Po katoliškem svelu Vojna in krščanstvo. Vojna na Kitajskem povzroča tamošnjemu krščanstvu hude rane. V oktobru preteklega leta je japonska vojska zavzela kitajski kraj Cheng-Ting-Fu. Pri tej priliki so japonski vojaki ubili osem misijonskih duhovnikov in enega brata. Misijonarji so člani reda lazaristov ter pripadajo raznim narodnostim: francoski, holandski, poljski in češki. Med mučeniškimi žrtvami japonskega vojaškega divjaštva je tudi predstojnik misijona nizozemski škof Schraevens. Janonsko arm&dna vodstvo je po majorju Yokoyami izrazilo radi tega »dogodka« gospodu Lacostu, zastopniku francoskega poslaništva v Pekingu, svoje obžalovanje. To je tudi vse, s čimer mislijo Japond takšne in slične krivice popraviti. Spričo takih krivic so se kitajski kristjani obrnili s posebnim pozivom na krščanski svet. V njem opisujejo strašno razdejanje in pustošenje, ki ga vojna povzroča. »Ubijajo se nedolžni ljudje, nezavarovana mesta, cerkve, bolnišnice, šole se rušijo, dela se neizmerna škoda. S tem se gazijo mednarodne pogodbe ter se žali krščanska veat. Kitajska je v«dno vodila politiko miru in sprave, ne morejo pa Kitajci žrtvovati svoje rodne zemlje in svojega obstanka.« Kitajski kristjani se obračajo v obrambi svoje domovine na krščanstvo vsega sveta ter poudarjajo, da ima svetovno krščanstvo sedaj priliko, da pokaže svojo moralno moč. Judovsko vprašauje. Zadriji čas se opaža po raznih državah rastoči odpor zoper judovstvo. Narodno-socialistični Nemčiji, ki je vprizorila preganjanje judov, se pridružuje Poljska, ki bi rada rešila poljsko ljudstvo moreče gospodarske nadv!ade judovstva, in zlasti Romunija. Gogova vlada v Romuniji je izdala, kakor smo v našem listu poročali, iiekaj odredb zoper jut_cr. _ki živelj in njegov prevelik gospodarski ii: kulturni vpliv. Zanimivo je stališčr ki ga zavzema v tem "—":anju romunski patriarh Miron Christea, ki je po odstopu Gogove vlade postal ministrski predsednik. Vrhovni poglavar romunske pravoslavne cerkve in sedanji predsednik vlade je poročevalcu rom. lista »Frontul« to-le izjavil: »Romunija je prepiavljena z judi. Največji del judov živi v obilju. Prisvojili so si vse bogastvo zemlje: trgovino, industrijo, nepreraičnine. Judje gojijo in vzdržujejo v najbolj prefrigani obliki kugo korupcije in mnogoterega drugega socialnega zla. Prisvojili so si tisk ter se trudijo. da s pomočjo inozemstva izkoristijo vsa bogastva romunske duše z namenom, da jo potopijo v lažnivem človečanstvu. Judje so brez domovine, biez narodnosti in brez vsega tega, kar hrani in brani življenje in duh kakšnega naroda, vendar pa porabljajo vsa dovoljena in nedovoljena .sredstva, da ohranijo in ojačijo medsebojno plemensko in versko vzajemnost, ki jo pri drugih narodih rušijo. Za časa svetovne vojne in po vojni so preplavili Romuni- jo kot potok, ki je pridrvel iz Galicije, Rusije, Avstrije, Nemčije, Madžarske in drugih držav. Njihova akcija je postala nevarna celo tudi kršeansketnu in nacionalnemu obstanku romunskega naroda. Cel niz mest in trgov je, kjer ni nič romunskega kot samo siromaštvo in največja t.da, da bi se človek razjokal nad siromašnim romunskim ljudstvom.« Pravoslavni nadškof ustreljen, To so storili ruski boljševiki, in tokrat je padel kot njihova žrtev ruski pravoslavni nadšhof Plotnikov v Leningradu. Zoper duhovščino dvigajo boljševiki dvoino obtožbo, ali radi protirevolucionarne akcije ali pa racii špijonaže. Leningmdskega nadškofa so obtožili špijonaže. Da je stvar bila v celoti izmišljrna, se vidi iz tega, ker so boljševiške oblasti nadškofa naiprej zaprle. Skoro osem mesecev je nadolžna žrtov trpela v ječi. Ker so ga vendar nečesa morali obtožiti, so si izbrali za pretvezo špijonažo, ki jo je baje nadškof Plotnikov organiziral. In ker je bil obtožen, ga je vojaški oddelek najvišjega sodišča tudi obscdil. In ker je bil obsojen, je tudi bil ustreljen, z njim je še bilo ustreljenih dsvet pravoslavnih duhovnikov.