njiju položaj bi se bil še poslabšal, d’a niso strelci pošiljali strelieo za strelieo na brambovce in tako odvračali pozornost od svojih voditeljev in jih s tem nekako varovali pred pšicami in kamenjem.
“Fej! Sram vas bodi!” je zaklical de Bracy svojim bojevnikom. “Imenujete se strelce, pa dovolite dvema psoma zdolaj pod utrdbami, da ju zasedeta? Vrzite največje kamenje s prizidka na nju. Ako ne morete tega zvršiti z rokami, pa rabite kole. “Pri tem je pokazal na prizidek, ki je molel iz strehe.
V tem trenotku so napadalci zapazili kos rdečega sukna na stolpu. Lokslej ga je prvi zagledal in hitel k zunanji utrdbi.
“Sv. Jurij!” je zaklical Loks-le.j. — “Vrli svobodni kmetje. Čas je prišel za naskok. Zakaj dovolite da izvojujeta prelaz le vaša voditelja? Naprej, blazni menih, pokaži, da, se umeš boriti za svoj rožni venec. — Naprej, možje ! — Grad je naš. Prijatelje imamo v njem. — Ali ne vidite rdečega sukna? To je dogovorjeno znamenje. — Tcrquilstone je naš. Spomnite se eastir mislite na plen! — Še malo dela in grad bo naš!”
Pri teh besedah je napel lok in poslal pšieo brambovcu skozi prsi, ki je po navodilu de Bracyja hotel vreči prizidek na črnega viteza in Cedrika. Drugega brambovca je zadel kmalu v oko, ki j;e padel mrtev v grajski jarek. To je ostrašilo brambovce. Dobro oko Loksleja je videlo vsako špranjico v oklepih brambovcev, v katero je takoj poslal svojo smrtonosno pšieo.
“Zavrženi strahopetci ali se u-mikate?” je dejal de Bracy. “Mount, joie Saint Denis! — Dajte mi kol!”
Kmalu ga je zastavil v omajani prizidek, ki je bil toliko težak, da bi ne zdrobil le podrtine mostu na dvigalo, ki je varovala napadalca, marveč bi pogreznil tudi plav.
Vsi so sooznali nevarnost in najdrznejši se niso upali stopiti na, plav.
Trikrat je Lokslej poslal vitezu pšieo v prsi, ali trikrat je pšica odletela na oklepu.
“Vrag naj' vizame španski o-klep!” se je jezil Lokslej. “Ako bi ga bil zgotovil angleški kovač, bi ga prebodle moje psice kot svilo.”
Nakrat je pa zaklical glasno: “Nazaj — Cedrik! — Prijatelji! Nazaj! — Naj, se pogreznejo podrtine.”
Njegov svareči glas ni našel poslušnih ušes, kajti vsled silnih udarcev viteza, ki so bobneli kot dvajset bojnih tromb, ni bilo čuti besedice. Sicer je skočil Gnrt na plav, da bi Cedrika posvaril pred grozečo usodo, ali da bi jo delil ž njim. Ali prekasno — že se je za,gugal prizidek in de Bra-cy bi ga bil pahnil doli. da ni v tem trenotku zaklical templar: “Vse je izgubljeno! De Bracy, grad gori!”
“Tebi se meša”, je rekel vitez.
“Zapadna stran je v plamenu in zama sem se trudil, da bi pogasil požar.”
Bouis - Guilbert, je pripovedoval s svojo navadno mirnostjo ta strašen dogodek, ki je takoj pro-vzročil nervoznost in zmešnjavo.
“Pri vseh svetnikih v rain”, kaj nam je storiti?” je zaklical de Brac.v. “Sv. limogeškemu Ni-
kolaju obljubim svečenik iz zlata!”
“Hrani svoje obljube in poslušaj me”, je rekel templar. “Pelji svoje ljudi k zadnjim vraticam, katere odpri nakrat — na plavu sta le dva bojevnika — vrzi ju v jarek in prodiraj proti utrdbi. Jaz bom zvršil izpad skozi glavna vrata in bom napadel zunanjo utrdbo, tedaj lahko počakamo, da pride pomoč, ali da nam stavijo predloge, katere lahko sprejmemo. ’ ’
“Dober načrt; svojo ulogo bom zvršil. Kaj pa ti, templar —?”
“Pri moji časti, tudi jaz!” je odgovoril templar. “Požuri se — Bog bodi z nami!”
De Bracy je zbral i*}’oje brgm-bovee in hitel ž njimi k vraticam, katere je ukazal odpreti.
Komaj se je zvršilo, že je črni vitez s svojo izvanredno človeško silo vzlic de Bracvju in njegovim brambovcem izvojeval vhod. Prva dva brambovca sta ¡se zgrudila na tla, drugi so se pa umaknili vzlic prigovarjanju svojega voditelja.
“Psi!” je zaklical de Braey. “Bojite se dveh mož in dovolite jima, da zasedeta našo edino rešilno pot?”
“To je hudič!” je rekel neki stari bojevnik, ki se je umikal pred udarci črnega sovražnika.
“In če bi bil sam vrag”, je vs-kliknil de Bracy, ali hočete bežati pred njegovim peklenskim žrelom? — Grad za nami gori! Malopridneži! — Naj vas obup ojači, ali me pa pustite naprej, da se bom meril ž njim,”
Pogumno se je de Brac.v postavil v bran in z mečem delil in lovil udarce, katere je črni vitez delil na desno in levo s sekiro. Ali nakrat je Normana zadel u-darec, katerega je ujel s ščitom (ker drugače bi de Braev nikdar genil), ki ga je pa vseeno še tako močno zadel po čeladi, da se je de Bracy zgrudil na tla.
“Vdaj se de Bracy”, je dejal črni vitez, pripognivši se preko njega in držeč bodalo, s katerim so vijezi dajali zadnji sunek svoji žrtvi, pred njegovim vizirjem”, vdaj se Moric de Braev — na milost in nemilost — v nasprotnem slučaju si izgubil svoje življenje!”
“Ne vdam se neznanemu zmagovalcu!” je odgovoril de Braev s slabim glasom. “Povej tvoje ime, ali pa zvrši z menoj kar hočeš. — Nihče ne bo govoril, da je de Braey postal jetnik hlapca, ki nima imena!”
črni vitez je zašepetal premaganemu Normanu nekaj besedi v uho.
“Tvoj jetnik sem na milost in nemilost”, je odgovoril Norman, katerega ošabni glas je postal ponižen.
“Pojdi v zunanjo utrdbo”, je rekel zmagovalec, pa čakaj na daljna povelja.”
“Preje pa čuj to-le novico”, je odgovoril de Brac.v. “Vilfred pl-Ivanhoe je ranjen in jetnik in bo v gorečem gradu žalostno poginil, ako ne pride hitra pomoč.” (Nadaljevanje.)
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lavvndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešna izvršitev.
Ivan Kaker,
22014 Grove St.
MILWAUKEE, WIS.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35			K. 50
$20.50 		
$41.00			K. 200
$102.50 			K. 500
$204.50 			K.1000
1020.00 . .	
S temi cenami vsi stroški.	so vračunjeni
PRODAJAMO	ŠIFKARTE.
MENJAMO	DENAR.
Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago,.III.
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
J. S. JABLONSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dob o in poceni
6122 Si Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. >i« kateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Ame riki. Z enim dolarjem lahko za&net*»-vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naja mete hranilni predal (box) iz Armorje vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
Naše cene so zmerne.
VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Fošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
Podružnica: C104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO.
I
E3
ssaasssa.':
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, III.
Največja slovanska tvoru ica za ZASTAVE, REGAUJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od
poznanih društev.	___
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski	ZTtl.TiJ j-ijmrjj
in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar se je ustanovila.
♦J
♦j
♦j
♦j
«g
À
% NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
f	Narodna Tiskarna
❖	—1
0+4	1146-SO Blue Island Jtve., Chicago, lil.
V Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ^eškem,
♦> Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša ♦> posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO”
4V4 in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni	::	::	;;
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni po«U.	Posojila na iemljitte in
55. cesta la St. Clair Ave.	Huron Rood 1« Prospect Ave.
Superior Ave. ia Addison Road,
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo pan, brodne mtke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Sundry, preda. Harley B. Gibbs, poCpreds. H. W. King, podpre,i. J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Botvler, tajnik in blag.
Li. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pe čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F, Kerže Co. 2616 S, Lawndale Ave. Chicago, Illinois
VSA TISKARSKA DELA
izvršuje točno v vseh jezikih
e°"*\	Jugoslovanska zadružna	
((¿m	Tiskarna	
	naslov; CO-OPERATIVE PRINTERY	
n	1830 So. Centre Ave., Chicago, 111.	J