Ljubljana, petek, 14. marca 1947
Poštnina plačana v gotovini
Leto Vlil., štev. 62 — Posamezna številka 2 din
UREDNIŠTVO IN UFRAVAl LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA 8TEV. | TELEFON 55-22 DO 55-28
ROKOPISI SE NK VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZKM PONEDELJKA
tNSERATN! ODDELEK
LJUBLJANA.
IELEFON 38-32. 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
G
S
N
N
S
N
ZASEDANJE SVETA ZUNANJIH MINISTROV V MOSKVI
Razpravljanje o demilitarizaciji Nemčije
Nemški industriji je treba omogočiti čim širši razvoj, služiti pa mora samo mirovnim potrebam nemškega naroda
in trgovini z drugimi državami
Moskva. 12. marca. (Tass) Svet zunanjih ministrov je danes pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta nadaljeval razpravljanje o demilitarizaciji Nem-čije.
Govoreč o podatkih, ki jih je na včerajšnjem zasedanju navedel Molotov o nemških vojaških formacijah v britanski in ameriški okupacijski coni Nemčije, je Bevin priznal obstoj takih formacij, zanikal pa je njihov vojaški značaj, češ da nosijo pripadniki teh formacij uniforme, ki sličijo uniformam delovnih čet, in da jih uporabljajo za proizvajalno delo, kot je čiščenje in odstranjevanje min. Te delovne skupine delajo skupno z britanskimi oddelki in pod nadzorstvom britanskih častnikov.
Ta izjava je povzročila veliko presenečenje, ker je Bevin sam izjavil, da je 81.000 ljudi, ki so služili v hitlerjevskih nemških oboroženih silah, sedaj v vojaških formacijah, ki jih je sam označil kot »delovne korpuse«.
Neprepričljivo so učinkovala tudi Bevinova pojasnila, da uživa »kraljevska jugoslovanska vojska« v britanski okupacijski coni Nemčije status prešeljencev in da uporabljajo njene vojake »samo kot stražarje«, ki so na straži oboroženi s puškami.
Ko je uvidel neprepričljivost svojega stališča, je skušal Bevin spraviti razpravo na drugo pot in je nepričakovano načel vprašanje o usodi nemških vojnih ujetnikov. Ponovil je pred Svetom zunanjih ministrov že davno
demantirane glasove, da so v sovjetskih oboroženih silah nemški oficirji, vojaki in vojni ujetniki. Takoj nato je tudi skušal opravičiti neenake ukrepe za uničenje vojne zmogljivosti v zapadnih okupacijskih conah Nemčije, češ da je na splošno vzeto, 'težko reči, kaj se razume pod vojnim potencialom, kje se začenja »mirovni potencial« in kje »vojni potencial«. Priznava, da je v primerjavi s sovjetsko okupacijsko cono — v zapadnih conah odstranjeno samo neznatno število naprav vojne industrije, je pa mnenja, da v zapadnih conah ni treba odstraniti naprav vojne industrije, dokler ne bo predloženo popolno poročilo, kaj je odstranjeno iz sovjetske cone. Bevin je končal svoj govor z izjavo, da je proti temu, da bi Svet zunanjih ministrov dal kakršno koli navodilo zavezniškemu kontrolnemu svetu v Nemčiji glede demilitarizacije, dokler ne bo doseženo soglasje o vseh sklepih poročila kontrolnega sveta.
Marshall se je omejil na izjavo, da ameriška delegacija soglaša z Bevi-novo izjavo.
Bidault je pripomnil, da je francoska delegacija že poudarila, da je demilitarizacija v zvezi s problemom vojne zmogljivosti nemške industrije. Poudaril je razliko med vojno industrijo, M dela za vojaške potrebe, in industrijo, ki služi mirovnim namenom. Predlagal je, da bi problem nemške vojne industrije takoj izročili v razpravo konferenci namestnikov zunanjih ministrov.
Govor Molotova
Sovjetski zunanji minister zahteva takojšen razpust vojaških formacij v zapadnih conah in odklanja vsako odlaganje demilitarizacije Nemčije
Odgovarjajoč Bevinu, je sovjetski zunanji minister Molotov izjavil: G. Bevin je v bistvu priznal, da so v britanski coni formacije vojaškega tipa, sestavljene iz bivših vojakov in oficirjev hitlerjevske armade in oseb nenemške narodnosti — »jugoslovanska kraljevska vojska«, Andersovi oddelki, četniki, szalasyjevci, banderov-•i in drugi. Zakaj se vzdržujejo te formacije? Ali ni jasno, da samo zastrupljajo ozračje? Čas je že, da se razpuste vsi ti pol vojaški oddelki, štab. varnostna služba in druge organizacije in da se očisti ozračje.
Omenjajoč Bevinove razlage o nemških vojnih ujetnikih v Sovjetski zvezi in usodi nekaterih nemških vojnih ladij, ki so ostale v sovjetski okupacijski coni, je Molotov prepričljivo dokazal neutemeljenost in neupravičenost teh trditev.
Zalem je Molotov navedel izjavo britanskih in ameriških predstavnikov, ki je omenjena tudi v poročilu kontrolnega sveta, če da je na ozemlju Sovjetske zveze do 3 milijoife nemških ujetnikov in da je na ozemlju Sovjetske zveze še vedno »Seid-litzova armada« ter izjavil:
»Priznam, da postaja neprijetno i ameriškim i britanskim predstavnikom, ker so sprejeli v poročilo to be-težko. Neprijetno je to tem bolj, ker je bila sprejeta izjava ameriških m britanskih predstavnikov v poročilo kontrolnega sveta, čeprav je na isti seji kontrolnega sveta 10. februarja maršal Sokolovski te izjave zanikal. Pravijo, da je to prišlo v poročilo samo zato, ker krožijo takšni glasovi. Na koga pa naj se sklicujemo, ko sami razširjamo take čudne glasove in zapisujemo v svoja poročila podobne neumnosti.
Sovjetska vlada je takoj pripravljena predložiti Svetu zunanjih ministrov podatke o številu nemških ujetnikov na ozemlju Sovjetske zveze, meni pa. da morajo istočasno predložiti tudi vlade ZDA, Velike Britanije in Francije podatke o nemških ujetnikih v svojih državah in na ozemljih pod njihovo upravo.
Danes je gospod Bevin dokazoval, kakor sem razumel, da vprašanja vojne zmogljivosti in njegove likvidacije ni mogoče razmotrivati ločeno od vprašanja gospodarske enotnosti Nemčije. Ne morem s tem soglašati. Pravilnejše je stališče g. Bidaulta. Naravno je, da je zveza med vsemi industrijskimi vejami, nepravilno pa bi bilo misliti, da ne moremo govoriti o likvidaciji vojne zmogljivosti Nemčije, preden ne razpravljamo vseh gospodarskih vprašanjih, vštevši problem gospodarske enotnosti Nemčije.
Sovjetska delegacija soglaša s tem, da moramo storiti vse, da bi zagotovili gospodarsko enotnost Nemčije, vendar pa to ne sme biti povod za odlaganje demilitarizacije in likvidacije vojne zmogljivosti Nemčije. Kontrolni svet je določil, da se mora v zapadnih conah likvidirati 1554 to
varn.	ki sestavljajo vojno zmogljivost Nemčije, toda naprave so bile dejan-
sko demontirane samo v 3 voj. tovarnah, dočim je bilo istočasno v sovjet-, ski coni demontiranih 676 vojnih in drugih podjetij prepovedane industrije.
G.	Bevin je izjavil^ da je treba spremeniti raven nemške industrije, ki jo je določil kontrolni svet v lanskem mesecu marcu. Sovjetska vlada celoti podpira ta predlog.
Že 10. juli ja 1946 sem razložil stališče sovjetske vlade do tega vprašanja. Mirovni nemški industriji je treba dati možnost čim širšega razvoja, služiti pa mora samo mirovnim potrebam nemškega naroda in razvoju trgovine z drugimi državami. Vse to zahteva uvedbo odgovarjajoče medza-vezniške kontrole nad nemško industrijo, konkretno nad porursko industrijo, za katero ne more biti odgovorna samo ena izmed zavezniških držav. Sprejem odgovarjajočega programa za razvoj nemške mirovne industrije, ki hi določal tudi razvoj nemške zunanje trgovine in uvedbo medzavezniške kontrole nad vso nemško industrijo, bi odgovarjal izvedbi sklepov berlinske konference, da je treba Nemčijo smatrati za eno gospodarsko celoto.
Sovjetska vlada pripisuje sicer izredno velik pomen razvojni ravni nemške industrije in zagotovitvi gospodarske enotnosti Nemčije, kljub
teinu pa bi bilo nepravilno, ako bi odlagali razpravljanje o vprašanju demilitarizacije Nemčije. Demilitarizacija Nemčije ne zanima samo Sovjetske zveze, kajti druge evropske države niso nič manj zainteresirane kot Sovjetska zveza. Ni podlage, da bi razpravo o demilitarizaciji odlagali do razpravljanja o vseh gospodarskih vprašanjih kot celoti. Doslej je samo sovjetska vlada stavila konkretne predloge o tej stvari.«
Po govoru Molotova je Bevin izrazil soglasje s tem, da naj dajo kontrolnemu svetu navodila za pospeše-nje likvidacije nemške vojne industrije. Prav tako je izjavil, da je pripravljen razpravljati o možnosti, da se določi točen rok za končni razpust »raznih vojaških skupin«, kakor sam označuje -formacije vojaškega tipa, sestavljene iz Nemcev in oseb nenemške narodnosti v britanski okupacijski coni. Bevin je priznal, da usoda nemške vojne industrije ni v zvezi z gospodarsko enotnostjo Nemčije. Strinjal se je s predlogom Molotova, naj Svet zunanjih ministrov nadaljuje z razpravo o glavnih poglavjih poročila zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo, Marshall in Bidault sta ta predlog sprejela.
Ko pa je Molotov predlagal, naj bi vse štiri vlade predložile podatke o Nemcih — ujetnikih, ni noben minister ničesar izjavil. Zato je ostalo to vprašanje nerešeno.
Seja namestnikov zunanjih ministrov
Moskva, 12. marca. (Tass) Namestniki zunanjih ministrov za nemška vprašanja 60 pričeli danes zjutraj razpravljati o postopku za pripravo mirovne pogodbe.
Na današnjem sestanku je francoski predstavnik Couve de Murvill© predlagal, naj. se razpravlja' o sodelovanju onih zavezniških sil, ki niso udeležene pri okupaciji Nemčije.
Namestnik zunanjega ministra ZSSR Višinski, ki v načelu ni nasprotoval temu predlogu, je predlagal, da bi razpravljali o vseh važnejših točkah postopka za pripravo mirovne pogodbe. Udeleženci konference so sprejeli njegov predlog.
Iz potsdamskih sklepov izvira, da bo bodoči nemški vladi dana v vsakem primeru do podpisa pogodbe možnost, razložiti svoje stališče do načrta mirovne pogodbe. Toda v krogih ameriške delegacije je bilo na londonskem zasedanju slišati predloge, naj bi namesto mirovne pogodbe za Nemčijo pripravili nekak »mednarodni statut«, ter mirovne pogoje za Nemčijo določili brez sodelovanja njene osrednje vlade. Delegacije ZDA, Velike Britanije in Francije so vztrajale na tem, da naj se označba »Mirovna pogodba z Nemčijo« zamenja s formulo »Mirovna pogodba za Nemčijo«. Sovjetska delegacija se je temu predlogu uprla, poudarjajoč, da je treba na bodoči mirovni konferenci dati nemški vladi možnost, da razloži svoje stališče.
Višinski je predlagal novo rešitev, poudarjajoč, da mora biti mirovna pogodba sklenjena med zavezniškimi in združenimi silami na eni in Nem-
čijo na drugi strani Druga oblika mirovne ureditve m mogoča, ker je vojno stanje med obema strankama prenehalo. Med njima je mogoče skleniti samo mirovno pogodbo.
Predstavnik Vel. Britanije Strang je izjavil, da sedaj ne more nihče reči, kdaj bo sestavljena osrednja nemška vlada. Priznal je, da mora biti mirovna pogodba z Nemčijo prej ali slej podpisana, zgodi pa se lahko to, še predno bi bila sestavljena osrednja vlada.
Po daljši razpravi se je Murphy (ZDA) odrekel izrazu »mirovna pogodba za Nemčijo« in ga' nadomestil z izrazom »nemška mirovna pogodba«. Razpravljanje o tem vprašanju, ki je velikega političnega pomena, ker gre za to, ali bo z Nemčijo sklenjena mirovna pogodba, ali pa se bo mimo reguliranje izvedlo v kakršni koli drugi obliki, se bo nadaljevalo na prihodnji seji.
Spomenica bolgarske vlade
Sofija, 12. marca (Tass) Bolgarska vlada je poslala ministrom za zunanje zadeve štirih velesil spomenico, v kateri jih opozarja na pravice in interese Bolgarije, izvirajoče iz njene udeležbe v vojni proti Nemčiji. Izgube in žrtve bolgarskega naroda v svetovni vojni bi lahko vsaj delno nadoknadili, če hi priznali Bolgariji pravico do enega dela nemških reparacij. To je tudi edina možnost za izboljšanje zelo resnega stanja, ki je nastalo v Bolgariji zaradi odklonitve njenih zahtev proti Nemčiji. Z Bolgarijo se ne sme ravnati strožje kakor s katero drugo satelitsko državo. Bolgarska vlada prosi zato Svet ministrov za zunanje zadeve štirih velesil, da naj sprejme posebno delegacijo, ki bo predložila v imenu vlade upravične zahteve Bolgarije proti Nemčiji.
Razprava o vojaških določbah za Avstrijo
Moskva, 12. marca. (Tass) Na današnji seji namestnikov ministrov za zunanje zadeve so razpravljali o vojaških določbah mirovne pogodbe z Avstrijo. Sovjetski predstavnik je opozoril, da je na ozemlju male Avstrije še vedno 54 vojaških letališč, dočim jih je bilo leta 1938. samo 9. Avstrija ne potrebuje toliko letališč, ker ne sme imeti več ko 90 vojnih letal. Dovoliti se ji more le toliko letališč kolikor jih potrebuje za letalsko silo in civilno letalstvo.
Predstavniki Velike Britanije in Združenih držav Amerike so se izrekli proti vključitvi kakršnekoli določbe o zmanjšanju števila vojaških letališč v Avstriji, priznali pa so, da jih je presenetilo veliko število letališč. Predstavniki Anglije, Francije in Amerike so se izrekli tudi proti temu, da naj bi bila avstrijska vojska oborožena samo z orožjem avstrijske proizvodnje in so vztrajali na tem, da ima pravico do izkoriščanja dobav orožja iz katere koli države.
Namestniki zunanjih ministrov niso izdali o tem vprašanju nobenega sklepa, vprašanje števila letališč pa je bilo izročeno v proučevanje vojaškim strokovnjakom.
Na seji komiteja strokovnjakov za gospodarske člene načrta pogodbe z Avstrijo so izmenjali mišljenje o vsebini onih členov, o katerih še niso razpravljali namestniki ministrov.
PCI PODPISU POLJSKO- ČEŠKOSLOVAŠKE POGODBE
Slovanska fronta proti nemški napadalnosti ie sedal krepko strnjena
Izjave češkoslovaških in poljskih državnikov o pomenu zavezniške pogodbe
med Poljsko in češkoslovaško
Praga. 12. marca. (Tanjug) Danes se je vrnila iz Varšave v Prago delegacija češkoslovaške vlade s predsednikom Klementom Gottwaldom na čelu. Za pozdrave na postaji se je zahvalil predsednik vlade Klement Gottwald z besedami:	,
»Ob vrnitvi iz Varšave lahko rečem, da smo dobro opravili svojo nalogo. Češkoslovaško-poljska pogodba dopolnjuje naši pogodbi s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in pomeni začetek močne slovanske fronte zoper nemško napadalnost. Smisel pogodbe pa je tudi še mnogo širši in globlji. Pomeni prvi korak k razvoju naših gospodarskih in kulturnih stikov s poljskim narodom. V najkrajšem času bo podpisana pogodba o kulturnem sodelovanju. Naša pot je torej rodila bogate sadove.«
Ves današnji češkoslovaški tisk prinaša članke, posvečene podpisu pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči med Češkoslovaško in Poljsko.
»Rude Pravo« prinaša naslednjo izjavo predsednika Poljske republike Bieruta dopisniku časopisa:
»Prepričan sem, da bodo rešeni vsi problemi med Češkoslovaško in Poljsko v zadovoljstvo obeh držav. Pogodba o zvezi je prvi odločni korak naprej, vsa ostala vprašanja pa bodo
rešena v duhu slovanske vzajemnosti in bratstva.«
Predsednik češkoslovaške vlade K. Gottwald je poudaril navzočnost predstavnikov vseh političnih strank Ljudske fronte pri podpisu pogodbe in goudaril, da sta naroda Češkoslovaške republike brezpogojno za pogodbo s Poljsko.
Predsednik poljske vlade Zyrankie-wicz je izjavil diplomatskemu sotrud-niku »Rude Prava«, da je bil skrajni čas. da je dobilo resnično prijateljstvo tudi konkretno obliko. V skupni fronti naših narodov ne sme biti niti ene slabe točke, ker pomeni pogodba konkreten prispevek k zavarovanju miru.
Poljski minister za zunanje zadeve Modzelewski je izjavil: »Poljsko-če-škoslovaško sodelovanje je važno za splošen mir. Vse, kar smo dosegli, smo dosegli zato. ker je v Češkoslovaški in Poljski oblast v rokah ljudstva in ker je odstranila nova ljudska demokracija vpliv vseh onih, ki so delovali proti vzpostavitvi prijateljstva med našimi narodi.
Po vojaški paradi varšavskega garnizona je predsednik Gottwald rekel: »Stara Poljska je izginila za vedno, armado nove Poljske, ki sem jo videl, pa preveva duh ljudske demokracije!«
Glasilo češkoslovaške armade »Ob-
rana Liduc pravi, da je 10. marec zgodovinski dan novega slovanskega sodelovanja.
»Zemedelske Novine«, glasilo enotne zveze čeških kmetov, piše: »Vemo, da bo ta pogodba trdna, ker je odvzeta oblast izdajalskim klikam v obeh državah in ker jamči za pogodbo pri nas in v Poljski ljudstvo. Naj-večja moč pogodb med slovanskimi državami je v tem, ker odgovarjajo potrebam njihovega obstoja, ker utrjujejo mednarodni mir in ker sklepajo te pogodbe države, v katerih ima oblast v rokah ljudstvo.
Varšava, 12. marca. (ČTK) Predsednik Poljske republike Bierut je odlikoval včeraj z najvišjimi poljskimi odlikovanji člane češkoslovaške vlade, ki so se udeležili češkoslova-ško-poljskih pogajanj v Varšavi.
Poveljnik taborišča v Oswieczinu pred sodiščem
Varšava, 12. marca. (TASS). V torek se je pričela v Varšavi razprava proti poveljniku taborišča v Oswieczimu Rudolfu Hessu. ki je odgovoren za smrt štirih milijonov nedolžnih ljudi. Na razpravo so povabljeni tudi opazovalci in priče iz Sovjetske zveze, Velike Britanije, ZDA in Francije.
64. obletnica smrti Karta Marata
Na današnji dan pred 64 leti (leta 1883) je umrl veliki mislec, utemeljitelj znanstvenega socializma, revolucionar jn borec za pravice svetovnega proletariata, Karl Marx. Z njim je dobilo vse delovno ljudstvo sveta učitelja, ki je posvetil svoje življenje delu za njegovo osvoboditev iz okov tiranije in izkoriščanja. Marx je pokazal človeštvu pot v naprednejšo, boljšo in srečnejšo družbo — pot iz zatiranja v osvoboditev.
Karl Marx, kj je aktivno vodil delavsko gibanje v prvi polovici 19.
stoletja, je obogatil svetovno znanost z vrsto zgodovinskih del. Skupno s svojim najožjim sodelavcem Friedrichom Engelsom je predvsem ustvaril teorijo in taktiko revolucionarnega proletarskega socializma, marksizma. »Marx je nadaljeval in genialno izvršil tri glavne idejne struje 19. stoletja, ki so pripadale trem najnaprednejšim deželam človeštva: klasično nemško filozofijo, klasično angleško politično ekonomijo in francoski socializem v zvezi s francoskimi revolucionarnimi nauki sploh.« (Lenin.) Raziskoval in odkril je zakon o razvoju človeške družbe. Tako je pokazal pot delavskemu razredu v višjo družbo in ga s tem utrdil v njegovi pravičnj borbi, ki ji je dal jasno, znanstveno utemeljeno perspektivo. Njegov nauk, ki sta ga dalje genialno razvila in izpopolnila v novih pogojih V. I. Lenin in J. V. Stalin, je postal program in napotilo svetovnemu proletariatu, ki sf je osvojil njegovo napredno teorijo in jo uporabljal v borbi za svojo osvoboditev.
Karl Marx je s svojim političnim delom, s svojo revolucionarnostjo in predvsem s svojimi znanstvenimi nauki, ki so najmočnejše orožje v boju delovnega ljudstva vseh dežel za njegove pravice, glasnik in učitelj vsemu človeštvu. Zato je njegovo ime zapisp no v zgodovin; borbe svetovnega proletariata kot geslo borbe za naprednejšo in srečnejšo družbo.
Mladina se pripravlja za @dh na prego šamac—Sarajevo
V	vseh krajih Slovenije se mladina pripravlja ža odhod na mladinsko progo. Povsod organizirajo čete in brigade, zbirajo opremo in prispevke za opremo ter se v tečajih pripravljajo za delo na progi.
V	Kranju se je v začetku marca začel sanitetni tečaj, ki ga obiskuje 30 mladincev in mladink. V prihodnjih dneh pa se bo pričel strokovni tečaj. Okrajni odbor LMS v Kranju se je zavezal, da bo prvo četo, ki bo odšla na progo, popolnoma opremil. V ta namen je mladina že zbrala preko 23.000 din.
Posebno živahno se pripravlja mladina trboveljskega okraja. Iz tega okraja bodo odšle letos na progo kar tri mladinske brigade. Delavska mladina, ki je vključena v proizvodnjo, se je zavezala, da bo zaslužek enega dne dala za graditelje proge. Obrnila se bo tudi na ostalo delavstvo, da bi podprlo to največjo delovno akcijo v našem gospodarskem planu. Na strokovnih sestankih se mladinci in mladinke seznanjajo z najvažnejšimi tehničnimi vprašanji, ki so v zvezi z gradnjo proge.
Mladina jeseniškega okraja se z veliko vnemo organizira za odhod na progo. V začetku marca so se začeli pri okrajnem odboru LMS tečaji, ki jih obiskuje 33 mladincev in mladink.
Okrajni odbor Rdečega križa na Jesenicah je podaril jeseniškim mladincem 91 parov čevljev, okraj pa 25 parov čevljev, 25 parov škornjev in 50 slamnjač. Tudi sindikati nudijo mladincem materialno pomoč, člani sindikalne podružnice Turist - hotela na Bledu so prispevali 11.000 din, nameščenci laboratorija železarne na Jesenicah pa so opravili 'en dan prostovoljnega dela, kar je dalo 5700 din. Doslej je mladina v okraju zbrala že preko 22.000 din prostovoljnih prispevkov. Posebno se odlikuje delavska mladina železarne. Vsak mladinec opravi na mesec po štiri ure prostovoljnega dela za opremo mladinske delovne brigade.
Veliko je zanimanje za gradnjo proge v vzhodno-primorskem okrožju. V »tednu mladinskih brigad« se je prijavilo za gradnjo 1466 mladincev in mladink, največ iz novega goriškega okraja. V tem tednu so zbrali nad 2 milijona lir prostovoljnih prispevkov za opremo brigad. Tudi pri zbiranju prispevkov se je najbolj izkazal go-riškj okraj, kjer je mladina poleg živil zbrala 466.000 lir prispevkov. — Skupaj bo iz tega okrožja odšlo na progo 9 mladinskih delovnih brigad. Prva brigada bo odšla še ta mesec in bo nosila ime primorskega narodnega heroja Janka Premrla-Vojka.
Anglija pastaja Iz upnika dalžnik
Camberra. 12. marca. (Reuter) Voditelj avstralske opozicijske kmečke stranke sir Earl Page je napadel v predstavniškem domu Ameriko, da poizkuša vplivati na Avstralijo in druge države, da bi se izrekle p roli imperialnim preferencam, kar bi dovedlo do propada britanskega impe-p eri ja.
Britanski imperij propada, kar je posledica propagande, ki ji je podlegla avstralska vlada. Amerika je sedaj v položaju uspešnega gusarja, ki želi po stoletnem gusarstvu urediti svoje pridobitve.
V zameno za odstope je pripravljena zmanjšati carinske postavke za določene predmete za 50%, čeprav ve, da je zapreka za ostale še vedno pre-
visoka, da bi jo mogli preskočiti. Od Avstralije in od drugih držav zahteva, naj se odpovedo sistemu imperialnih preferenc.«
Predsednik vlade Chiffley je na Pa-gejeve očitke odgovoril, da je Velika Britanija pred eno izmed največjih ekonomskih dram v zgodovini in da je postala iz upniške drža e dolžnik. Velika Britanija je sedaj primorana uvažati iz dolarskega področja.
Manchester, 12. marca. (Reuter) Predsednik Zveze predilnic je izjavil, da bo mogel obratovati večji del britanskih predilnic samo 3 ali 4 dni na teden, ker znaša obrok premoga samo 48% stvarnih potreb. Ponekod bodo lahko predilnice obratovale samo 7 dni v mesecu.
Koroški Slovenci bodo nadaljevali borbo do popolnega uresničenja svojih jjravic
Borovlje, 12. marca. V Borovljah je bila v nedeljo mladinska konferenca, katere se je udeležilo veliko število delegatov mladine iz Slovenske Koroške. Mladinci so na konferenci v svojih referatih obrazložili delo mladine boroveljskega okrožja, kakor tu. di uspehe, ki so jäh dosegli od zadnje konference do danes. Organizacijski tajnik Franc Primožič je na kratko opisal položaj, v katerem so danes Slovenci na Koroškem. Kb je obrazložil zahteve, podane v jugoslovanski spomenici, je navedel preganjanja in nasilje, ki ga avstrijske in britanske okupacijske oblastj izvajajo nad koroškimi Slovenci
Angleška vojak; so, — je nadaljeval Primožič, — »slučajno« ubili Tatjana v železni Kapli. »Slučajno« so sedaj zaprli 10 naših tovarišev antifašistov. »Slučajno« je bil tudi partizanska invalid Filip Kalinik sedemkrat aretiran, »slučajno« je bila pri njem 6 krat hišna preiskava i» »slučajno« je bil obtožen od FSS-a. »Slučajno« je angleški tovorni avto pregazil 9 Slovencev — antifašistov, kar imenujejo-prometno nesrečo, čeprav so vsi očividci izjavili, da je bilo to izvršeno namenoma. To smatramo za najpodlejši zločin, ki je bil izvršen po vojni nad koroškimi Slovenci.
Avistr jjske olblasti na Koroškem — je rekel nadalje Primožič — izvajajo poslanico vojnega zločinca gauileiter-ja Rainerja. V kolikor ne morejo tega sami storiti, uporabljajo za to tujce. Angleške okupacijske oblasti ima. jo v služb; tuje fašiste, tkzv. begunce, ki so pobegnili iz držav, ki so bili pod nacistično in fašistično okupacijo. Nacišti sodelujejo v javnem življenju, pričenši od pokrajinske vlade pa vse do zadnje občine in orožniške postaje. Najbolj zgovoren primer za to imamo v Borovljah. V ljudski šoli uči verouk Štefka Orlič, bivša voditeljica BDM in hitlerjevska učiteljica v vrtcu, sestra vojnega zločinca Orliča iz Železne Kaple. Tega ni potrebno niti komentirati.
Danes moramo odločneje kakor kdaj kolt nadaljevat; borbo prot; fašizmu. Ne bomo se oddahnili toliko časa, dokler ne bo zadnji fašistični zločinec odpuščen iz službe, dokler ne bo tudi zadnji fašistični! begunec zapustil Slovenske Koroške.«
Primožič je na koncu svojega govora pokazal na potrebe nadaljnje borbe za zedinjenje koroških Slovencev z ostalim slovenskim naredom. »Naši borbi,« je končal Primožič, postavljamo cdäj, od katerega ne bomo nikdar odstopili.«
Za italijansko ljudstvo je agrarna reforma važnejša kot vsi dogovori z Vatikanom
Govor vodje socialistične stranke Italije Pietra Nennija v parlamentu pri razpravljanju o načrtu nove ustave
S povečanjem našega izvoza bomo omogočili uvoz strojev in naprav za izvedbo plana
Rim, 12. marca (Tanjug). Včeraj so v ustavodajni skupščini nadaljevali razpravo o načrtu nove ustave. Po govoru Vittoria Orlanda, k; je kritiziral načrt ustave, je prvak socialistične stranke Pietro Nenni v svojem govoru naglasil:
»Ustava mora biti zasnovana na načelih, da mora biti država republikanska, enotna in socialna. Italijanski narod je na referendumu dne 2. junija 1946 za vedno pokopal monarhijo jn je republikanska ureditev države nujna stvarnost. Sem proti ustanovitvi avtonomnih pokrajin, ker bi bila Italija znova razkosana na majhne državice, kar bi pomenilo ekonomsko in politično napako, in sicer ne samo zaradi neravnotežja med jugom Jn severom, ampak tudi zaradi ekonomske odvisnost; juga od severa.
Buržuazija hoče izzvati boj za vero, da bi postavila v ozadje in zadržala rešitev nujnih problemov socialnih reform. Za italijanske ljudske množice je tudi najmanjša agrarna reforma važnejša kakor konkordati in lateranske pogodbe z Vatikanom. Te pogodbe so bile v dobi fašizma dobrodošle i Mussoliniju i Vatikanu, da bi obdržala svoje pozicije pod pogoji, ki jih je ustvarila fašistična diktatura. Demokratični
Solun, 12. marca (Tanjug).
Izjava predstavnika Jugoslavije, da sta angleški oficir Ewans in angleški podkonzul v Lerinu Hill organizirala v Egejski Makedoniji pred prihodom anketne komisije avtonomistično gibanje z namenom, da bi zasejala razdor med grškim in makedonskim ljudstvom, je napravila na vse delegate globok vtis. Predstavnik Grčije Alexis Kyrou je bil zaradi odkritij jugoslovanskega predstavnika, katerih ni pričakoval, cčitno zmeden. Mislil je, da bo imela jugoslovanska izjava o Egejski Makedoniji povsem drugo vsebino, saj si je pripravil odgovor, ki pa ga ni mogel izkoristiti in je moral sestaviti nov govor, s katerim pa ni mogel ovreči jugoslovanske obsodbe, niti opravičiti grške politike nasproti Egejskim Makedoncem.
Predstavnik Bolgarije si je pridržal pravico, da bo na očitke grškega predstavnika Bolgariji odgovoril na eni bodočih sej.
Očitno v silni zadregi, je predstavnik Velike Britanije v zvezi z odkritji jugoslovanskega predstavnika o spletkarjenju britanskega oficirja Ewansa in podkonzula Hilla v Egejski Makedoniji izjavil, da potrebuje za proučitev očitkov jugoslovanskega predstavnika dalje časa in da bo pozneje pismeno odgovoril.
Predstavnik Jugoslavije Josip Djer-dja je zahteval nato ponovno besedo v zvezi z odgovorom grškega predstavnika na njegovo izjavo. Djerdja je rekel:
Danes je odpotovala podkomisija št. 2 anketne komisije pod predsedstvom belgijskega predstavnika generala Delvoixa na sestanek z vrhovnim komandantom demokratične armade Grčije generalom Markosom.
Zmeda v Grčiji nevarnost za mir
New York, 12. marca. (Reuter) V »New Republic« poziva bivši ameriški trgovinski minister Hemj Wallace Združene države Amerike, naj
zakoni so važnejši od vseh takšnih dogovorov in sporazumov in jamčijo tudi svobodo vesti in vere.
Če primerjamo obrazce, po katerih je bil izdelan naš načrt ustave, moremo ugotoviti precejšen napredek v primeri z italijansko albertinsko ustavo in z vsem, kar je bilo napravljeno na področju zakonodaje pred vzpostavitvijo italijanske republike. Ce Pa primerjamo besedilo naše ustave z besedili ustav ostalih držav, smo prisiljeni ugotoviti, da smo zaostali protj nemški wejmarski ustavi precej zadaj pa smo posebno še v primeri s sovjetsko ustavo, kjer je postala ideja dela, ki zavzema vodilno mesto v družbi, pozitivni m konkretnj činitelj. Prav tako je naša ustava precej zaostala za jugoslovansko ustavo, ki je utrdila načela, ki bodo v več alj manj bližnji bodočnosti morala postati tudi načela italijanske družbe.«
Množične demonstracije v Neaplju
Rim, 13. marca (Tanjug). Delavska zbornica v Neaplju je včeraj organizirala množične demonstracije v protest proti prelivanju krvi, ki ga je povzročila 10. t. m. policija po naročilu prefekta.
predlože grško vprašanje Organizaciji Združenih narodov in pravi med drugim:
Grška nesreča je tudi svetovna nesreča, grški problem je tudi svetovni problem. Razpadanje in zmeda v Grčiji je svetovna nevarnost in spada v pristojnost Združenih narodov.
ZDA bi napravile napako, če bi posodile Grčiji denar zato, da bi se obdržalo britansko gospostvo. Tudi ne bi bilo treba dati posojila Grčiji zato, da se obdrži sedanja vlada. Posojilo bi bilo treba dati s pogojem, da se proglasi politična amnestija za vse jetnike in sestavi koalicijska vlada ob udeležbi EAM-a.
New York, 12. marca. (Tass) Časopis »PM« piše v uvodniku, da je podlaga današnje krize v Grčiji churchil-lovska politika oborožene intervencije za zatrtje demokratičnega gibanja jn podpiranja grške reakcije. Ta politika se izvaja že dve leti in velja 700 milijonov dolarjev — 350 milijonov Unro in prav toliko angleško okupacijo. Toda grška kriza se nadaljuje in je položaj grške reakcije še naprej negotov.
Grškega problema ni mogoče rešiti z izročanjem velike količine topov grškim reakcionarjem, rešti ga je mogoče samo na podlagi sovjeisko-ame-riškega sodelovanja in akcije Organizacije Združenih narodov.
Ostavka belgijske vlade
Bruselj, 12. marca (AFP) Predsednik vlade Camill Huysmans je podal ostavko vlade.
Stanje prehrane v Avstriji je vedno slabše
Dunaj. 12. marca. (Tanjug) Stanje glede prehrane v Avstriji je vsak dan slabše in povzroča vedno večje nezadovoljstvo delovnega ljudstva.
Delavci 17 vodilnih industrijskih podjetij so prenehali delati v protest proti nezadostni hrani. Posebno odposlanstvo je obiskalo ministra za prehrano in zahtevalo večje obroke živil.
Dne 10. marca so priredili delavci mlinov jn tovarn za testenine v Neaplju demonstracije protj svojim delodajalcem, ki so zaprli podjetja, ker se niso hoteli podrediti odločbi o novih cenah testenin. Delavci so prjšli disciplinirano pred poslopje prefekture z zahtevo, da naj prično podjetja z delom. Namesto odgovora je policija po naročilu prefekta pričela streljati na delavce in je bilo ranjenih več delavcev.
Novo zmanjšanje obrokov kruha
Rim, 12. marca (Reuter). Nedavno določeni obroki kruha 235/gr so bili zmanjšan; na 200 gT kruha in 35 gr koruzne moke. Izdelava testenin je popolnoma prepovedana, dokler 'traja kritični položaj glede pšenice.
Položaj je še poslabšan zaradi tega, ker je v prometu najmanj 2 milijona neupravičenih krušnih nakaznic.
Novinarji proti obnovitvi agencije Stefani
Rim, 12. marca (Tanjug). Novinarji so na federalni skupščini v Fi. renzj soglasno zavrnili poizkus za ponovno vzpostavitev fašistične časopisne agencije »Stefani«.
Berlin. 12. marca (Tass) Na prvem kongresu nemških žena 9. marca v Berlinu so ustanovili v prisotnosti 1400 delegatk Zvezo demokratičnih žena Nemčije. Soglasno so sprejeli statut, program in resolucijo »Za mir med narodi«. Za predsednico Zveze so izvolili dr. Marijo Durant - Weber.
Zločinec, ki ima na vesti smrt 4 milijonov ljudi, pred sodiščem v Varšavi
Varšava, 12. marca (Tanjug) Danes se je začela pred narodnim sodiščem Poljske republike razprava zoper vojnega zločinca Rudolfa Hessa. Obtožen je, da je bilo na njegov ukaz sežganih 4 milijone ljudi in da je organiziral zverinska mučenja, zaradi katerih je umrlo nad 300.000 ljudi
V državi New York javni nameščenci ne smejo stavkati
New York. 12. marca. (AFP) Senat države New York je sprejel s 35 proti 16 glasovi načrt zakona, po katerem je uradnikom in nameščencem v javni službi prepovedano stavkati in so za prekršitve določene stroge kazni. Načrt zakona bo sedaj predložen še Predstavniškemu domu.
Zaradi natančnega pregleda jugoslovanskih otrok v Nemčiji je Komite zaj socialno skrbstvo pri vladi FLRJ objavil:
Med vojno je okupator odpeljal mnogoštevilne jugoslovanske otroke, o katerih pogosto še danes ne vemo, kje bivajo. Precejšnje je tudj število tistih otrok, ki so se rodili v taboriščih ali po raznih krajih Nemčije in Avstrije, kjer so živeli njihovi starši.
Da bi lahko utemeljili našo zahtevo, marajo imeti naša oblastva v3e potrebne podatke o teh otrocih. Zato se obračamo na starše, bližnje in daljnje sorodnike takih otrok, naj oddelku za repatriacijo Komiteja za socialno skrbstvo pošljejo tele podatke:
1. Ime in priimek, kraj in čas rojstva; 2. v kakih okoliščinah so otroka odpeljal; od staršev (čas, ko je bil odpeljan, kdo ga je odpeljal in podobno); 3. v katerj državi je sedaj otrok (če se ne ve natančno, naj se navede verjetno domnevo z obrazložitvijo) 4. ime, poklic in naslov osebe, ki daje podatke; 5. vsi drugi podatki, kj niso tu našteti, a bi jih bilo mogoče dati; 6. hkrati je treba napisati pismeno zahtevo' posameznih staršev ali sorodnikov, da jim naša oblastva; otroka ali otro. ke izroče. Ta pismena zahteva bo porabljena kot dokument, ko se bo
Piesch odstopil!
Dunaj, 12. marca*. Znani sovražnik Slovencev in nacist, predsednik deželne vlade na Koroškem. Hans Piesch, ki je maja 1945 sprejel oblast iz rok nacističnega gauleiterja jn vojnega zločinca Rainerja, je odstopil.
Znano je, da je bil Hans Piesch član avstrijske delegacije, ki je razložila stališče avstrijske vlade na londonskem zasedanju zunanjih ministrov in da je tedaj »kot izvedenec za koroška vprašanja« branil tezo o »nedeljivi Koroški«. Viada. FLRJ je protestirala zaradi sodelovanja tega znanega nacista na londonski konferenci.
Avstrijski nacisti odstranjujejo slovenske napise
Dunaj, 11. marca. Ker avstrijska ob’.astva niso izpolnila obljube, da bodo na Slovenskem Koroškem uvedla napise v slovenskem in nemškem jeziku, je začelo slovensko prebivalstvo samo izpolnjevati to obljubo. Od Ziljelke doline pa preko vsega Ro. ža d0 Podjunske doline in na obeh straneh Drave je slovenska mladina poleg nemških napisov postavila tudi kažipote z napisi v slovenskem jeziku. Toda ti napisi so čez noč izginil;. S tem so se pečali najprej nacistični elementi, pozneje Pa so se jim pridružili avstrijski organi javne varnosti, končno pa tudi britanska policijska oblastva FSS-a.
V	slovenskem Pliberku so odstranili slovenske napise člani družine znanega SS-ovca Feliksa; Potiska, ki je bil do nedavnega uslužbenec javne varnosti na Koroškem. Potisk je priznal, da je to storil po nalogu avstrijskih političnih funkcionarjev.
V	Žitan ves; je slovenska mladina obesila slovenske napise na poslopja občine, pošte in orožništva. Orožnik Wcizs je istega dne popoldne odstranjeval slovenske napise in izjavil: »Dokler imamo m; še tukaj besedo, ne bo slovenskih napisov na javnih poslopjih!«
V	Kapi; na Dravi so organi britanske policije FSS telefonično po-klioali očeta Bruna Lasnika, ki je bil obesil slovenske napise. Opozorili so ga, da so orožnikom izdal; pismen ukaz, da morajo odstranjevati table s slovenskimi napisi.
4000 zagrebških pionirjev bo poslanih na letovanje
Zagreb, 12. marca. Letos bo Ljudska fronta v Zagrebu poslala na počitnice in okrevanje 4000 zagrebških pionirjev. Razen tega bo tudi prosvetni oddelek LMO v Zagrebu poslal na letovanje večje število šolskih otrok. V teku so že priprave, da bi šolskim otrokom poleti zagotovili bivanje na morju.
zahtevala izročitev otrok, zato mora biti napisana ločeno od drugih, podatkov.
Da bi jugoslovanski državljani, ki žive kict razseljenci ali na kak drug način po raznih taboriščih v Nemčiji, Avstriji, Italiji in drugih državah, bolj redno dobivali pošto od svojih družin in tovarišev iz naše države, obveščamo prizadete, da bo pred kratkim ustanovljeni odbor bivših jugoslovanskih repatriirancev sprejemal in odpravljal pisma in podobne pošiljke po svojih posebnih kurirjih.
Pisma je treba pošiljat; oddelku za repatriacijo Komiteja za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ, Trg bratstva i jedinstva štev. 5 (Invalidski dom) Beograd.
Komite za socialno skrbstvo pr.; vladi FLRJ
VREMENSKA NAPOVED za petek 14. marca:
Oblačno in deževno, pozneje zbcljSanJe.
Turistično vremensko poročilo z dne 13. marca ob 7. uri zjutraj: UOHINJ +1, oblačno, 100 cm južnega
snega.
KRANJSKA GORA +1. oblačno. 70 cm južnega snega, skakalnica uporabna-PLANICA +1, 110 cm južnega snega, skakalnice na 23, 65 ln 120 m uporabne. Turistična vremenska poročila bomo za naprej objavljali samo 3 krat na teden. Poročevalci za višinske postojanke naj poročajo ob ponedeljkih, sredah in petkih.
V	svojem nedavnem članku o vlogi in nalogah zunanje trgovine v obdobju elektrifikacije in industrializacije naše dežele je minister za zunanjo trgovino FLRJ Nikola Petrovič poudaril, da postavlja petletni plan zunanjo trgovino Jugoslavije pred povsem nove naloge, mnogo večje in bolj odgovorne kakor so bile dosedanje. Jugoslavija bo morala iz temeljev spremeniti lice svojega gospodarstva ter postati dežela z razvito, moderno industrijo in napredno kmetijsko proizvodnjo. Ti velikanski načrti, za katere je dal pobudo tov. Tito, zahtevajo polno aktivizacijo zunanje trgovine. Poleg rednega uvoza surovin, polfabrikaitov in goriva za normalno delo industrije, rudarstva, prometa in kmetijstva na sedanji ravni, bo treba v prihodnjih letih v neprimerno večjem obsegu kakor kdajkoli doslej uvažati stroje za elektrifikacijo in industrializacijo. Tempo izpolnjevanja naših načrtov bo odvisen v veliki meri od količine in rokov, v katerih bomo uvažali iz inozemstva stroje in naprave, ki jih v prvih letih petletnega plana ne bomo mogli sami izdelovati.
Te besede ministra za zunanjo trgovino poudarjajo važnost naše zunanje trgovine za izvedbo našega plana, obenem pa kažejo smisel in smoter zunanje trgovine v planskem gospodarstvu v popolnoma drugačni luči, kakor je to v anarhičnem kapitalističnem gospodarstvu. Zunanja trgovina se v kapitalistično urejenih državah razvija v breznačrtnem kaotičnem gospodarjenju. Njeno glavno gibalo je lov za cenenim dobičkom in osvajanje zunanjih tržišč. Pokličimo si le v spomin nekatere najznačilnejše primere iz predvojne jugoslovanske zunanje trgovine. Tekstilna industrija je morala uvažati prejo, ker je bila zmogljivost naših predilnic mnogo manjša kakor zmogljivost naših tkalnic. Jugoslavija je izvažala vrsto surovin, predvsem rudnin in kovin, uvažala pa je istočasno polizdelke in izdelke iz železa, jekla in drugih kovin. Kljub lesnemu bogastvu smo uvažali tiskovni papir, kljub razviti živinoreji smo v inozemstvu kupovali za drag denar surov in topljen loj. Ker nismo izrabili solnih rudnikov in dolge morske obale, smo morali uvažati tudi sol. Številna zdravilna zelišča smo za cenen denar izvažali v inozemstvo, nato pa smo prav ista zelišča v ličnih za-vitkih z inozemsko zaščitno znamko za drag denar uvažali. Iz žitorodnih predelov smo izvažali žito ne glede na to, da je vladala v istem času v pasivnih krajih lakota.
V	pogojili plimskega gospodarstva moramo z izmenjavo nabavljati v inozemstvu tista materialna sredstva, ki jih za izvršitev gospodarskega plana nujno potrebujemo, pa jih sedaj v državi ne moremo ustvariti. Namen planskega gospodarstva je med drugim tudi ta, iztrgati se iz gospodarske odvisnosti od inozemstva. Iz tega sledi oblika, v kateri se mora razvijati naša zunanja trgovina. Ne gre samo za to, da si nabavljamo za izvedbo planu nujno potrebna materialna sredstva, temveč tudi za to, da si nabavimo ta sredstva v obliki, ki izključuje vsako možnost gospodarskega zasužnjevanja. To že v načelu izključuje način kupovanja na podlagi posojil ali drugih obveznosti, ki bi mogle voditi v kakršnokoli obliko gospodarske in s tem nujno povezane politične odvisnosti. Iz tega sledi načelna zahteva, da si moramo nabavljati za izvršitev plana potrebni material in izvažati vse to, kar doma po planski razdelitvi ni neobhodno potrebno. V prvi vrsti si moramo nabavljati stroje in material, ki nam bodo že v samem izvajanju plana zmanjšali potrebo uvoza, to je predvsem stroje za izdelovanje strojev. Tako podreja gospodarski plan tudi zunanjo trgovino splošnim potrebam gospodarstva. V teh gospodarskih pogojih je izvoz samo fukcija uvoza.
Za uspešno izvršitev teh nalog je važno, kakšni so odnosi do inozemstva, od koder material uvažamo. Res je, da kapitalistično imperialističnim državam naša notranja družbena ureditev ni po godu in da nam zaradi tega skušajo zavreti naš zavidljivi napredek. Vendar pa moramo istočasno naglasiti, da imamo v svetu mnogo prijateljev, s katerimi smo že sedaj v najugodnejših gospodarskih stikih.
želja Jugoslavije je, da gospodarsko sodeluje z vsemi državami, vendar samo kct enakovreden partner. Jugoslavija je sklenila vrsto trgovinskih sporazumov, tako s Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Poljsko, Belgijo, Norveško, Švico, Madžarsko in je sedaj v pogajanjih še z nekaterimi državami ter pcleg tega v dejanskih trgovinskih stikih z vrsto drugih držav. Poudariti moramo ogromno podporo, ki nam jo po trgovinskem sporazumu od vsega začetka nudi Sovjetska zveza, ki nam je omogočila v prvem, najtežjem času po osvoboditvi nabavo goriv, maziv in surovin za našo tekstilno industrijo. Tudi naš odnos do ostalih držav nam omogoča živahno zamenjavo, istočasno pa postavlja pred nas nalogo, da s hitro in pravilno organizacijo našega izvoza dejansko omogočimo uvoz. Ce hočemo torej uspeti v našem načrtu, če hočemo nabaviti neobhodno potrebna materialna sredstva za izvršitev plana, moramo usposobiti naš izvoz za obsežne naloge, ki nas že v tem letu čakajo.
Vse naše izvozne možnosti so po skrbnem preučevanju zbrane v izvoznem planu. V dnevnih razgovorih pogosto čujemo, da pomeni forsiranje izvoza omejevanje splošne potrošnje. Ce naglašamo nujnost omejevanja zaradi izgraditve našega gospodarstva, tedaj pri tem nikakor ne gre za omejevanje v naši osnovni potrošnji, v predmetih osnovne prehrane. Saj plan ne bi bil plan, če ne bi predvsem upoštevali naših domačih potreb. Potrebo zviševanja izvoza je treba razumeti tako, da moramo z organizacijskimi ukrepi izkoristiti še vse neizčrpane izvozne vire, da moramo do skrajnih mer povečati izvoz predmetov, ki za preskrbo širokih delovnih slojev niso posebnega pomena, obenem pa izvesti skrajno štednjo z vsemi surovinami, domačimi in tujimi.
Strukture našega izvoza ne moro-mo spremeniti preko noči. V povprečju zadnjih let pred vojno je od našega izvoza odpadlo 63 % na kmetij-sko-živinorejski sektor. 17 % na lesni, 14 % na rudarskctopilniški in le 6 '/c na industrijski sektor. Visoka odstotna udeležba kmetijsko živinorejskega in lesnega sektorja bo vsaj v prvih letih ostala bistveno neizpreme-njena. Prav tako udeležba nepredelanih surovin, že v današnji situaciji imamo neštevilne možnosti dvigniti količino izvoznih presežkov, treba je le načrtnosti in uspešne organizacije, že v prvem letu po osvoboditvi se je pričel razvijati naš izvoz v rudarsko-topilniškem sektorju, v malem pa tudi izvoz prehrambenih predmetov (sadje, alkohol, industrijske rastline). V izvozu vina beležimo sedaj že lepe uspehe, s povečano proizvodnjo lahko ta izvoz nadalje dvignemo. Enako sliko nudi naše sadjarstvo. Izkoristiti moramo možnosti izvoza izdelkov domače obrti, zelišč in predmetov, ki jih deslej v izvozu še nismo obsegii-Na nas samih je, da vse možnosti izkoristimo, da si z maksimalnim povečanjem izvoza zagotovimo dovolj plačilnih sredstev za nabavo strojev, naprav in surovin v inozemstvu.
Minister za zunanjo trgovino inž. Petrovič je opozoril na nekatere napake, predvsem na napako gospodar, skega partikularizma v zunanji trgovini, ki prihaja do izrazov v nazira-nju, da je zunanja trgovina, zlseü pa izvoz, izključno stvar ministrstva za zunanjo trgovino. Mobilizacija proizvodov za izvoz in skrb za prodajo izvoznega blaga v inozemstvu, pod pogoji naše gospodarske ureditve, ne more in ne sme biti izključno skrb ministrstva za zunanjo trgovino in nje organov, temveč mora biti skrb vsega našega gospodarstva kot celote, vseh njenih ustanov in organov. Brez kontrole seveda ni načrtne zunanje trgovine. S tem pa ni mišljena centralizacija trgovine. Zlasti izvedba našega izvoznega in uvoznega plana mora biti do skrajnih možnosti decentralizirana.
Za izvršitev ogromnih nalog, ki jih postavlja naš petletni plan je treba aktivirati vse naše gospodarstvo. —• Dolžnost vsakega posameznika je, da sodeluje pri delu za mobilizacijo izvoznih presežkov, ki pomeni mobilizacijo za čim hitrejšo nabavo potrebnih materialnih sredstev za izvedbo plana, za čim hitrejšo izgraditev naše domovine.
Sestanek „Javne tribune“
Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je za »Javno tribuno« sprejel že večje štetilo dopisov, ki se nanašajo predvsem na splošna vprašanja gospodarsko političnega značaja in na nekatere specifične probleme mesta Ljubljane. Na postavljena vprašanja bo odgovarjal član sekretariata IOOF tov. Marijan Brecelj na 1. JAVNEM SESTANKU »JAVNE TRIBUNE«, KI BO V SOBOTO 15. MARCA OB ŠESTIH ZVEČER V MLADINSKI DVORANI V FRANČIŠKANSKI ULICI.
Vabimo prebivalstvo, naj se sestanka udeleži.
\Naša žena“
Borba na Koroškem
ANKETNA KOMISIJA V GRČIJI
Jugoslovanski dokazi neovrgliivi
Zadrega predstavnikov Grčije in Velike Britanije
Zveza demokratičnih žen v Nemčiji
Zbiranje podatkov o jugoslovanskih otrokih, ki jih je okupator odpeljal v Nemčijo in Avstrijo
Slovenske matere in dekleta smo se zgrozile ob vesti, da je angleški kamion namerno zavozil v skupino slovenskih antifašističnih borcev, med katerimi je bilo tudi več žena in deklet.
Nismo še in ne bomo nikdar pozabile, da je pred meseci padla pod streli angleškega vojaka mlada Mal-ka Oraže. Vemo, da je bila tov. Anica Šporn že enaindvajsetkrat aretirana, odkar so jugoslovanske čete zapustile slovensko Koroško. Nismo pozabile na zverinsko nastopanje avstrijskih policistov ob komemoraciji nad žrtvami fašizma, ki je bila lani 15. aprila. Vso množico, ki se je po zborovanju z zastavami in napisi razvila v povorko, so začeli orožniki in policisti, med katerimi so bili bivši SS-ovci, psovati in obmetavati s kamenjem. V rokah so imeli kole. s katerimi so dejansko napadih Trgali so ljudem iz rok napise in zastave. Ljudi, ki so zastave branili, je policija metala na tla, pri čemer so bili prav posebno surovi z ženami in dekleti. Ko vsa njihova surovost ni nič zalegla, so poklicali na pomoč brizgalne ter začeli ljudi polivati z vodo. Takrat je büo med drugimi aretiranih preko 15
dekl*t in žena. Aretirali so tudi 8-letnega otroka in 70 letnega starca. Z aretiranci so v zaporih nečloveško ravnali. Nezavestnim niso dali niti vode, niso se brigali, da bi jim nudili zdravniško pomoč. Ena izmed deklet je imela hudo rano na glavi, ki jo je povzročil udarec s kamnom.
Tega zborovanja sta se udeležili tudi tov. Mak Pavla in Mak Danica iz Zgor. Kota v Selah. Pavla je stara 50 let in je mati Makove Pavle, ki jo je ob zadnjih dogodkih povozil angleški kamion.
Povedala je, da se je odpeljala od doma z vozom s petimi tovarišicami na zborovanje v Celovec. Na mostu ob Dravi so jih avstrijski orožniki ustavili in zahtevali od njih legitimacije. Niso jim pustili, da bi šle dalje. Zato so voz poslale nazaj, same pa so šle peš po stezi mimo Rumberškega gradu. Pri Žihpoljah so jih orožniki zopet ustavili in spodili nazaj. Makova pa je na vsak način hotela priti na zborovanje. Zbežala je kar čez železniški tir proti Celovcu, toda tik pred Celovcem jo je orožnik zopet zavrnil. Zgrabil, jo je in jo hotel odpeljati k policijskemu inšpektorju. Pritekli so še drugi orožniki, toda Pavla je bila
spretna in iznajdljiva. Iztrgala se jim je in po stranski poti dospela v Celovec. Njena druga hčerka, Danica Makova, je tudi šla na zborovanje. Avstrijski policisti so jo prijeli in pretepli. Pogumna Danica pa je surovinam ušla s policije.
Tako so postopali policisti in bivši SS-ovci z našimi ženami, ker so se hotele tudi one pokloniti žrtvam, ki so padle za svobodo Slovenske Koroške, ker so tudi one zavedne ar.tifa-sistke. Zato so ubili tudi mlado Malko Oraže.
Ko je hitlerjevska Nemčija 1. 1938. zasedla Avstrijo, je bila zavedna družina Oraže od avstrijskih oblastnikov ves čas preganjana. Ko so se 1. 1943. začeli organizirati prvi koroški partizani, jim je ta družina takoj nudila svojo pomoč. Malka je postala aktivistka na terenu, leta 1943. pa je odšla med partizane. Po njenem odhodu so gestapovci aretirali vso družino.
Malka se je tudi po koncu vojne vsa posvetila mladinskemu delu. Kot mladinska aktivistka v Želeizni Kapli je bila s svojo izredno organizacijsko sposobnostjo tm v poti angleški in avstrijski policiji. Začeli ©o jo zasledovali. Ko ie šla na neki sestanek, ki je bil v železni Kapli, so jo opazili. Neki civilist, ki je stal poleg angleških FSS, je s prstom pokazal na Matko, češ ta je. Angleški policist je takoj skočil proti njej, naperil puško
in trikrat ustrelil vanjo. Ta zločinec se je sicer pri zasliševanju izgovarjal, da je zato streljal, ker se na trikratni klic ni ustavila. Toda Malka je dobila vse strele v prsa, kar dokazuje, da ni bežala, temveč je bila obrnjena proti policistu. Morda bi ostala pri življenju, če bi bil zdravnik opravil svojo dolžnost, toda bil je nacist in jo je pustil izkrvaveti.
Tudi mlada Anica Šporn je bila že žrtev fašistov in sedaj angleških ter avstrijskih policistov. Že leta 1942. je poiskala zvezo s partizani in jih obveščala o nemških postojankah ter jim prinašala sanitetni material in hrano. Leta 1943. je odšel njen brat med j»ar-tizane. Potem so zaprli njeno sestro in jo odpeljali v taborišče. Po tem dogodku sta odšla med partizane tudi oče in mati. Vida je ostala doma sama s 6 bratci in sestrami. Orožniki so delali vsak dan pri njej preiskave, ji grozili z orožjem, jo pretepali in hoteli od nje zvedeti, kje je njen brat, kjer so njeni starši. Čeprav je bila še mladoletna, so jo aretirali in obsodili. Ko se je vrnila domov, je dobila ukaz. da se mora s svojimi brati in sestrami .izseliti iz hiše, ker jo bodo zažgali. Mesec dni polom, ko je njen oče padel v boju z gestapovci, je odšla z mlajšim bratom med partizane in se je že prvi večer udeležila borbe z orožniki. Po osvoboditvi je postala mladinska aktivistka y pliberškem
okraju; zaradi njene zavednosti so jo avstrijski in angleški policisti preganjali. 21 krat 60 jo aretirali že po odhodu Jugoslovanske armade iz Koroške. Lani so jo postavili celo pred britansko vojaško sodišče v Velikovcu.
Tudi tov. Kuhar Helena, ki je mati štirih otrok in ki jo je med drugimi povozil angleški kamion, je iz zavedne koroške družine. Že v plebiscitni dobi je vsa njena družina z vso »memo sodelovala v borbi za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Ves čas do druge svetovne vojne je bila agilna prosvetarka, ki se je vztrajno borila za preganjano slovensko besedo. Njena družina je že |x> zasedbi Avstrije nudila vso pomoč Slovencem, ki 6o dezertirali iz nemške vojske. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je vsa družina takoj postavila na stran osvobodilnega gibanja. Ta hiša je bila stalno skrivališče in pribežališče koroških partizanov. Leta 1944. se družina ni mogla več obdržati doma, ker je bila že preveč osumljena, zato so vsi odšli v partizane. Pozimi leta 1945. je Helena padla v zasedo. Odvedli so jo v taborišče, kjer je ostala do osvoboditve. Po osvoboditvi se je z vso vnemo vrgla na delo, organizirala je koroške žene v žensko antifašistično organizacijo. Najprej je postala predsednica krajev, odbora AFŽ v Železni Kapli. Zaradi njene požrtvovalnosti in žive delavnosti so jo
žene potem izvolile za predsednico veiikovškega okraja, slednjič pa je postala predsednica Pokrajinskega odbora AFŽ za Slovensko Koroško. Jasno je, da je tako agilna žena, ki je vse svoje življenje posvetila pravični borbi koroških Slovencev, bila trn v peti avstrijskim fašistom in pripadnikom angleške okupacijske oblasti. Zato je tudi to ženo, mater štirih otrok, namenoma povozil angleški kamion.
Tudi tov. Bulič Marija, ki je 7. marca postala žrtev zločina v Celovcu, je iz zavedne koroške codhine. Njenega očeta so že gestapovci aretirali in odpeljali v Nemčijo. Toda odločni mož je od tam zbežal in se pridružil partizanom. Boril se je v 2. bataljonu Koroškega odreda do zfoma fašizma in je sodeloval pri zasedbi Celovca. Tov. Marija je bila ves čas zavedna aktivistka Osvobodilne fronte.
Tov. Mak Marija, tudi žrtev zločinskega napada s kamionom, je hči zavednega koroškega kmeta. Vsa Makova družina je že od leta 1942. sodelovala v slovenskem osvobodilnem gibanju. Štirje bratje so se borili v koroških partizanskih odredih. Marija sama pa je bila aktivistka od 1.1942.
Dolga je veriga zločinov nad slovenskim življem na Koroškem. TT zločini pa še bolj vzpodbujajo k nepopustljivi, žilavi borbi za pravice Slovenske Koroške, ki je za združitev z Jugoslavijo prelila že toliko krvi.
Vevški papirničarji za prekoračenje proizvodnega plana

Vevški papirničarji smo se lotili dela za prekoračenje proizvodnega plana. Pod vodstvom naše sindikalne podružnice hcčemo napeti vse sile za naše gospodarske, politične in kulturne cilje. Papirniška sindikalna podružnica se je reorganizirala po sklepih IV. plenuma Enotnih sindikatov Jugoslavije. Poleg upravnega odbora imamo zaradi obsežnosti podjetja, kakor tudi zaradi načina dela v naši tovarni še sedem pododborov, v katerih je 29 skupin. Tako šteje plenum podružničnih aktivistov 186 članov, med katerimi je 12 članov upravnega odbora, 84 članov pododborov, 87 poverjenikov skupin in trije člani finančnega nadzorstva- Po organizacijskem načrtu imajo skupine redne sestanke po eno uro na teden. V tem časii študirajo o raznih gospodarskih, političnih in kulturnih problemih ter o perečih sindikalnih zadevah. Poverjeniki skupin se redno udeležujejo sej pododborov, v katere so vključeni. — Pododbori imajo redne seje vsakih 14 dni, enako tudi upravni odbor, čigar sej se udeležujejo vsi predsedniki pododborov. V vse te forume so bili na občnem zboru izvoljeni funkcionarji, ki so bili ob izvolitvi deležni soglasnega zaupanja članstva. Da pa naši podružnični forumi ne mislijo obstati prekrižanih rok, se je pokazalo že
prvi teden po občnem zboru, ko je bila konferenca upravnega odbora, tarifne komisije in predstavnikov podjetja. Ta konferenca si je zadala nalogo, da uredi v čim krajšem času že dolgo pereče vprašanje plač naših uslužbencev. V zvezi s tem- je imelo že tudi 5 pododborov svoje seje. Med tem je bila tudi konferenca vsega podružničnega aktiva, kjer smo pregledali svoje naloge v prvi gospodarski petletki.
Čeprav je bilo delo sindikalne podružnice v zadnjem času namenjeno predvsem reorganizaciji in pripravi občnega zbora, se vendar ostali sektorji niso povsem zanemarjali. Vsakih 14 dni imamo sindikalno kinematografsko predstavo.
Pri vsem tem delu pa smo se vedno zavedali svojih dolžnosti pri udejstvovanju na gospodarskem področju. V tekmovalni vnemi smo organizirali delovno nedeljo dne 9. marca, ko je vsa tovarna normalno obratovala in povečala količino proizvodnje. Takih delovnih nedelj bo letos še več. Del zaslužka delovnih nedelj gre v sindikalno blagajno za kritje proračuna, saj znaša proračunska vsota naše podružnice za letos 257.000 din in je le malenkosten del krit z rednimi dohodki. Tako prinašajo delovne nedelje trojno korist: 1. predvsem se več
proizvaja, 2. ljudje zaslužijo, 3. sindikalna blagajna pa dobi sredstva, ki zopet prihajajo v prid skupnosti.
In ne samo produkcijski oddelki, tudi razni pomožni oddelki si prizadevajo, da bi dali čim več od sebe. Tako pomagajo naše reparatume delavnice pri obnovi in graditvi sorodnih tovarn, za katere se popravljajo in tudi izdelujejo novi stroji in aparati. V zadnjem času je bilo zgrajenih več laboratorijskih aparatov, ki so potrebni za raziskave proizvodnih možnosti. Brez takih aparatov si ni mogoče misliti napredka v proizvodnji in smo jih prej vedno uvažali iz inozemstva ter jih drago plačevali.
Posebno smo ponosni, ker je bilo nekaj naših tovarišev strokovnjakov pozvanih, naj dvignejo druge papirnice, ki so na nižji organizacijski in tehnični ravni na sodobno stopnjo.
Tudi z vzgojnega področja lahko omenimo, da imamo v našem podjetju dve strokovni šoli za izvežbanje tehničnega, kakor tudi papirniškega kadra. Poleg tega se prirejajo tečaji za upravno-tehnično osebje in je bil tak tečaj pravkar končan.
Z našim delom hočemo dati vse svoje sposobnosti na razpolago za izvedbo naših sindikalnih nalog in preko teh za predčasno izvedbo naše gospodarske petletke.	—st.
Priprave za kongres ljudske prosvete
KRANJ: Za kongres ljudske prosvete, ko smo se pričeli pripravljati v okraju že lani po jesenskih festivalih, so prosvetni sveti takoj po objavi razpisa volitev sklicali vse, ki se aktivno udejstvujejo v Ijudskoprosvet-nem delu množičnih organizacij in društev. Volivci so pravilno predlagali take kandidate, ki poznajo pro-rleme svojega okoliša in ki so z dosedanjim delom pokazali, da prav razumejo vlogo ljudske prosvete v sedanjem času. Izvoljeni delegati, ki jih je nad 30, so izvolitev sprejeli kot priznanje svojemu delu.
SLOVENSKA BISTRICA: Ta teden smo pri nas volili delegate za kongres ljudske prosvete. V Račah, Poljčanah in v Slovenski Bistrici so bili rajonski sestanki, na katerih so
delegate volili zbrani zastopniki organizacij, ki se aktivno udeležujejo kultumo-prosvetnega dela. Med izvoljenimi delegati so člani sindikalnih organizacij in vaških prosvetnih krožkov, ki bodo dostojno zastopali naš okraj na kongresu.
NOVO MESTO: V Rokodelskem domu se je sestal ves mestni kultumo-prosvetni aktiv. Razpravljali smo o ljudski prosveti v Novem mestu in o njenih nalogah. Po vsestranski razpravi in sklepih smo prešli na volitve delegatov za kongres ljudske prosvete v Ljubljani. Izbrani delegati so po večini člani sindikatov, naši najboljši aktivisti v raznih panogah ljudske prosvete, ki poznajo probleme in potrebe prosvetnega dela.
Gams Franc, tajnik KLO v Šmartnem pri Slovenjgradcu — primer protiljudskega dela
Na zasedanju Ustavodajne skupščine LRS je tov. Kardelj v svojem govoru poudaril trhlost nekaterih ijudskih odborov. Podčrtal je, da so -e ponekod vrinili v naše ljudske odore stari izkoriščevalci, vaški samodržci in mogotci, ki so s svojim premoženjskim vplivom na račun ljudske oblasti iskali osebnih koristi.
Kričeč primer takih protiljudskih oblastnikov so nedavno odkrili v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Tajnik KLO Gams Franc iz Šmartnega je sin premožnega kmeta v vasi. V njegovi tajniški službi se je opažalo vedno nekako nasprotje z OF. Včasih je na množičnih sestankih celo javno nastopal in se upiral odlokom in zakonom, d so bili v korist delavstva in malih kmetov. Ko je bil izdan odlok vlade FLRJ o ločitvi cerkve od države, se je postavil na stran onih, ki so skušali ta zakon izrabiti kot orožje proti ljudski oblasti. Kot »vzoren« tajnik ljudskega odbora se je pokazal tudi :akrat, ko je agrarna reforma razde--la velikopcsestniško zemljo malim in srednjim kmetom. Na vse kriplje si ;e prizadeval, da bi se veleposestvo Kaca ne razdelilo in je vložil pri ■ grarni komisiji pismen protest, češ, da so Kacovi, posestniki zemljišča s skupno 750 ha, »kmetje«. V ta krog
so se zbrali razni vaški finančniki, ki so na eni strani prosili za Kaca, na drugi strani pa pohlepno želeli, da se tudi njim dodeli zemlja.
V KLO Šmartno se ni opazil noben napredek. Tako se je šele pred tednom ustanovila Kmečko produktivna zadruga kljub ugodnemu terenu in prilikam. Tov. Gams Se ni udeleževal študijskih sestankov, pač pa je nasprotoval in skušal pobiti voljo do političnega dela dobrim aktivistom OF. Veliko rajši se je pečal s tem, da je s svojim očetom skril po raznih bunkerjih 2800 kg žita, katerega ni prijavil oblasti niti kilograma, še več, poleg žita je imel skrito orožje, municijo, elektrotehnični material in radijske aparate, će bi se tov. Gams udeleževal sestankov, se mu ne bi bilo treba izgovarjati, da je vsa zadeva nedolžna in da ni vedel, da spadajo vse te skrite stvari pod oddajo.
Tako se je končala pot protiljudskega tajnika KLO, ki je imel zalego živeža za nekoliko let naprej in je ravnodušno gledal na tisoče delovnih ljudi, ki žrtvujejo vse za obnovo domovine, ne da bi se strašili žrtev. Delovno ljudstvo zahteva najstrožjo kazen za take skrivače žita in orožja, kakor tudi izkoriščevalce funkcije, ki jim je bila. poverjena.	F. L.
V izložbi Bate je stalna razstava gozdarskega oddelka ministrstva za kmetijstvo. — Trenutno je prikazano pridelovanje smole v naših gozdovih in nje pomen v industriji.
KULTURNI PREGLED
Kiifiževna delavnost v Sarajevu
T Sarajevu je državna založba »Svi-:lost« izdala več izvirnih lepcslov-i in znanstvenih del, ki zaslužijo, sa nekoliko seznanimo z njimi. — žavna založba kot edina v Ljudski publiki Bosni in Hercegovini, tiska la 14 članov Društva književnikov, žive v teh deželah. Ravnatelj za-žbe je pisec in kritik Marko Mar-ivič, ki je istočasno predsednik drnca. Od izišlih del je Komite za kul-ro in umetnost nagradil dve deli in :er Ive Andrica »Mest na Drini« in emo Skender Kulenoviča »Stojan-mati knježepoljska«. Dramo Mislava Feldmana »Iz mraka« so na-adili v Zagrebu.
Najstarejši pisatelj je Ivo Andric. >dil se je v Doeu, nedaleč od Travka. Študiral je v Zagrebu, na Duju in v Krakovu. Pisal je že v stari goslaviji in so takrat izšla sledeča egova dela: »Ex ponto«, »Nemiri«, ‘ot Alije Djerdjeleza« in tri zbirke ipovedk. Po osvoboditvi pa je izdal Sarajevu: »Travniško kroniko«,
»Gospodično« in s 100.000 din nagrajeno delo »Most na Drini«.
»Most na Drini (Na Drini ćuprija) je kronika mostu in vasi. Okoli gradnje mostu v letu 1516. naniza pisatelj že v prvih poglavjih več tragičnih zgodb iz borb srbskega življa v Višegradu proti turškemu nasilju. Dalje se vrsti zgodba za zgodbo v Konobari, ki je le dobro uro od meje beograjskega in bosanskega pašalu-ka. Pisatelj opisuje v nadaljnjih poglavjih v krepkem, realističnem stilu borbo muslimanov proti avstrijskim okupacijskim četam, njihov prihod in poraz v letu 1918. S tem letcm zaključi svojo kroniko. »Most na Drini« je zgodha o življenju brez glavnega junaka, o življenju, ki je »nerazumljivi čudež, kajti neprestano ga izčrpava in osipava, a vendar traja in krepko stoji kot »most na Drini« ... Tudi most se ne spreminja niti v letih niti v stoletjih, niti v najtežjih spremembah v ednosih med ljudmi. Vse gre prav tako mimo mimo njega kot
Konferenca voditeljev glavnih zadružnih zvez
Beograd, 13. marca. Včeraj se je začela v prostorih Glavne zadružne zveze FLRJ konferenca voditeljev glavnih zadružnih zvez ljudskih republik.
Pp poročilih sekretarjev glavnih zadružnih zvez ljudskih republik o stanju zadružništva v posameznih ljudskih republikah se je začela razprava. Razpravljali so o dosedanjem delu za prilagoditev zadružnih organizacij zakonu o zadrugah, o odkupu kmetijskih pridelkov, o reviziji programa za posamezne vrste zadružnih tečajev, da bi se usposobili strokovni kadrj, o kratkih tečajih za člane kontrolnih odborov, o krepitvi zadružnega tiska in vzajemnega sodelovanja zadružnih zvez ter o zadružni statistiki.
Sekretarji glavnih zadružnih zvez ljudskih republik so poročali o stanju statistike v svojih republikah in dali pobude za sistematično vzgojo zadružnih funkcionarjev pri zbiranju statističnih podatkov.
Konferenca se nadaljuje.
SONCE Z VELIKIMI PEGAMI dne 10. marca 1947 od 13. do 14.
Risal P. Kunaver ob 120 kratni povečavi
Preko sončne oble potuje te dni velikanska pega. Dolga je skoraj 200.000 kilometrov (premer Zemlje 12.740 kilometrov). Na njo bi lahko položili okoli 50 naših zemelj. Nudi nam silovito sliko velikanskih viharjev na Sončni površini. Magnetne in električne sile, ki se vzbujajo pri tem, vplivajo tudi na našo atmosfero. Čutili bomo to ob poslušanju na kratkih valovih v radiu, v telefonu in celo brzojavu. Polarne dežele bodo videle krasno polarno svetlobo, čez nekoliko dni bo pega na zapadnem robu Sonca. S potemnjeno Sipico jo lahko vidiš celo brez daljnogleda. Z lovskim daljnogledom pa jo lahko krasno opazuješ — seveda tudi z okajeno Sipico — pred okularjem.
Osrednja Ljudska univerza v Ljubljani priredi ob obletnici smrti Karla Marxa predavanje, ki bo drevi ob 18. uri v Mladinski (bivši frančiškanski) dvorani. — Predava tovariš Ivan Regent »O treh virih marksizma«.
Priprava na teden smuških poletov v Planici
Včeraj so nadaljevali naši skakalci s treningom na veliki skakalnici v Planici. Skakalnica je bila v prav dobrem stanju, nekoliko sicer pomrznjena, toda sposobna za skoke. Dopoldne je temperatura narasla na -f- 10 in v zraku se je pojavil veter, ki je nekoliko vplival na skakalce. Ob pol 12. so šli skakalci na start. Izvedli so 12 skokov, vse brez padca. Drugi Mežikov skok je bil odličen, pa tudi Finžgar je imel v drugem skoku prav dober stil. Nekoliko negotovi so posamezniki pri doskoku. Presenetil je Razinger Lojze s svojim drugim skokom, ki ga je izvedel nenavadno dobro. Dosegli so sledeče daljave:
Mežik Janko	69	75	m
Javornik Ivo	65	65	m
Finžgar Rudi	80	76	m
Rožič Janez	65	69	m
Razinger Lojze	65	76	m
Kordeš Stane	67	70	m
Najdaljši skok je imel Finžgar, ki je dosegel 80 m. Pripomniti moramo, da so vsi skakali s skrajšanim zaletom.
Za primerjavo naj navedemo nekaj letošnjih državnih prvenstev in veli-
kih mednarodnih' tekmovanj, kakšne daljave so bile na njih dosežene.
Najdaljši skok so dosegli v Ameriki s 73 m po Norvežanu Kongs-gaardu v Michiganu. Na Češkem je dosegel Američan Lenemeir v Spnd-lerovem mlynu tudi daljavo 73 m, na Poljskem je postavil Kula v Zakopa-nich 67 m, na državnem prvenstvu v Švici je bil najdaljši skok 57 m, v Avstriji 51.5 m, v Franciji 55.5 m, na
Norveškem v Holmekollnu je bil najdaljši skok 70 m po Asbjörnu Ruudu, dočim je bil v St. Moritzu na tekmah za Beli trak najdaljši skok 66 m. Iz tega pregleda vidimo, da so naši skakalci dosegli prav lepe daljave in lahko pričakujemo, da jih bodo še povečali.
Danes bodo s treningom nadaljevali, če bosta vreme in sneg primerna za skoke.
Naši alpski smučarji potujejo v soboto na šar planino
Za prvenstvo v smuku in slalomu ozir. v alpski kombinaciji na šar planini v Makedoniji od Zl. do 23. t. m. so se peleg smučarjev la Jugoslavije prijaviU tudi Madžari, Romuni m Bolgari. Najštevil-•leje bodo na prvenstvu zastopani tekmovalci Slovenije. Za tekmovanje na šar planini je prijavljeno zastopstvo 32 članov. 27 mladincev in 11 članic. Tekmovalce bo vodil Stane Predalič. Iz Ljubljane odpotujejo v seboto 15. t. m. zvečer z brzo-vlakom ln bodo prišli v ponedeljek na šar planino.
Izmed članov se bodo udeležili prvenstva: za FD Enotnost iz Ljubljane Hladnik. Baloh, Bizjak, Dernlč. Česnik ln Zupančič; FD Trž.č je prijavil Lukanca Matevža ln Slavka. Krmelja Janka in Jožeta. Kališnika. Steleta m Polajnarja; FD Kladivar iz Celja bo poslal Uršiča. Dvoršaka, Nunčlča. Kantušarja, PetrlJa tu Gradišnika: FD Polet iz Maribora bodo
zastopali čop. Sevčnikar. Legvart in Vengust: FD J. Gregcrčič z Jesenic pa ■pošlje n» tekmovanje Pračka O.rila m Marijana. Koblerja, Zubana. Bukviča, Žnidarja in Mraka.
Izmed članic bodo na prvenstvu sodelovale: za FD Gregorčič Praček Lojzka to Ancca. Katr.d kova in Poharjeva: za FD Polet čop Krista in Mihorkova; za Tržič Lukančeva; za Enotnost Iz Ljubljane pa Priboškova, Hanuševa. Kozakova m Pirkmajerjeva.
Mladinsko zastopstvo Slovenije tvorijo: Adlešič, De Gleria. Urbane Hrovatin (vsi Enotnost), Štefe, Dornik Krmelj, Križaj, Bogataj. Lang (vsi Tržič), četina. Mahkovec, Videčnik. Kopitar Lobe (vsi Kladivar), Sevčnikar. Cizej Kancler. Rozina (vsi Pflet). Pančur. Kucšič. Jalen, Draksler (vsi Gregorčič), Budlrek, Pre-stor Smolej in Radivojevlč (vsi Kranjska gora).
Fizkulturni dan bo konec junija
Proti koncu junija 1947 bo v vsej naši državi >Fizk ul turni dan«. Manifestiral bo moč, organiziranost in polet mladega pokolenja FLRJ in dosežene uspehe v fiz-kulturl. Ta dan bo dal mladini močno pobudo za nadaljnje delo. »Fizkulturni dan« bo manifestacija vsestranostl in množičnosti fizkulturnega gibanja. Pokazal bo uspehe in kvaliteto naših fiz* kulturnikov, hkrati pa prikazal tudi flz-kulturne sestave, ki se bodo opirale na narodne značilnosti in elemente narodno osvobodilnega boja, na vsakdanje delo po tovarnah, vaseh in šolah.
»Fizkulturni dan« bodo po okrajnih
mestih priredili zlete, ki se jih bodo udeležili fizkulturnlki vseh aktivov in društev. Največja in najslovesnejša proslava pa bo v Beogradu. Udeležili se je bodo fizkulturnlki iz vseh ljudskih republik. Program proslave v Beogradu ima tri dele: mimohod, gimnastični in športni nastop in lokalne prireditve. Na proslavi bo sodelovalo okrog 15.0M fiz-kult urnikov. Mimohod bo na beograjskih ulicah, glavni ln značilni nastopi pa bodo ob mimohodu na bnljvarn Rdeče armade. Gimnastični in športni nastop bo na štadionu Centralnega doma JA v Beogradu.
Prvenstvo Ljubljane v košarki
V	sobto 15. marc® ob 18 se prične v dvorani FD Enotnosti na Taboru prvenstvo Ljubljane v košarki. Vsa prijavljena mota se opozarjajo, da bo pričetek prvenstva točno ob 18. Igralo se bo na Izločilni sistem. Žrebanje bo pol ure pred pričetkom prvenstva. Finalni tekmi moških In ženskih moštev se bosta odigrali v nedeljo
16.	marca ob 10. Na prvenstvo opozarjamo vse ljubitelje kešarke, da izkoristijo izredno priložnost in si ogledajo igre. ki bodo borbene im tehriöno na višini. Tekmovalo bo sedem moških In dve ženski moštvi.
Namizno teniški turnir FD Enotnosti 15. do 16. marca
Ker se je med letom pokazalo na turnirjih, da je v glavnem že postavljena meja med igralci, ki tvorijo gornji razred, in med ostalim.i, je FD Enotnost organizirala turnir IT. republiškega razreda. Namen prireditve je, da se pokaže nov kader, k.i bo v bližnjem času zamenjal sedanjo stalno desetorico najboljših. V-si mladi in talentirani igralci bodo imeli to pot možnost, da se uveljavijo- Posebno velja to za podružnice naših sindikatov, kjer se namizni tenis goji množično. Nekatere sindikalne podružnice imajo dobre igralce in igralke, ki bodo gotovo odločilno posegli v borbo. Zato so vabljeni k turn.irju, ki je prav zanje namenjen. Isto velja tudi za šolske fizkulturne aktive in LMS. Turnir prične jutri ob pol 19 na Taboru.
Vsem tekmovalcem za fizkulturni znak
Okrožni center tekmovanja za fizkulturni znak priredi v soboto 15. t. m. ob 3 pop:ldn«> im v nedeljo 16. t. m. ob 9 zjutraj pohod po snegu namesto smučanja iz obvezne skupine. Ker še vedno mnogo tekmovalcev ni izpolnilo tft norme, opozarjamo, da je to zadnje tekmovanje v tej panogi, zato je dolžnost vseh, da se (pohoda sigurno udeleže. Start in cilj bosta v domu FD »Enotnosti« v Narodnem domu, vhcd z Bleiwelsove ceste št. 28. — Okrožni center tekmovanja za fizkulturni znak.
♦
FD Triglav izvede v nedeljo 16. t. m. ob 9. smučarsko tekmovanje za fizkulturni znak na 8 km za člane in 4 km za članice za vse one, ki so se prijavili, pa še niso izpolnili norme iz sinučenja. Zbor udeležencev in funkcionarjev bo ob
8.30	pred bivšo gostilno pri >Kameniti mizi« na Vodnikovi cesti. Kdor nima smuči, naj si jih izposodi pri smučarski postaji v Tivoliju. Tekmovanja naj se udeleže tudi vsi železničarji, ki so se prijavili za fizkulturni znak, pa niso člani Triglava.
Istočasno bo namesto smučanja izveden pohod po snegu za vse tiste prijav-Ijence tekmovanja za fizkulturni znak, ki ne bodo imeli smuči.
Smučarski teki in slalom za mladince v Mojstrani
FD Dovje-Mo j strana razpisuje za nedeljo 16. t. m. ob 8 medruštvene mladinske tekme za mladince, mladinke, pionirje ln pionirke v teku 5 km. 4 km in 2 km, pcpoldiUe ob 14 pa bo tekma v slalomu. Prijave še sprejemajo še pol ure pred pričetkom tekmovanja na nastepnem mestu v Mojstrani.	526-47
Akademija FD Triglava
V	nedeljo 16. marca ob 19 ponovi FD Triglav v domu Ljuba Šercerja akademijo, na katen sodeluje mladina in odrasli terenskega aktiva Zg. Šiške ter aktiva nižje gimnazije. Cisti dohodki akademiie gredo v korist mestnemu fondu za opremo inladinskiu brigad na progi Samac— Sarajevo. Iz tega razloga ni dvoma, da ho vsakdo obiskal aakdemijo, ki ima v vseh ozirih napreden in ljudski značaj.
Tekmovanje podeželskih fizkulturnih aktivov
Zvezno tekmovanj a podeželskih flzkul-tumih aktivov bo v Jesen.1 leta 1947. Po. drobna navodila bo Izdal Centralni odbor Fizkulturne zveze Jugoslavije. Dosedanje fizkulturno delo na vasi Je premalo upoštevalo poßebne potrebe vaške mladim« in n,j zadostno izkoristilo prj delu na deželi narodnih oblik športa. Zaradi tega je določeno tekmovanj, podeželskih f'z-kulturndh aktivov v narednih mnogobojih
Moški bodo tekmovali v peteroboju, ki ima naslednje discipline: proste vaj, lz tekmovanja za bronasti znak fizkultur-nikov, tek na 1000 m, skek v daljino brez zaleta, met kamna ter vlečenje vrvi. ženske bodo tekmovale v četveroboju, ki bo sestavljen iz prostih vaj tekmovanja za bronasti znak flzkulturaikov, teka na 60 m meta b'mbe ln prenašanja bremena preko zapreke.
Da bi se flzkultura na deželi še bolj razvila, bodo prirejala okrajna in okrožna fizkultuma vodstva nastope posebnih fizkulturnih slSupin n» vasi. Močna mestna fizkulturna društva bedo prevzela patronate nad bližnjimi podeželskimi flzkultumimji aktivi.
ŠAH
MOŠTVENO PRVENSTVO FLRJ
Finale lanskega moštvenega tekmovanja za prvenstvo FLRJ so igrali prejšnjo nedeljo v Beogradu, in sicer so nastopila štiri moštva. Slovenski prvak Udarnik ni mogel sodelovati in bi se za prvenstvo tudi težko potegoval, ker sa bili najboljši ljubljanski šahisti pred fuzijo preveč porazdeljeni med sekcije. Zato je prišla v finale brez boja >Slo-ga« iz Novega Sada. Po ocenjeni nedokončani partiji PopoviČ-Šiška (remi so rezultati srečanj in končni izid naslednji: I. kolo: Sloga-Crvena zvezda 4 in pol : 3 in pol (Beograjčani so goste očitno podcenjevali); Partizan-Mladost# 5:3 (Tomovič je izgubil z Rabarjem, ki je zelo dobro igral): II. kolo: Crvena zve-zda-Partizan 6:2. Sloga-Mladost 4 in pol : 3 in pol; III. kolo: Crvena zvezda-Mla-dost 6 in pol :	1 in pol in Partizan-
Sloga 4 in pol : 3 in pol. Prvak države je torej Crvena zvezda (Beograd) s 16 točkami. Slede Sloga (Novi Sad) 12 in ool. Partizan 11 im pol. Mladost (Zagreb) 8 točk. Sloga je nepričakovano prekosila moštvo Partizana, medtem ko zadnje mesto za zagrebško moštvo, ki je nastopilo s samimi mlajšimi igralci in še oslabljeno, nikakor ni neuspeh.
Tekmovanje je vzbudilo veliko zanimanje in je nedvomno pripomoglo k na-daljnemu širjenja šaha. Ni dvoma,, da se bo letos izvedlo pravočasneje in šd na bolj množični osnovi.
♦
Sah na tehniški fakulteti. V soboto
8.	marca je bil odigran brzoturnir za prvenstvo tehniške fakultete v marcu-Kot moštvo so dosegli najboljše rezultate elektrotehniki. Uspeh je bil naslednji: Slokan (gr.) 8 točk, Gjerzjek Ludvik in Cisar Ludvik (oba el.) po 6 in pol, Radovan (el.) in Žužek (kem.) po 4 in pol
Mladinci — šahisti FD Triglava! Jutri ob 19 bo / mali dvorani doma Ljuba Šercerja množični brzoturnir mladincev in mladink za prvenstvo v marcu. Udeležite se turnirja polnoštevilno!
Navodila za vnašanje izplačane razlike med mezdo ali plačo in hranarino v plačilnih seznamih
V	dneve zavarovanja se štejejo zavarovancem tudi tisti dnevi, za katere dobe v bolezni od delodajalca razliko med mezdo ali plačo in hranarino. V smislu določil Uredbe o pravici delavcev, nameščencev in vajencev do. mezde in plače v primeru bolezni in nezgode (Zvezni Uradni list št. 50 z dne 21. G. 1946) ter Navodila o izvajanju navedene uredbe (Zvezni Uradni list št. 78 z dne 27. 9. 1946) mora delodajaleo delavcu, nameščencu in vajencu, če je bil pri njem zaposlen najmanj 30 dni pred nastopom onesposobljenosti za delo zaradi bolezni ali nezgode pri delu, izplačati za čas bolezni razliko med mezdo ali plačo in hranarino, in sicer:
a)	delavcu in vajencu za največ 6 dni (delovnih),
b)	nameščencu, ki je plačan mesečno, in vajencu, zaposlenem v trgovinskem obratu in zadružni organizaciji in podjetju ter plačanemu mesečno za največ mesec dni (26 delovnih dni).
Zavarovancu, ki je samo 3 dni bolan, ne pripada hranarina, pač pa mu mora delodajalec, če je bil pri njem zaposlen najmanj 30 dni pred pričetkom bolezni, izplačati za 3 dni celo mezdo ali plačo.
Zavarovanec, ki je bolan samo 4 dni, prvi. vmesni ali četrti dan bolezni pa je nedelja, dobi hranarino za 3 dni. delodajalec pa mu je dolžan izplačati razliko med mezdo ali plačo in hranarino za 3 dni (delovne).
Po določilih Uredbe o dopustu žen pred porodom in po porodu (Zvezni Uradni list št. 56 z dne 12- jnlija 1946) pripada ženam, zaposlenim v podjetjih, uradih, ustanovah in organizacijah ali pri zasebnih delodajalcih šesttedenski dopust pred porodom in šesttedenski dopust po porodu. Med tem dopustom uživa noseča žena podporo za porodnice iz socialnega zavarovanja, če izpolnjuje pogoje po predpisih Zakona o socialnem zavarovanju. delodajalec pa ji mora za 6 tednov pred porodom in za 6 tednov po porodu izplačati razliko med porodniško hranarino in rednim zaslužkom.
Ker mora delodajalec tudi za navedeno razliko plačati zavarovalne prispevke, mora biti izkazana v plačilnem seznamu z zneskom ln zabeleženo mora biti tudi število dni, za katere je bila razlika izplačana.
V	naslednjem navajamo posamezne primere za obračunavanje delovnih in bolezenskih dni. in sicer:
1- Razlika med mezdo ali plačo in hranarino se obračuna v mesecu, v katerem je bil zavarovanec bolan, in v plačilnem seznamu, ki je predlagan za vse tiste dni. ko je bil zavarovanec bolan.
V	rubriki 8 »Delovni dnevi ali ura« obeležim s poševno črto vsak četverokotnik za tisti dan, ko je bil delaveo dejansko zaposlen, z X pa zaznamujem bolezenske dni. Nato seštejem dejanske delovne dni in zabeležim njih vsoto v rubriki 9 »Vsota delovnih dni in ur po kategorijah«, upoštevajoč težo dela. Pod to vsoto zapišem število bolezenskih dni v tisto kategorijo dela, v kateri je bil delavec pred obolenjem zaposlen. V rubriki 10 »Način plačila« zaznamujem pod »Označba in količina«: u, če je plača določena po urah, d, če je določena po dnevu in m. če je določena po mesecu-Z b pa označim bolovanje ali dneve, za katere je bila izplačana razlika med mezdo, ali plačo in hranarino. V rubriki 14 »Skupni zaslužek v denarju« registriram dva zneska in sicer zaslužek za dejanske delovne dni ter izplačano razliko med mezdo ali plačo in hranarino za dneve, ko je bil zavarovanec bolan. V rubriki 16 zabeležim slednjič skupni kosmati zaslužek.
Ce je pa delavec plačan po urah. moram za vsak delovni dan beležiti število ur in v rubriki 8 moram zato v določeni četverokotnik zapisati za vsak dan število delovnih ur. V rubriki 9 moram sešteti delovne dneve in delovne ure, kar označim tako, da zapišem najprej število delovnih dni, to število pa ulomim s številom opravljenih ur. Dneve bolezni označim prav tako. kakor je navedeno v prednjem odstavku, to je v rubriki 8 z X, v rubriki 9 skupno število dni, v rubriki 10 pa b pod »Označba in količina« in znesek izplačane razlike.
2. Razlika med mezdo ali plačo in hranarino se obračuna v prihodnjem plačilnem seznamu, torej ne v plačilnem seznamu, ki je bil predložen za tisti mesec, v katerem je bil zavarovaneo bolan.
V	tem primeru navedem v rubriki 9 nod vsoto dejanskih delovnih dni (ur) število dni bolovanja, v rubriki 14 pa označim najprej dejanski zaslužek za tisti mesec, spodaj pa vsoto izplačane razlike. V rubriki 16 pa vnesem s skupnim zneskom dejanski zaslužek tekočega meseca in izplačano razliko prejšnjega meseca.
Ob tej priliki opozarjamo delodajalce še na to. da so v primerih bolezni upravičeni sami izplačati otroške doklada delavcem in nameščencem le za tisti čae bolezni, za katerega jim pripada v smislu določil zgoraj navedenih uredb razlika med mezdo ali plačo in hranarino, za nadaljnji čas bolezni pa izplačuje otroške doklade Državni zavod za socialno zavarovanje. —
Državni zavod za socialno zavarovanje podružnica v Ljubljani
nemima voda odteka pod njegovimi gladkimi in lepo oblikovanimi oboki.
V delih Ive Andrića se ne odraža samo človek ene dobe, ampak človek skozi zgodovinska obdobja kot nosilec borbe proti vsakršnemu zatiranju.
Mladi pisatelji pa najdejo svojo snov v narodno-osvobodilni borbi. To je najznačilnejša črta mlade književnosti. Oblikovna nedograjenosit, vpliv svežega doživetja in na nekaterih mestih razvlečeno pripovedovanje škodijo pristnemu umetniškemu učinku. Vendar dela odlikuje močan epski slog. Takšna dela objavlja »Svijet-lost« v biblioteki »Osvobodilna vojna«. V tej zbirki so že izšla naslednja dela: Rodoljuba čolakoviča »Beležke iz Osvobodilne vojne«, Slavka Mičanovi-ča »Iz Majevice in Semberije in prvi roman iz narodno-osvobodilne borbe Dragana Simiča »Korak«.
»Beležke iz osvobodilne vojne« je napisal član Glavnega štaba partizanskih odredov Srbije, današnji predsednik vlade Bosne in Hercegovine, Rodoljub ćolakoviđ. — V uvodu pravi: »Knjigo sem napisal z zgodovinsko verodostojnostjo in z namenom, da naj bo dokument slavne dobe v naši zgodovini in ljudi, ki so bili v njej
i pisci i igralci svoje lastne drame (Marx).« S tem je pisec jasno označil namen svojega dela, ki ga je vsekakor dosegel S pisateljem čitalec potuje v prvem letu okupacije po vseh odredih na ozemlju Srbije.
V knjigi »Iz Majevice in Semberije« opisuje pisatelj Mičanovič svoje doživljaje v teh krajih kot tudi riše s trdim realizmom borce in s smislom za humor izdajalce ter sredince. Knjiga obsega na 126 straneh 12 črtic.
Zanimiv poskus je roman Dragana Simiča »Korak«. Pisatelj opisuje malega posestnika v Mačvi, ki spozna krivice tedanjih režimov, izdajalsko delo takratnih strank in zaključuje roman ob osvoboditvi z besedami glavnega junaka Dragiča med žvižganjem partizanske pesmi »Sedaj pa moramo vediti novo borbo na njivi!«
Med najbolj dovršena dela sodijo črtice že znanega pisatelja Žida Isaka Samokovljije. Samokovljija je pisec »malih in zavrženih ljudi«, katerih težke življenjske zgodbe morajo biti pač take, dokiler se ne spremenijo ekonomski odnosi. Njegov stil je epski in liričen. Kritik Jovan Kičlč je upravičeno napisal o njem, da poje z dvema glasovoma. Njegov humani-
zem najde izraz v geslu: »Naj bo človek dober in naj bo človeku dobro!«
Poleg romanov in črtic je izdala »Svijetlost« še dramo Miroslava Feldmana »Iz mraka« V njej osvetljuje pisec politične režime pred vojno. Dramo so že uprizorili v Zagrebu, Splitu in Sarajevu.
Med nagrajenimi deli je poema Skender Kulenoviča »Stojanka, mati knežepoljska«. Poema opeva mater, ki je izgubila v borbi tri »nove — trojčke in kliče maščevanje nad morilci. Slog) pesnitve je podoben narodnim pesmim. Poemo je pesnik napisal 20. avgusta 1942. leta za časa velike sovražne ofenzive na Kozari planini.
Poleg leposlovnih del je še izdala »Svijetlo«*« študijo Veselina Maeleše »Mlada Bosna«, ki je kot borec padel v V. sovražnikovi ofenzivi. O piscu in o njegovi knjigi je napisal Milovan Djilas: »Veselin Masleša je vsekakor eden izmed največjih marksističnih publicistov v Jugoslaviji, & njegova knjiga »Mlada Bosna« predstavlja veliko — mogoče edinstveno — znanstveno delo iz naše nacionalne zgodovine«.
O osnovnih vprašanjih zgodovinskega razvoja jugcslovanskih narodov pa je napisal Ante Babič »Zgodovino narodov Jugoslavije«, ki je odobrena kot šolska knjiga v vseh federalnih edinioah.
Takšna je književna delavnost v Bosni in Hercegovini: mlada in sveža. Pisatelj Marko Markovič omenja, kako danes ljudje, ki čitajo, postavljajo nove in večje zahteve. Tem novim zahtevam knjiga odgovarja, saj se je naklada dvignila od 1—2000 predvojne naklade na 5—15.000 seda. nje. Ali je potreben še močnejši dokaz? Ta kratek pregled nas prepriča, da ima književnost in znanost v LR Bosni in Hercegovini vse pogoje za močan doprinos h kulturnemu ustvarjanju vseh narodov Jugosalvije. fb
Wove knjige in revije
Rado Simoniti:	Mladinski samo*
spevi, štiri pesmi za glas in klaVir. Izdala Mladinska knjisa. Strani 10.
Naši zbori. ZbiTka slovenskih zbo. rovskih skladb. VI. snopič. — Urejata Adolf Groebming in Ludvik Žepič. Državna založba Slovenije. Ljubljana 1946.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Petek. 14. marca: Ma.ti.lda, Desimria*. Sobota, 15. marca: Klemen.
SPOMINSKI DNEVI
14. marca 1383. — Umrl v Len donu Karl Marx (1318 do 1833), ustanovitelj znanstvenega socializma skupaj s Friedrichom Engelsom (1820—1895). pisec Komunističnega manifesta. Kapitala in drugih del, ustanovtelj I. internacionale.
14. marca. 1945. — Razbita sovražna c£«n-zčva v Suhi krajini.
14. marca 1898. — Ustanovitev ruske soci-ainodiemokratične delavske stranke.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Kmet. Ciril Metodova 43; lekarna Ustar, šelenburgova ulica 7.
VAŽNI TELEFONI Oddelek za notranje zadeve — Uprava Narodne milice: dežurna
služba ..................31-00,	21-00
Gasilska milica in Reševal, postaja 44-44 Ministrstvo	za	notranje zadeve 44-96—98
Bolnišnica	....................53-81
Kolodvor, glavni.................27-68
Putnik ................. , 24-72, 20-32
Turisthotel	....................24-36
Gledališče, Narodno, uprava . . . 45-26
drama .............., , , . . 34-02
opera .................. 34-01,	25-24
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Petek, 14., ob 20: O’Neill: Strast pod bresti. Red A. Gostovanje SNG iz Maribora. (V Drami.)
Sobota. 15., ob 20: O’Neill: Strast pod bresti. Red C. Gostovanje SNG iz Maribora,. (V Drami.)
Nedelja, 16.. ob 15: O’Neill: Strast pod bres3_. Izven. Gostovanje SNG \z Maribora. (V Drami.) — Ob 20: O’Neill: Strast ip.cd bresti Red D. Gostovanje SNG iz Maribora. (V Drami.) Ob 20: Car Ernie.: Na straži. Red A. (V Operi.) Opera
Petek. 14., ob 19.30: Verdi: Travnata. Gostuje Zlata Gjungjerac. Red K. *
Sobota. 15.. ob 19.30: Glinka: Ivan Susanin. Red B.
Abonente reda K opozarjamo, da imajo danes v Operi predstavo »Traviate« z Zlato Gjungjenac v vlogi Violette.
ŠENJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sob"ta, 15. ob 19.30: Br. Nušič: »Ujež«. Nedelja. 16. ob 15. pop.: Br. Nušič: »Ujcž«.
V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili na številne želje stalnih obiskovalcev zabavno Nušičevo veseloigro - Uj ež« v soboto 15. ob 19.30 in v nedeljo 16. ob 15. Prodaja vstopnic pri Obersnelu, Gosposvetska cesta 3. tel. 22-90. Prihodnji teden bo na sporedu r,Visoka pesem«. SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU petek. 14. ob 19 uri v kinodvorani: Branislav Nušič: »Dr*, repriza.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM Scibcta, 15. ob 19. uri Linhart: »Matiček sse ženi«.
Nedelja, 16., ob 14.30 uri: Linhart: Matiček se ženi«.
Sreda. 19. ob 14.30 uri Linhart: »Matiček se ženi«, zadnjič.
Režiser: Tič Srečko.
Da si bodo mogli predstavo »Matiček se ženi« ogledati tudi (prebivalci iz okolice Jesenic, ki so vezani na vlak. se prične predstava točno ob 19. uri in ob 14.30 uri.	584-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Dvorana kina Metropol.
Sob:ta, 15. ob 20. uri. Jurčič: Deseti rorat.
Režija Jože Tomažič.
Nedelja, 16. ob 16. uri. Jurčič: Deseti brat. Prodaja vstopnic dnevno od 11. do 13. ure pri gledališki blagajni ter dve uri pred pričetkom predstave.	583-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Petek, 14.. ob 20: Koroški večer. Prireditev Srednja gospodarske in gospodinjske šole v Mariboru.
Sobota, 15.. ob 19.30: Gounod: »Faust«.
Izven.
Nedelja, 16., ob 19.30: I. Blodek: >V vodnjaku«. H. Baletni spored. Izven.
*
Na Ginekološko-pcrodniško kliniko se
sprejemajo radi adaptacij do konca tega. meseca samo nujni ginekološki primeri. Porodnišnica bo obratovala v polnem obsegu.
Blagajna Narodne banke FLRJ — centrala za LR Slovenijo bo cd 17. marca dalje t. 1. poslovala redno dnevno od 8. do pol 12. ure dopoldne.
Slušatelji gospodarsko fakultete! V soboto 15. t. m. ob 17. uri je delovna konferenca fakultete. Referat tov. dekana o dc se danjem in bodočem delu, napakah in učnih uspehih. Udeležba za vse slušatelje strego obvezna.	b'58-n
Društvo slovenskih književnikov obvešča svoje člane in člane vseh umetniških društev, da se bo vršil v petek 14. t. m. ob 20. uri v klubski sobi kavarne Slon članski sestanek, na katerem bo govoril tov. Matej Bor o svojih vtisih s poti po ČSR, 3 posebnim ozir cm na gledališko umetnost.
Obvestilo! Ljudsko izobraževalci svet I. rajona priredi v petek, dne 14. marca ob 20. uri v Mladinski dvorani (Fraečiškanska ulica) zborovanje kulturno prosvetnih društev I. rajona. Dnevni: red: Referat o nalogah in volitve delegatov za I. konjpes Ljudske presvete. — Ljudsko izobraževalni svet I. rajona. (Šenk Marijan).	587-n
Strojepisja in. znanja enotnega knjigovodstva Vas nauči za nastop službe. V kratkem času si pridebäte potrebno ln temeljito _ znanje po priznani metodi pri »Instrukcijah«. Kongresni trg 2/11, telefon 23-91.	589-n
O rentgenskih žarkih in njih uporabi bone co j ob 20. uri v mineraloški predavalnic: na univerzi (predavanje s poskusi v okviru poljudno znanstvenih predavanj prirodoslovnega društva. Govoril bo tov. Anton Moljk. Zaradi; majhnega števila prostorov se dobe vstopnice v prodaji le pri vratarju na univerzi.	590-n
Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši metodi do popolne izvežbaposti s splscvainjem raznovrstnih pisarniških del. Posebna prednost. Na razpolago stroji raznih sistemov. Priznano najboljši zasebni pouk te vrste! Praktično znanje za ysako_ zasebno ali javno službo. Ure po želji in izbiri dopoldne, popcldne ali zvečer. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta št. 15 (vodi ravnatelj: Christof Drago).	586-n
PRESKRBA
DELITEV MESA IN MOKE
Gospodarski odsek okrajnega LO Ljubljana—c kolica, obvešča vse krajevne klavnice, poblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da delijo potrošnikom sveže meso din« 15. in 16. t. m. na sledeče odrezke :
težki delavci na odrezek TD — 103 marec, 400 g,
srednji delavcu na odrezak SD — 203 marec, 300 g,
lahki delavci na cdrezek LD — 302 marec, 300 g,
navadni potrošniki na odrezek Nav — 402 marec. 200 g,
dojenčki na odrezek Do j. — 502 marec,
200 g.
mladina na odrezek OM — 602 marec,
200 g.
Nadalje obveščamo vsr potrošnike okraja, da si lahko nabavijo na vse živilske nakaznice za marec moko za ves mesec in sicer: krušno moko pod značko a in koruzno moko pod značko b na vseh 31 odrezkov. Moka se deli v količinah, objavljenih v dnevnih časopisih 9. marca in v razmerju, objavljenem 26. februarja t. 1.
Zbiralnice mleka ter Naproze naj prevzamejo evaporirano mleko in mleko v prahu za mesec marec t. 1. pri Mlekopro-metu Ljubljana, ter poslovalnici Navod-a Litija in Vrhnika.
MASLO ZA BOLNIKE
MLO — gospodarski cdsek Ljubljana, obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo od sobote dne 15. marca t. 1. dalje kuhano ali presno maslo na bolniška nakazila za mesec marec 1947. Maslo &i lahko nabavijo tudi oni upravičenci, ki si ga -niso nabavili v mesecu februarju. Maslo bodo prodajale sledeče mlekarna:
Prodajalna Mlekcprome-ta št. 1. Erjavčeva 2, št. 2, Tržaška cesta 81. št. 3, Celovška 72. št. 5. Tyrševa 92, št. 6. Gajeva 5 — pasaža, št. 7, Miklošičeva c. 7. št. 10, Karlovška c. 8. št. 14, Prisojna ul. 1, št. 16. Tyrševa c. 31, št. 22. Zaloška 45, št. 32. Pred Škofijo 17, št. Vid, zbiralnica in prodajalna ČLO Polje.
POJASNILO
OLO Ljubljana ckelica. gospodarski odsek, obvešča vse -NAPROZE« in trgovce, dia je glasom okrož. MTP št. 751-22 od 10. marca 1947 začasno ustavljena vsaka prodaj?, mila na živ. nakaznice za mesec marec do naših nadaljnjih navodil, ki sledijo v kratkem.
Vsem KLOjem pojasnjujemo glede deli tvo moke za Doj. in OM. sledeče: kot dodatki za otroke, to je na živ. nakaznice Dej« jn »OM« Se mlevski :zdelki vštejejo od živilskih nakaznic »Doj« za nabavo (enega) kg pšeničnih izdelkov po 5 odrezkov »a« in »b«. to je piet odrezkov »a«, datum 27., 28.. 29., 30. in 31. marca, in 5 odrezke v »b« istih datumov. To velja tudi za one potrošnike, ki so prejeli živilske nakaznice s črnim natiskom, torej tudi za tiste, ki so upravičeni samo do koruzne moke oz. izdelkov.
Tistim potrošnikom, ki pa niso dobili odrezkov za-moko (kruh) zaradi lastnega pridelka koruze, katero so pridelali in to samo koruzo, smejo krajevna LO deliti po 5 zgoraj navedenih odrezkov »a« in »b« za kruh (moko) živilskih nakaznic »Dej« če imajo otroke do dveh let starosti. Po tri odrezke »a« in »b« (kruh ali meko) živilske» nakaznice »OM« za nabavo- 500 g pšeničnih izdelkov pa takole: 3 odrezke »a«, datum 29., 30. in 31. marec ter 3 odrezke »b« z istimi datiumii
KONCERTI
Vse za progo ŠAMAC—SARAJEVO! Pod
to parclo prireja LŠM Akademije za glasbo v Ljubljani, »koncerta! večer komorne, solistične in vokalne glasbe« v Ptuju, v soboto 15. t. m., v Mariboru pa 16. t. m. zvečer. Program, ki obsega dela domačih in tujih avtorjev, bo/zelo zanimiv, zato Ptujčane in Mariborčane opozarjamo nanj.	591-n
Pevski z tor oskrbovancev Doma slepih v Stari Loki jo priredil v minulih tednih že več zelo lepo uspelih koncertov v raznih naših krajah. Prihodnji nastop bo v veliki Filharmonični dverarii v nedeljo 16. marca ob pol 11. uri. Z zborom, ki šteje 20 članov, bo izvajal zborovodja čurič 25 skladb iz maše zborovske literature. Zbor je deber dn poie z veliko ljubeznijo in navdušenjem. Vstopnice v Matični ‘knjigarni.	585-n
Pevski zbor grafične mladine, ki je na jesenskem tekmovararju dosegel prvo mesto med mešanimi zbori, bo [priredil samostojni vokalni koncert v četrtek. 20. marca ob pel 21. uri v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice naprodaj v Matični knjigarni 19. in 20. marca.	.	582-n
RADIO LJUBLJANA. MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m SPORED ZA PETEK
6.30 Koračnica. Dnevni spored. Iz naših časopisov. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Jutranji koncert. 7.30 Napoved časa, poročila. objave in radijski kri e dar. 7.45 Pesmi' bratskih narodov. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Igra Vaški kvintet. 13.30 O evidenci zaposlenega osebja. 13.45 Popularne melodije. 14.00 Ruski tečaj Društva zn kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo (16. lekcija). 14.15 Ruske naredne pesmi. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Maurice Ravel — Bolero. 18.00 Radijski dnevnik — Ing. Gomol Franjo: Davek ma premet proizvodov. 18.15 Plesna glasba. 18.30 Iz dela ljudske mladine. 19.00 Bolgarska naredna glasba. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Iz filmskega sveta: O proizvodnji ozkega filma. 20.00 Hindemith Paul: 3. sonata za klavir. Izvaja Roman Klasinc (prenos iz Maribcra). 20.20 Glasbena medigra. 20.3Q Slovenske partizanske in narodne pesmi poje Vokalni kvimtet Radia Ljubljana. 21.CO Križem po svetu v besedi in glasbi. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Reproduciran nočni koncert.: Weber: Oberon — uvertura. Schumann: Simfonija št. 3 v C duru. Izvaja newyorski simfonični orkester, dirigira Dimiti* Mitro,poulos.
*
Radio Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje potrebuje ljudi s široko kulturno im politično razgledanostjo, ki bi redno poslušali vse oddaje. To delo bomo honorirali Po dogovoru. Ako interesent sam rima radijskega sprejemnika, mu bo dodeljen od radijske postaje. Vsi interesenti naj pošljejo svoje prijave z osebnimi podatki im naslovom na direkcijo radijske postaje v Ljubljani. Cankarjeva 4, kjer bodo dobili še podrobnejše informacije.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: češki Čim »Pot v
globino študentove duše«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. MATICA: češki film »štirinajste pri mizi«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. --SLOGA: francoski film »Ob čereh«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: sovjetski film »Poslednji tabor«, tednik. Predstava ob 20. uri. MARIBOR ESPLANADE: francoski film »Prvi vodnik«, tednik. GRAJSKI: fran-ccski film »Vrnitev ob zori«, tednik. Predstave ob 16.30. 18.30 in 20.30,
CELJE METROPOL: sovjetski film »Geor-gij Saakadze«, tednik. — DOM: francoski film »Na pragu zrelosti«, tednik. KRANJ: francoski film »V krempljih usode«. tednik.
PTUJ: sovjetska filmska opereta »Silva — kneginja čardaša«, tednik.
SV. LENART: francoski film >Vmitev ob zori«, tednik. Od 15—16.
ŠT. JERNEJ: sovjetski film »Neulovljivi Jan«, tednik. Od 15—16.
»ŠT. PAVEL:	sovjetski film »Ckalovc,
tednik. Od 15—16-
ŠOŠTANJ: sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Od 15—16. ŠKOFJA LOKA: sovjetski film »Zvesti Džulbans«, tednik. Od 14—16. TRBOVLJE:	sovjetski film »Vrnitev«,
tednik. Od 14—17.
TREBNJE: sovjetski film »Abajeva pesem«, tednik. Od 15—16.
TRŽIČ: sovjetski film »69 paralela«, tednik. Od 14—16.
VEVČE: sovjetski film »Branila je domovino«. tednik. Od 15—16.
VRHNIKA: sovjetski film »Trinajstori-ca«. tednik. Od 15—16.
ZAGORJE:	francoski film »Vrtinec«,
tednik. Od 15—16.
ŽALEC: sovjetski film »Dr. Kaljužnij«. tednik. Od 15—16.
ŽUŽEMBERK: sovjetski film »Neke noči«, tednik. Od 15—16.
SLUŽBENE OBJAVE
UVEDBA SEZNAMOV Da so v zvezi s številnimi preselitvami omogoči osebam, M prihajajo v hiše po službeni dolžnosti, ali po privatnih poslih, hiter pregled stanovalcev vsake stavbe, odreja Izvršilni odbor MLO za glavno mesto Ljubljana na predlog prebivalstva in na osnovi. člena 29 — i toč. 5 splošnega zakona o ljudskih odborih sledeče:
1.	Vsaka hiša mora imeti v veži na vidnem mestu blizu glavnega vhoda izobešen seznam vseh hišnih stanovalcev.
2.	Na vrhu seznama mora biti označena ulica in hišna številka, pod njo pa rodbinsko in rojstno ime hišnega lastnika in upravitelja ter njuno stanovanje.
3.	V seznam se vpišejo najprej stanovalci podstrešja in nato po vrsti nadstropja in pritličja. Med enim in drugim nadstropjem je treba pustiti prazen prostor za naknadne vpise- Začetek vsakega nastropja se mora primerno označiti.
4.	Stanovalce je treba vpisati kakor stanujejo v družinski ali stanovanjski skupnosti. Podnajemniki se vpišejo skupaj z najemniki. Med vsako družino je treba pustiti prazen prostor in pri vsaki družini označiti lego stanovanja (levo ali desno).
5.	Seznam mora vsebovati rodbinsko in rojstno ime, razmerje do družinskega poglavarja, letnice rojstva, poklic in leto prihoda v hišo.
6.	Vsakega novega stanovalca mora hišni lastnik ali upravitelj takoj vnesti v seznam in obenem zahtevati potrdilo o prijavi na Četrtnem ljudskem odboru.
7.	Pri izselitvi iz hiše mora hišni lastnik ali upravitelj izseljene črtati iz seznama in navesti datum odhoda in kam je odšel.
8.	Za točno vodenje seznamov so osebno odgovorni hišni lastniki ali upravitelji. Ustanove, ki opravljajo hiše obče-ljudske imovine, so dolžne v njih postaviti upravitelja ali vsaj odgovorno osebo za vodenje hišnega seznama.
9.	Predpisani seznami hišnih stanovalcev morajo biti izgotovljeni in izobešeni najkasneje do 31. marca 1947.
10.	Kršilci gornjih predpisov bodo kaznovani z denarno kaznijo do 3000 din ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti za dobo dveh mesecev.
Predsednik 10 MLO: Albreht Fran Tajnik 10 MLO: Tuma Brane Pojasnilo:
Za lažje razumevanje gornjih predpisov bo razobešen na uradni deski slehernega CLO-a osnutek izdelanega seznama hišnih stanovalcev.
Pomočnik tajnika: Sladič Franek
VZPOSTAVITEV AVTOBUSNEGA PROMETA
V .petek, 14. t. m. in v soboto, 15. t. m. bo ponovno vzpostavljen piremet na sledečih avtobusnih progah:
1.	14. marca:
Ljubljana—Koper a odhodom ia Ljubljane ob 5.30 uri.
Ljubljana—Kamnik—Vransko z odhodom
iz Ljubljane ob 13.15 uiti.
2.	15. marca:
Ljubljana—Cerklje—Kranj z odhodom iz
Ljubljane ob 15.15 uri.
Celje—Podsreda z odhodom iz Celja ob
16.15 uri /in
Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami z odhodom iz Celja ob 17.15 uri.
Za vedno nas je zapustila v starosti 83 let naša srčno ljubljena mama, stara mama
Marija Arko
roj. HLADNIK vdova
Pogreb nepozabne pokojnice bo 14. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti v Spodnji Zadobrovi na pokopališče v Dev. Mariji v Polju.
, Dev. Marija v Polju, Ljubljana, Laze, 12. marca 1947.
žalujoče rodbine: ARKO, KOPAJTIC, BRANDNER
Maiiag&asL
SLUŽBO IŠČEJO
VRTNAR IN ZELENJADAR išče službo ali prevzame v najem. Nastop takoj. Gogala. Kranj. Jenkova 2.	*	5315-1
KMEČKO DEKLE želi zaposlitve pri kakšni družini, samo popoldan. Obiskuje dve uri Krištofov tečaj. Nežika Melon, Sv. Petra cesta 58, pri Juntesu. 5335-1
SLUŽBO DOBE
HLAPCA k enemu konju z vso oskrbo v Kraniju sprejme Berjak, železnina, Kranj.	5062-2
STAREJŠO GOSPODINJO k trem osebam sprejmem. Postopek in plača dobra. — R:jc Ivan, Triglavska 9.	5349-2
FRIZERKO, izurjemo, sprejme takoj v začasno službo Godina. Sv. Petra cesta št. 3.	5351-2
STATISTIČARJA za centralno statistiko, izurjeno pisarniško moč in tehničnega nameščenca nujno išče tekstilna tovarna Sv. Pavel pri Preboldu	5355-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let. sprejme takoj tričlanska družina odraslih. Vprašati od 15. ure dalje pri C var Vodovodna 15. 5355-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA, vajena nekaj kuhe. dobi mesto (Pri tričlanski družin;: Švabič, Mala vas 58, Ježica. 5370-2 KLEPARSKEGA POMOČNIKA in UČENCA sprejme Gmbič Gvido, klepar, Ljubljana. Stari trg 15.	5281-2
POSTREŽNICO za dopoldanske ure, pridno in pošteno, išče Tekavc Erjavčeva štev. 4.	5283-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe. iščem k štiričlanski družini v sredini mesta. Nastop takcj ali 1. aprila. Ogrinc. Aleksandrova cesta 7TI, levo.	5290-2
SPOSOBNEGA KNJIGOVODJO, hi bi obenem vršil tudi tajniške posle, potrebuje takoj Obnovitvena zadruga Z. O. J. Dol. Pirošica. pošta Cerklje,ob Krki. Ponudbe pcslati direktno zadrugi. Plača po dogovoru.	5319-2
PREPROSTO MLADO DEKLE z dežele, za vsa gospodinjska dela sprejme takoj J. Jerko, pekarna Ljubljana, Tyrseva cesta štev. 168.	5322-2
ADMINISTRATORKA, vešča strojepisja, po možnosti stenografije, naj se jav* na Upravo dfcr. gesp. podjetij — okraj Jesenice — sedež Radovljica. 5327-2 MESTO URADNIKA pri referentu za trgovino in preskrbo, razpisuje Mestnč ljudski odbor Bled Prednost imajo starejše resne moči. Ponudbe poslati MLO Bled.	5331-2
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z vložkom prodam ali zamenjam za lep športni! Karimova 10. Trnovo.	5372-5
RADIO svetovne znamke, lep glas, prodam. Na ogled v nedeljo od' 9. do 14. ure v Predovičevi ulici 7/L	5359-5
HLADILNIK za tovorni avto. popolnoma nov, razne dele za motor »Guzzi«, dve kompletna kolesi brez gume za D. K. W. 125 cm*, prodam. — Iz prijaznosti na ogled v avtodelavnici Kaučič, Vič. 5287-5 MLATILNICO s tresilnlkom. reto in Čistilnikom, v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 5291-5 MOŠKO KOLO. novo. naprodaj v Kamniški ulici 36-1.	5336-5
KRATEK KLAVIR prodam za 8000 din.
> Ogled med 8. in 12. ter 3. in 5. uro. — Naslov v c gl. oddelku.	5320-5
RJAVE ŠKORNJE št. 40, proda Sever.
Škofja 6.	5321-5
PRODAM VEČ NOVIH KONJSKIH KOMATOV, hrbtnih jermenov, uzd. 2 para težkih hrbtnih jermenov s ploščicami za UNRRA konje, kompletno kolesno opremo z nikljastim okovjem kompletno žensko jahalno sedlo, sedlarsko okovje iz medenine. nikljaste ploščice in zaponke. šila in šivanke, motvoz in zaprežne vrvi, gumbe in pritiskače. Popolna razprodaja. Jenko. Medvode.	5368-5
ZASLUŽEK
STROJEPISKO s svojim strojem, za dvakrat tedensko, p o dogovoru sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	5296-4
PRODAM
RADIO, petcevni, znamke Maisterband, ugodno proda Franc Jerman; čevljarstvo, Vese a 7, pošta Vodice. 5256-5 NOVE ŽENSKE ČEVLJE s polpeto, št. 39 in črne moške št. 43-44. proda Kosec, Resljeva cesta 1,TE.	5278-5
SMREKOVO SPALNICO zaradi seSitve prodam. Naslov pri podružnici SP v Ptuju.	5312-5
ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, prodam.
Naslov pri podruž. SP v Kranju. 5313-5 SESALEC ZA PRAH Elektrolux, nev, na-iprod-ij v Streliški ulici 28, priti. 5309-5 MOČNEGA ZANESLJIVEGA KONJA (mulo) prodam. Povprašati v Rožni dolini. Cesta XV/8.	5325-5
RADIO HORNYPHON. 4-fl, magično oko z jeklenkami, malo rabljen, prodam. — Naslov v oglas, oddelku.	5343-5
ŽELEZNO BLAGAJNO »Wertheim«, stoječo proda ABC. Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3 (poleg Figovca).	5356-5
RADIO, štirioevni, z jeklenkami, skoraj nov, preda Kerin Franc. Gledališka 11. podpritličje.	*	5357-5
DVOJNE VOLNENE HLAČE, črne za odraslega (razparani stranski šivi), rujave za ca. 161etnega, naprodaj na Tržaški cesti 11/I desno.	5338-5
OTOMANO. dobro ohranjeno, predam. — Ogledati med 11. in 14. uro. Naslov v oglas, oddelku.	5344-5
SESALEC ZA PRAH. prvovrstne znamke in kompletno ojačevalno napravo, primemo tudi za kino, zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	5345-5
OJAčEVALNO NAPRAVO 18 W z zvočnikom, primerno tudi za kino in nov sesalec za prah zelo ugodno prodam. — Naslov v egias. oddelku.	5346-5
ZASTORI, krasni, bela vezenina, za dve okni, plinski kuhalnik na 2 plamena in cevko proda Lavrenčič. NovC. trg št. 1/1 desno. Ogled samo med 12. in 16. 5364-5 LEPO POROČNO DARILO prodam. Naslov pove oglasni oddelek.	5282-5
Dotrpela je naša data
Marica Egger* Modrijan
rojena Zupan
K večnemu počitku jo spremimo v soboto 15. marca 1947 ob 16. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico.
Ljubljana., 13. marca 1947.
Žalujoča hčerka VERI, brat JULIJ, sestri ZINKA in MILICA ter ostalo sorodstvo
KUPIM
GUMI PLAŠČE in zračnice za motorno k:io 4.00X19. kupim. Ponudbe z navedto cene na Hočevar. Cankarjevo nabrežje štev. 21.	6
SPECTRUM Celovška c. 81 popravlja ln kupuje vsako količino starti» 4—8 mm debelil» cgleda.1 m šip	5004-6
TOVORNI AVTO. 4—5tonskl, dobro ohranjen, kupi Napreza Žužemberk. 5150-6 RADIJ. ŽARNICO en komad od naštetih vrst: AZ. AZ2. AZ11, AZ12 .ali Philips, kutpi Kregar, Medvedova cesta 8/1 telefon 42-26.	5311-6
2 ELEKTROMOTORJA po 1 >/: k. s. kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod zna. oko »Protiusluga«.	5350-5
POLICO 3 m visoko. 4 do 5 dolgo, trgovski pult 4 m dolg, kupi Jugopetrol, Tyrseva cesta 33.	5341-6
BLAGO za moško obleko, 3.20 m, kupi Berlot, Celovška 14.	5363-6
ŠPORTNI VOZIČEK, lep model, kupim in dam (nekoliko krcmipirja. Karunova ulica št. 10.	5371-6
MOTORIST KUPI POVRŠNIK, najraje iz gume ali usnja. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 29-18.	5358-6
HARMONIKO. 24 ali 32 basov, kupi takoj Loboda.. Rožna dolin« IX/5.’	5361-6
KODAK RETINO ali LEICA APARAT ku-pim takoj. Naslov v ogl. oddelku. 5362-6 KRATEK USNJEN JOPIČ, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5299-5
BLAGO, svetlo ali temno,, predvojno, za moško obleko im rjavo usnje ali semiš za čevlje, kupim. Ponudbe oglasnemu cddelku ,pod ?Blago ali usnje«. 5306-6 KUPUJEM STALNO staro moško in žensko obleko, vsakovrstno perilo, posteljne edeje. riulie. kapne, blažim*» itd. Marija Golob, Gallusovo nabrežje 29.	5279-6
USNJE, sivo, črno in rjavo kupim. Ponudbe na oglasna oddelek pod značko »Usnje«.	5289-6
MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Kompletno«.	5317-6
BLAGO ZA PREŠITE ODEJE im 4.50 m ta petniškega blaga kupim. Naslov v oglas, oddelku.	5318-6
PODLOGO za rjav kostum in svilo (rožasto) za obleko kumim Naslov v oglasnem cddelku.	5334-6
PLESNO ŠPORTNI KLUB LJUBLJANA, podružnica MARIBOR, priredi v izvedbi P. S. K. Ljubljana«
folklorne skupine
v koroških narodnih nošah z originalnimi koroškimi plesi
v Mariboru v soboto dne 15. t. m. v dvorani F. D. Polet
VELIKO REVIJO
NARODNIH IN DRUŽABNIH PLESOV.
Začetek ob 20. uri Po reviji ples
OPREMLJENO SOBO. po možncstL v centru mesta išče študentka filozefije. — Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »študentka«.	5367-10
MLAD IZSELJENEC, povratnik :z Francije, akademik, išče opremljeno sobo. event, za francosko konverzacijo in instrukcije. Naslov v ogl. cddelku.	5360-10
SOBICO išče poštena delavka, šla hi tudi kot sostanovalka. V prostih urao bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Nasi c v v oglas, oddelku.	5300-10
ZAMENJAM DVE SOBI. primerni za pisarno. v centru, za eno sobo v centru, s posebnim vhodom. Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Snažno«.	5301-10
VEČJO PRAZNO SOBO. lahko tudi potrebno popravila, iščem. Naslov v oglas, oddelku.	4305-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinete m in kopalnico, komfortno, zamenjam za enosobno komferitao. FOnuidbe oglas, oddelku ped »Središče-.	5307-10
LEPO SOBO poceni oddam mirni osebi z lastnim perils m. Pamudbe oglas, oddelku pod .Mirje«.	5280-10
LEPO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, išče za takoj meška oseba v centru ali v bližini, s svc«Qn perilom. Ponudbe oglasnemu oddelku pod šifro »Mirno in čisto«.	5284-10
PRAZEN KABINET, 2 X 2 m, odd;im v Kciezijski ulici 17.	5286-10
OPREMLJENO SOBO. najraje v centru mesta, iščem za takcj. Ponudba na ogl. oddelek pod dKD«.	5337-10
ZAMENJAJ«
MOŠKO ŠPORTNO. KOLO, popolnoma novo. zamenjam zä dober radijski aparat. Naslov pri podružnici v Kranju. 5314-7 »BOG« DVOCEVNO PUŠKO, originalno, krasno delo, zamenjam za »Hamerles« brezpatelinko. — Naslov v oglasnem oddelku.	5352-7
TUJE ZNAMKE, kompletne serije, zamenjam za brezhiben radio. Naslov pove oglasni oddelek.	5292-7
RAZNO
NEPREMIČNINE
PRITLIČNO HIŠO za Kolinsko tovarno, zamenjam za novejšo od Sv. Krištofa do Stožfc — tudi doplačam ali kupim. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Manjšo«.	5310-8
PARCELO z gradbenim dovoljenjem v severnem delu Ljubljane prodam. — Naslov iz prijaznosti pri čevljarju v Slomškovi ulici 12.	5326-3
1000 m2 VELIKO PARCELO, na lepi in sončni legi Mirja prodam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Vila sistem«. 5343-8
SOBE
STANOVANJA
SOBO, prazno ali opremljeno iščem v bližinj gl kolodvora za takoj. Perilo in posteljnino imam sam. Ponudbe na oglasni oddelek pod >BB«.	5188-10
URADNICA išče sobo, najraje v centra mesta. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Sončna«.	5342-10
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjamo, da je odšla k Bogu po plačilo naša nadvse ljubljena mama, stara mama teta, sestra in soproga
Lucija Šušteršič
roj. KOŠIR
Dopolnila je 80 let. Svojo dolgo bolezen je prenašala z občudovanja vredno vdanostjo. Pogreb bo v soboto 15. t. na. ob 10. uri doplodne s sv. mašo zadušnico.
Radovljica, Ljubljana, Kranj, Clewelamd, Ohio, 12. IIL 1947.
žala joči: soprog Jože; sin Ivan; hčerki Jožefa in Kristina poroč. Verbič; sestra Katarina Triler; zet Matija Verbič; snaha Katarina Šušteršič roj. Potočnik; vnuk Janezek in ostalo sorodstvo
IZGUBILA SEM 27. febr. na vlaku d©» rarnico z 1475 din. 2 potrošniški nakaznici, osebno legitimacijo, nakaznico za gojzarje in več važnih stvari. Ker je bil ta denar revne družine, namenjen za obutev otrokom, prešini najdi, tel ja, naj vrne vse težko prizadeti družini ra na?» slov: Frančiške Arh, Bohinjska Bistrica št». 85.	5369-14
IZGUBILA SEM KLJUČ v usnje.‘nem etuiju. Proti nagradi ga je vrniti vratarju Otroške bolnice, Ulica stare pravde štev 4.	'	5373-14
ŽIVILSKE NAKAZNICE sem «zgubil. Poštenega najditelja prcaim. naj jih proti nagradi cdda v oglas oddelku. 5316-14 UKRADENE SO BILE POTROŠNIŠKE NAKAZNICE mi ime Sušnik Anton I-R 031.775, Sušnik Marija I-G 124228 izdane od K. L. O. Hrastnik, in 9ndikaina izkaznica št. 213.360. Proglašam jih za neveljavne.	5332-14
«fr
V oglasnem oddelku dvignite sledeča pisma: AA, Banja. Bežigrad, šiška. Sv. Križ. Blago. BMW. BB. Bosna. BB, Cectsr, Center ali Mirje, Center Bled. čistoča, Dalmatinec, Dobro ohranjene, Dobra stranka. Državna. Dojilja. Dobra znamka. Do 50Ö, ED, Frigldaire. Gospodarstvo. Grosuplje. Gradbeno podjetje. Globok. Hvaležna. Hiša. Inženir, Kvaliteta, Kabinet 33, Kogojeva 6. Krpan.. Kotel za žganjekuho. L?pa parcela. Ljubljana 30, Ljubljana - Center, Lepo čtivo. Mizarska delavnica. Masivnost. Mirna zakonca. Mirna stranka. Miza. Nujno, Nov. Novo blage, Nastco takoj. Orodje. Originalno. Poceni vas obiščem. Primorka. Plačani. Pomoč pri šivanju in gospedknj-stvu, Plačnik. Precizno. Padcev änt. Preselit©v plačam. Premestitev, Pridno roke, Prazna. Pianino. Pisarna. Postranski zaslužek, Razmnoževalni aparat. Resna in poštena. Red in snaga. Rabljeno. R^čno delo, Resna zamen jeva. Rabim. Risalno orodje, Solidna in ves dan odsotna, Soliden 10, Stol. Sostanovalec. Stalna služba. Sončno 9. Svetlo-sivo. Spalnica. Stroj Stanovanje. Sostanovalec. Sp. šiška. Samo center ali Mirje. Skrcmna. Sedeči kad, Sešteval ni. šentseterski okraj, študentka, Tuskulum, Ugodno I. Ugoden nakup. Univerza. Ves dan odsoten. Voz. V letu 1947, Višinšiko sonce. Za. prah. Zanesljnva. Zelo dobro ohranjeno, IT. 14.500, 1200 m*.
POIZVEDBE
SOPOTNICA, ki je potovala iz Maribora v Ljubljano 10. t. m., naj jari svoj naslov : Erdeljamov, Arsenova ulica 2. Zre-njanin.	5285-15
TOV. VINKA KLANČIČA, baje doma iz Slovenske Bistrice, presi za naslov Marija Sluga. Kamnik-žale 3.	5330-15
Dotrpela je naša uboga mama in stara mama
Urška Šegula
Na zadnji poti na kranjsko pokopališče jo spremimo v petek 14. marca ob 14.30 uri. Počivajte v miru!
Kranj, Ljubljana, dne
13. marca 1947.
OTROCI Z DRUŽINAMI
Vanda Vasilevskaja:
80
Za Ano so nastali zdaj težki časi. Žetev se je končala, na zaslužek ni bilo misliti. V vasi so se vedli proti njej še bolj sovražno, že tako ni kaj jesti, pa se ti pritepejo še ena usta, in še tuja povrhu. Imela je samo to, kar ji je dajal učitelj za pranje in pripravljanje kosila. Da je bila mera polna, je nehal hoditi še Janovič. Ko sta otroka zvedela, je nastal v hiši pravi pekel. Prizanesla nista niti krvni materi — in vsi skupaj so ga grizli od jutra do večera. Saj pri njem to ni bilo prvič; čeprav je bil že v letih, je rad letal za ženskami in se ni spečal samo z eno. Prej se je vse godilo na skrivaj, otroka se nista vmešavala. Zdaj pa ju je zadelo zato, ker je bila to Ana. Zvohala sta, da je vsakokrat vzel zanjo kaj iz trgovine, ki je že tako in tako slabo uspevala, posebno v zadnjem času. Nihče ni več prihajal po obledelo čokolado, po kisle bonbone, prihajali so po sukanec in po sol — pa še to le redko. Otroka sta se bala, da bi mati umrla, bog ve, kaj bi še prišlo očetu na pamet — kadar se vžge star panj, vselej nori — nazadnje se bo s to potepuško še oženil. Ali ni že enkrat ujela oženjenega in je on ženo pregnal iz hiše, da je lahko njo vzel k sebi? Ne, take mačehe nista marala. Prvič, ker je bila to sramota, in drugič, ker bi jima ona ne oprostila psovanja na cesti, sramotilnih besed, groženj, s katerimi nista štedila, če je nanesla prilika. In oba sta se tako
zajedla v očeta, da se mu je vse skupaj zagnusilo. Bil je že prestar, da bi prenašal vse to. Proti njemu pa ni bila samo žena in otroka, temveč vsa vas. Sklenil je, da se bo pokesal in umaknil.
Ano je ločitev zabolela. Dokler je Janovič prihajal k njej, ga ni bogve kako cenila. Bil je star in ji ni preveč ugajal. Kmet pač, kakršni so vsi. Toda privlačevalo jo je, da se je prijazno pogovarjal z njo, božal otroka po glavici, ji prinašal čokolado, bonbone. Zdaj se je čutila še bolj osamljeno. Minile so brezskrbne večerne ure, ko se ji je za nekaj časa zazdelo, da je spet doma, da ima nekoga, ki jo ščiti, varuje, ki stoji med njo in tolpo razjarjenih žensk. Zdaj se je to končalo in prav v najtežjem času. Hujšala je, hirala, postajala grda, lica so se ji vdrla, črne sence so ji obkrožale oči. Povrhu vsega pa ni bila zdrava: za vsako malenkost jo je zbadalo pri srcu, včasih so ji meni nič tebi nič grenke solze zalile oči in hitro je stekla v svojo izbico poleg hleva, da bi je ženske ne videle, da M se ne veselile njenih solz, ki so ji drle brez povoda.
Tudi otrok je bolehal. Ležal je v zibelki majhen, rumen, kakor da mu ni sojeno, da bi zrasel. Na tankem vratu se je zibala gola glavica, majhne ročice so bile modrikaste. Včasih je ponoči vsa prestrašena skočila pokonci, z močno utripajočim srcem prižgala svetilko in gledala, če je še živ. Otrok je spal tako tiho in je imel tako hladno telesce, da se ga je dotaknila odrevenela od strahu. Toda trepalnice so se dvignile, olajšano je vzdihnila, ko
je zagledala črne oči — da, to so bile Mihaelove oči, ki so ji zaspano zrle v obraz. Otrok jo je strašno skrbel, saj je bil njeno edino premoženje na tem svetu, vse, kar ji je ostalo od srečnega življenja v kameniti hiši, od Mihaela, ki je umrl in ki se nikdar, nikdar ne bo razveselil tega otroka, ki ga je tako čakal.
Imela je vedno manj mleka in otrok je večkrat kričal, kadar ga je odstavljala od suhih, praznih prsi. Vedela je, da kriči, ker je lačen, in srce ji je krvavelo. Saj ni jedla skoraj ničesar, vse, kar je dobivala od učitelja, je porabila za mleko. Drago so ji ga računali; krave niso imele mleka in težko ga je bilo dobiti. Če ga pa hoče imeti za svojega pankrta, naj plača! Vendar se je včasih zgodilo, da je Ignatovka iz usmiljenja do otroka po bratsko napolnila lonček, to se pravi — zastonj.
Ko se ji je zazdelo, da je z otrokom slabše, ga je zavila v ruto in ga odnesla v mesto k zdravniku. Malo ji je računal, toda bilo je vse, kar je s trudom nabrala.
Zdravnik je potrkal, poslušal in se zadrl nanjo, da hira otrok zaradi lakote — to je bilo vse. Naslednjega dne je vzela iz Vincenčeve škatljice dva zlota. Sum bo tako padel na Kazjo, ki se vedno vrti po njegovi sobi. Iz sobe je prišla bleda ko smrt, stisnila je novce v pest in kakor slepa, ne da bi kaj videla, po najkrajši poti odšla domov. Otrok je mirno ležal in se igral z ročicami, suhi prstki so se zapletali in razpletali, tako nebogljeni, smešni in ganljivi. Pokleknila je k zibelki:
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 6/33. Telefon uredništva ln uprave št. 55-22 do 55-26. £ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. + Glavni urednik Lev Modic.