j] Novice izhajajo v Ljubljani || ^r. Janez Bleiueis. mm Veljajo začelo leto po pošti j[ scer 3 fl., za pol leta> po posti,scer 1 fl.30kr. || ==i saboto 31 decembra 1853 List Pogovor s kmetijsko družbo Odgovor. Odbor kmetijske družbe je prejel do pis Vaš, častiti gospod! že zdavnej in s serćnim Slavno družtvo! blagovoli sledeče moje mne- veseljem, ker vidi, da Vam je mar za povzdigo nje vzeti v pretres, in ga razglasiti, ako ga po- kmetijstva in da marljivo iščete poti, kako bi se terdiš. ~~ * i« * » Gotovo je kakor „amen" v ocenasu mu pomagalo na noge. Ko je odbor pretresel po da naj željah Yraših Vaše mnenje od soli, je izročil meni UUIU VU JL ^ l\ d IV M1 ^aUlLU V VV^liaiOU ^ UU nwj ^J * w uiuviijv v w. ^ vi i j jv »MMXJM.MM veči pripomoček za zboíjšanje kmetijstev je gnoj. tajniku kmetijske družbe in vredniku „Novic": naj Po tem takem nam je poglavitna potreba pridelovati pismeno sostavim prevdark odbora in ga razglasim veliko klaje, da zamoremo rediti dosto govedine, vsled želje Vaše po „Novicah". Pridelati veliko klaje, je pa treba veliko se- Vredništvo „Novic" rado vstreže temu sporo nozet. Ce pa senožet nimamo 5 m Jih tudi na čilu in pove, kar povedati ima, v sledečem: svetu več biti ne more, kakor jih je, brez da Resnično besedo ste izgovorili, gospod Ličen 5 opustili oranje, nam je resno premisliti in posve- ko ste rekli, da v soli je zakopan velik za tovati se: kâko bi se zamoglo pridobiti vec živin- klad kmetijstva. Res je sol tudi za živino nepre ske piče, da bi redili lahko veliko živine in da bi cenljiv dar božji, cesar se naj očitniši prepričati nam kerme ne zmanjkovalo. Jez mislim takole: Naj se pokosí sená, detelje ali pa otave zamoremo v tem, da želodčni sok, ki preku huje vsepovžito, ima veliko s o Ine kisline v sebi. da J JJVUVOI wvvvij v **** v»'* ' v wv —I------ 7---w ~ —--- v • ** v "--- - ** v - ' liko centov kolikor kdo misli in more; naj se potem Edino to nam je že sprićba zadostna in ocitna po primeri precej spod kôse zvaga, samo da ni modri Stvarnik ni brez namena ne nam ljudém ne rosna, in naj se ta kerma v kak ograjen kot na živini dal soli v želodec. Gotovo je po takem, da živini hlevu, ali pa v primerno kad ali badin poredoma vklada in po primeri osoli in s tla ci. Kadar ta kerma osoljena svoj čas doseže, da se zmedi, naj soli dajati je ravno toliko kot želodcu poma da vsako povžito stvar do zadnjega cem pera prekuha, da tedaj celo nič od tega v zgubo gati AVIUJf «'"J" VHO uu OV «JU11/UA , f V> X f,. .. I*.. « , V. I* WW 1.1V V V. »V^M, » se potem po pametni primeri poklada (futra)živini; ne gré, kar je pripravno za rejo človeškega ali ži saj osoljena kerma sognjila ne bo. Sedaj naj se vinskega života. Če.dajemo sol živini, dajemo na prevdari: koliko bo taka klajazdalamemo druge dalje želodcu tako rekoč priprego, da zamore ravno te mere precej spod kose zvagane, ne oso- kakor pri pitanju prekuhati tudi obilnišo mero Ijene r ampak le po navadi posušene. pice 9 ali da prekuha tudi težje prebavljivo ali Pokazalo se bode, da s sol jo se bo dala vsaka celô sprideno klajo brez škode. Tako tudi sol řeč v dobro klajo oberniti, namreč vsaktero perje, nadomestovaje deloma želodčni sok, poravnuje mno y to je tertje topolovo ? lipovo 5 koštanjevo, more- gotere nadloge želodca in storí, da se piča kar naj biti celô hrastovo itd., kakor tudi turšična sirova bolj more povzije in živini v prid spravi. slama ječmenová ovsena itd.: zamore se tudi suha tem in edino v tem obstojí velika moc in slama med sirovo otavo versta za versto zmešati dobrota soli. Sama po sebi pa nima sol nič re in osolili; taka slama zadobi otavini tek in prav do- divnega v sebi, marveč še le život slabi, ako bi ber duh od nje Ljubo kmetijsko družtvo! prosim Te, to reć je preveč in celô samo pokladali živini. pretresti natanko; dobro scer vém, da ste v teh pot je naj bolj pripravna Vři i it • i ' • * » • # á i 1 • # ■ * • "1 VA Iz tega obzira se mora tudi presojevati: ktera živim dajati sol: ali da rečéh bolj zvedeni od mene, vendar poskusite tudi jo s klajo vred povživa, ali da jo liže samo na to. ker potreba je velika, sej skor vsako leto kme- sebi. Opomnimo pa tukaj berž, da ne govorimo • IfVf« 1 1 «if T 1 lïiv • ■ t + tovavcipovsod tožijo, da jim kerme zmanjkuje. Jez sedaj od zboljsanja mokrega in scer spri sim prepričan, da v soli je zakopana naj večjapo- denega sena, ki se dá, kakor je bilo v „Noví vzdiga kmetijstva. Ni treba takim umnim možakom cah" že večkrat razloženo, dosto dobro popraviti daljne razlage; zadosti je Vam sammigljej dete vsaki reci do konca. 5 da pri V hvali solí pa le še to opomnem 5 da mo gla sol biti po taki ceni, po kteri bi se zamogel s soljo, klajo, berž spod kose. naše govorjenje zadeva le dobro se osoli o kteri ste Vi nasvetovali ? naj Rekli smo gori, da sol živini vsaki dan dajati « i Ift 1 • -■-■•V • l. I tudi reven kmetič take dobrote vdeležiti, zakaj on je dobro, tudi potrebno jezaboljso rejo, — alisku ne more centa soli po solil vso moć pri vis. ministerstvu placevati vvuiu ovit pu v u» jjiai;u v un uu ui aiujvf u i jj u ov/ v j; v a v v j uw mi uv nwp vv/ a v ^ 1» Naj bi si si. kmetijska družba prizadjala na cele detelje ali cele otave potresal s soljo da klaj šnje so zoper to, da bi se kup celega sena ker ? 5 da se kmetijska 5 sol, kakor tabak, dobivala povsod v cesarskih ma po # sliti gazinih po enako nizki ceni. 5 poti gre dosto solí v zgubo, in teško je mi da bi naši hlapci scer to delo brez potrate Ličen opravljali kadaj. Sol pa je draga. Tako ne ravnajo kmetovavci nikjer, akoravno po drugi poti dosegujejo to, kar steVina-svetovali. Ljubo nam je, da ste sprožili to reč iz-novega, ker zares! če pogledamo kmetovavce druzih dežel, moramo našim večidel očitati veliko nemarnost o poklada nj u piče. Umni kmetovavci drobi jo ovès, ječmen, koruzo itd. preden jo dajo zobati konjem, ker na to vižo si prihranijo dobro desetino piče, — goveji živini pa parijo s kro-pom zrezano klajo ali jo samo na sebi ali osoljeno namakovajo v vodi. V „Novícah" leta 1847 je bilo že svetovano: naj bi naši kmetovavci ravnali tako, kakor vsi umni živinorejci ravnajo na Salcburškem, na Austrian-skem itd., ker imajo po številu živine eno ali več kadí v hlevu,v kteri namakovajo rezanco kakoršne si bodi slame (detelje ali sena). Kad je napolnjena blizo do verha z rezanco. Na rezanco vlivajo toliko vode, da se vsa dobro namoči; potem pride-nejo nekoliko domače soli (na 1 vedro 8 lotov), ter vse skup premešajo s kakim kolom; za pobolj-šek pridevajo tudi mervico otrobov. Vsak dan napravljajo nasprot tako pičo, osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dní. Rezanca se v taki namaki toliko skisa, da ima vinski duh in okus, in taka namočena in skisana klaja tekne živini neizrečeno dobro. Vsak dober gospodar ravná po teh deželah tako. Tudi brez soli se (po vinsko) skisa na drobno zrezana in namočena klaja, in je kaj dobra piča za govejo živino, ker 1) zdrobljena klaja se lože prežveči in zmeša z želo d'en i ni sokom, 2) sirova terda klaja se po namaki naj bolj přibliž a opresni, 3) klaja razpade v močic, slad-kor in vse drugo, kar je tečnega v nji, terse lože i z vleče iz nje, 4) skisana klaja ima kislato stvar v sebi, ki je močno podobna želodčnemu soku. Škoda res, da većina kmetovavcov pri nas vsega tega ne porajta, ali prav za prav, da od vsega tega nobenega zapopadka nimajo in da do-bičkov ali „forteljnov" ne vejo, kako obraćati klajo v veči prid! Hvale vredno je, da ste, častiti gospod, sprožili to reč: kako bi se dala piča pokladati živini. Kar željo utiče, da bi se cena živinske soli ponižala, so kmetijske družbe storile kar so mogle. Ker se bo vprihodnje živinska sol delala tudi iz morske, tedaj blizo nas, seje nadjati, da za-tega voljo jo bojo kmetovavci morebiti dobivali po nižji ceni. Kmetijska družba je prosila zato, odgovora pa še nima. Naznanili ga bodemo, kadar ji doide. Zdaj pa še nekaj. Gori ste rekli, da senožet ne more biti več na svetu. Mi pa mislimo da! Naj se razdelé občinski pašniki (gmajne), — naj se pridno gleštajo senožeti, potem bo ena za dvé zdala, — naj se za sete v živinske klaje odloči kakošna njiva. Tako se bo pomnožil pridelk klaje, ž njo se bo moglo rediti več živine in po živini bo več giioja, kakor ste lepo dokazali gori. Z Bonom! Vredništvo. Kako terden lés ohraniti. (Po dr. Ludersdorfu.) (Konec.) Ni nam potreba po tem, kar smo dozdaj po-vedali, na dalje razlagati, kako ravnati z namako lesa. Poglavitno je, da se debla z enim koncom v trugi., ki vodo dobro derži, tako zamažejo z glino ali ilovco, daje odžagani konec zmiraj pod namako, s ktero je napolnjena truga. Po tem pa, ali imamo več ali manj prostora, se vtaknejo debla od vsih 4 straní v trugo v podobi križa, ali le od dvéh stranskih daljih. Ko pa so debla na to vižo v trugo terdno položene, se napolni z namako do verha — in s tem je vse storjeno za dober izid namakovanja. Ze v 24 urahvčasih še poprej. začne ka— pljati iz druzega odžaganega konca čisti drevésni sok kakor voda, in to terpi neprenehoma tako dolgo, dokler ni namaka izgnala vsega soka, da se poslednjic ona sama prikaže. Tako je opravljeno vse, zakaj lćs ima zdaj namesti svojega soka tisto kot- lovinsko ali cinkovo namako v sebi, ktera ima lés terden ohraniti. Da je les vès navdan s to namako, se ravna po dolgosti debla; na debelosti njegovi ni nic ležeče. Po naših skušnjali potřebuje 40 čevljev dolgo deblo dobre 3 tedne za namako. Med tem časom ni storiti druzega nič, kakor včasih 24 ur trugo napolnovati z namako in scer vsaki dan kar je naj bolj moć do verha. Konci debel pa morajo zmiraj biti pod namako, ker se sicer namesti namake zrak vriva v serkavne žilice debla in kazí in mudí delo. Zraven tega je gledati tudi na to, kakšna te- kočina se izceja iz druzega konca lésa; je ta bela žleza in ne kaplja sama proč-, se mora pridno brisati od debla, da se ne zamašé notrajne cev-čice njegove. , Iz namake se skoz in skoz zamočeno deblo vzame lahko, ker gline ali ilovce odpraviti ni težko. Na to vižo zamočeni lés je pod skorjo sivkast, skor ćernivkast. Ta barva izvira od cresla. kterega je, ćeravno včasih malo, vendar v vsakem drevésu ali v skorji nekoliko, in pa od železa, ki se najde vselej v navadnem kotlovinskem vitriolu. Znotraj pa je lés nekoliko zelenkast. Ako se tako zamočen lés vzame berž v delo, se okotlovinijo žage in sekire nekoliko, ali to ne škodje nić. Smo pa lés potem berž omlajili in enmalo osušiti dali, kar se po namaki kmalo in veliko prej kakor scer zgodi, se ne pozna ničnaorodju. Čeravno te skušnje še niso tako dognane, da bi se v njih nić zboljšati ne dalo, sem jih vendar razglasil, ker sem do dobrega prepričan, da bo izviral velik dobiček iz njih. Naj poskusijo tudi drugi in naznanjajo svoje skušnje, da pridemo toliko zaželjeni dobroti do konca. Ozir po svetu. Muzej britanski. Veličanska misel o enôti cele narave in o nikodar pretergani zvezi, ki od začetka do konca sveta kraljuje nad stvarmi nebesa in zemlje, vtelesnjena je v muzeju britanskem, da nikjer tako. Kdor stopi v to veličansko shrambo in pregledujo zapopadek njeni, zdí se mu, da, kakor pesnik pravi, potuje izpod neba skoz svet v globočine, ktere zakriva vedna noč. Začemši z nébesom se uatavijo očí učenih ogle-do vavcov pred vsem na sila velicih meteornih kamnih, kteri izpod neba na zemljo padajo. kot posebno prikazni, kterih nihče tajiti ne more, kterih ízvirek in začetek pa je še zmiraj zastavica neuganjena. Prav je, da to nebesno kamnje začenja rudnínsko zbirko muzeja« Prosto ljudstvo, sosebno ženstvo, pa se ne mudi Ni nam treba omeniti, kako sila veliko mora po dolgo pri teh kamnih, in se raji berž oberne tjè, kjer slopje biti se lesketá en kos čistega zlata iz Kalifornie v velikosti veliko srebra in biserov, med kterimi 9 shranuje tolikšne zaklade. gosjega jajca 9 diamant „Regent" velik kot golobje jajce, in pa podoba (model) še vecjega Koh-i-nura, ki po vsi pravici se imenuje „gora svetlobe". Smešnice 9 Ucenega rudninoslovca pa veselí še bolj ogledovanje zagrioalom. „Kaj to in pa I« • • . « « • « «V • t i______1 _ _ _ . _ " _ _ „v Nek kmet, pridši domu iz mesta, se ni mogel dosto precuditi, da si gospé v mestih zakrivajo obraz z nič" ga zaverne sosed krasnih kristalov, ki so nakupičeni v lepo zverstenemredu. njegov, ki je slišal od šeg na Turškem, „v Turčii Rastline pa se ne shranujeje v muzeju, ker bo- ge ne smé ženska kuretine pitat iti brez zagrinjala, ako taniški vert v Regent-Parku je žanje namenjen; ven- je petelin med njo u dar je tisto rastlinstvo in živalstvo, ki se v svojih per vinah celô celô malo loči od rudninstva in je tako re přidej Neko radovedno dete je prašalo učitelja: „kako mali otroci na svet? „Ljubi moj, če si ti že to koč prestopek od enega v druzega, obilo nadomesto- pozabil, ker si še le 10 let star, kako se morem jez vano v lepi zbirki fosilk, ki so na ogled postavljene blizo rudnin. Od morskih alg pride ogledovavec počasi k 5 čevljev dolgi čelusti nososaura; kmalo vidi ihtio-saura, velikana 30 čevljev dolzega, za tem kostnjak spomniti pametno i ♦. dvoj ker sem že čez 40 let star" — mu odgovori telj. Kaj zlomka! si mi prinesel danes škornjíce T) irskega orjaškega jelena, čigar rogova merita 13 gospod svojega hlapca sorte, ene dolge, druge kraj vprasa nek čevljev, potem zver megaterium, 40 čevljev „Zlodi vé, kako je to; saj sem dolgo in 12 visoko, v drugi izbi velikána mastodona 5 » • Cl gar jekla (velika zoba) sta 12 čevljev dolga: vse te zveri opominjajo člověka na čudeže potopljenega sveta. se že sam čudil, da ravno tak par imam se zunaj odgovori bedasti služabnik. Eo gospod je vprašal slabo napravljenega juda s čem da kupčuj Oj gospod mu odgovori jud Tako je ogledovavec dospěl do zbirke z i val st va. jaz kupčujem z blagom, ki ga Vi nimate ništa s Tu vidimo nezbrojno število precudnih morskih stvari : polipe, morske zvezde > gobe > ki so tako parne t j (Pred dnijo). To z nik ; Naj pomislijo gospod 5 rekoč polovičarce med živalstvom in rastlinstvom, školjke fl0sed moj mi je danes dopoldne klofuto dal, da mi še (mušeljne) in čudovite ribe, dokler z morskim psom, Z(jaj šumi po glavi. Sodnik: Ali mu je niste dali nazaj? morskim konjem in morskim somom pridemo do dojivk, Topnik : Na, gospod, te ne, pa eno drugo med kterimi ne pogrešamo nobene in nikakoršnega raz- pola od male miške do velikanskega slona. Smo se ločili od zemlje in se podali na ogled stih krilatih stvari, ki se zibljejo po zraku oj ko likšen svet se nam spet tù odprè od milionov različnih n08tjo svojo. Gospodar mu veleva: naj gré gledat mergolincov noter do orla, ki leta po nezmirnem nebu. Neka družba se pogovarja od mraza, pa no-boden ni prav vedil, koliko stopinj mraza kaže gorko-mer danes več od včeraj. Med tem stopi star hlapec hišnega gospodarja v hišo, ki se je rad bahal z ved- , ali oknu. Hlapec ki zunaj Zapustivši te sobe, v kterih se dosto precuditi ne moremo nad vsegamogočnostjo božjo, ki je vstvarila toliko različnih stvari na svetu, pridemo v tako imenovano narodopisno (etnografiško) zbirko. Tù vidimo revne je kaj padel termometer, gré in pride z modrim odgovorom nazaj: da termometer zmiraj visi na svojem mestu. in okorne izdelke pervotnih stanovnikov Australie, ktere breber (Biber) veliko prekosí v svojih delih, noter do naj umetnejšega blaga. Tù vidimo tudi v podobah vse človeške plemena: od obraza Eskimo v v kožuhe Iskrice življenja Darovi sreće. L 9 se zavitih in Novootočanov oboroženih s pšicami kirami in fračami, ki so bolj opicam (merkvicarn) po dobni kot ljudém, noter do ljudi naj lepše postave. a cen je vesel v pervem trenutku, ako mu podaš perišče pšena; je pa o b o ga tel, se mu zdí celi svet perišče prazne slame. Tako so darovi sreče razni: kdor jih vživa ? ni se srečen zavolj tega Tù vidimo v podobah uavade in šege mnogoterih Vrednost učenosti. Ijudstev, od kralja, ki na vozu napeljuje vojsko in terd- prostega iger njave napada s požari in kozli, noter do ljudstva. Vse to in še veliko druzih řečí vidimo v tako ostane do poslednj Učenost je zaklad, ki je varen pred vsakim napa i i« i a a. . «V « • i • • * f ___ dom tatinskim; kdor jo hoče zapravljat jo mnozí; ona dihleja ; učeni so resnicno boga imenovani Nimrodovi sobi, v sobi Figališki in El finski. tini > knězi jim niso enaki In vendar z vsim tim v se ni muzeja Sedaj v se konec britanskega le se zacnè, kar je več vredno kot vse stvari, ki smo jih s tolikšnim zavzetjem; ogledovali s toliko radovednostjo, pridejo namreč sedaj na versto rokopisi in knjige, ki iz naj starejih časov do današnjega dné so nakupičeni tu v tisuč in tisuc izti-sih. Od Pali-rokopisov, na 241 listih talipotjega drevésa v Cingaleških značajih pisanih, noter do pi- Škodljive okolj šine. Slabi svetovavci popačijo kralja, poželjivost mladenča, pobožnega plača, starše malo prid en sin, lepo obnašo slabi tovarši, pijanost krade sramož- cvetice vsahnejo premalo škropljene, lju- co Ijivost, bezen se ohladi po dolgi ločitvi, prijatli omerzé 5 se snidejo mal o kdaj, zakladi se gospodarstvu. vsušé po slabém sem 5 ki so jih z lastno roko pisali angležki kralji •9 in kraljice in druge imenitne osebe, kakor Vilhelm I Henrik IV., V. in Vlil., Rihard III., Ane Boulenove in Katarine, Elizabete in Marie Stuartove, Dragotina I. m Kromwella, Friderika velicega, Wašinsrtona Napo ---------------1 TWl^W^W, «»UOIUgWUO, leona, AVellingtona itd., se najdejo tù. Tudi tako ime novano Mazarinovo sveto pismo, natisnjeno leta 1455 v tiskarnici Gutenberga in Fausta, je shranjeno v tem muzeju z vsimi ústavními pismi, po kterih je bila od sta- rodavnih casov osnovana vlada britanskega kraljestva. Življenje. v Življenje dirja kakor val; Mladost terpí le en trenutek 5 Běží veselje kakor misel hitro í Nestanovitno je veselje tù na zemlji Kot blisk, ki po oblaku švigne. Življenje je kot kapla dežja, Ki nosi vihra na perutah jo: Na radost se mladosti ne zanašaj Podpora je, ki zgrudi mahoma se; Vse mine, vse omahne tukaj : Modrost, strah Božji le ostane! 1 *** Novičar iz austrianskih krajev V lz Ceskega v « . . I . ¥ 14 gnojno sol, ktere cent le 40 kraje, veljá; ker utegn* taka sol zdravju nevarna biti in se tudi škoda godí ce in 15. dan t. m. je vihralo in sarskirn dohodkom, ako se rabi namesto kuhinske solí «nežilo v tukajsnih gorah (Erzgeb naj stařeji ljudjé ne pomnijo ar tacega ; tako strasno, da mislili so sodni dan. Škoda v gojzdih je nepopislj 5 da jo gnojna sol, je c. k. ministerstvo v ti dezeli prepovedalo prosto kupčijo s to soljo, in velélo, da se smé vprihod- va; v enem nje prodajati le v cesarskihsolnicah takim kmetovavcem samem grajšinskem gojzdu je vihar poderl več tavžent ki spričajo po vradnih pismih, da bojo s to soljo gno naj močnejsih drevés. Nobeua r živa dasa se ni smela jili svoje zemljiša, ne pa je rabili za druge potrebe. prikazati iz hise; v lesenih hišah si celô niso upali ku- C. k. ministerstvo je prepovedalo vradnikom, da v na riti zavolj strahu, da bi veter ognja kam ne zanesel. vadni civilni obleki ne smejo nositi uniformiških ka Več ljudi, kteri so bili od doma, je zmerznilo na poti. pic. — Deržavno gojzdnarsko družtvo na Duoaji je po sil- Ker od toliko straní beremo od velice » snega > nih zametov in hudega mraza, nam pride na misel i da HHH H^H HHH ^^^H svetovalo se unidan o tem : koliko je dosihmal že koristila nova gojzdna postava od 3. decembra lanskega leta ? nas je vremenski prerok iz Jolsve tabart zlo opeharil Sploh je obveljala misel, da tudi korist te postave bo a svojim prerokovanjem; radovedni smo, kako se bo iz- vedno le na papirju ostala, ako se nepostavijo povsod govarjal; naj pametniši pa več bilo ako * se ne oglasil zvedeni gojzdnarji, kteri imajo čuti nad pravim go-ker sedaj mu tudi njegovi pri ja ti i ne bojo ver- spodarstvom z gojzdi. Družtvo je predložilo svoje česa. Naznanjali smo radi prerokovanja njegove, da nasvete c. k. ministerstvu. — Omenili smo nedavnej ti- bi lahkoverniki iz lastne skušnje sodili ceno vremen- ste zakletbe zoper kneza Černogorskega, ktere skih prerokov, od kterih naš pesnik prepeva: „Pojte ra- kom žvižgat itd se je vdelezil tudi stric njegov in predsednik starasinstva Peter Petrovič z mnogimi starašinami in serdárji te lz Celovca. 15. dan t. m. je c. k. deželna eod- dežele. Sodniška preiskava je razodela, da namen te j zakletbe je bil prekucniti sedanjo vlado, izgnati kneza sedanjega ali če z lepo ne gré, ga umoriti, ovreči po uija v Celovcu obsodila A. Grudnika in M. Gerbeca _ ^ ki sta se pred 2 letoma (17. decembra leta 185!) v Sulcbahu o znaném napadu 3 žandarjev vkrivičila kroviteljstvo in oblast r u so v s k o, se postaviti pod obrambo francozko, in izvoliti druzega vladarja. Sklep sodbe vstaje. Ger bec, ki pa je pobegnil, je obsojen na leta v težko ječo, Grudni k pa zavolj mnozih polajšav- nih uzrokov in ker je že skor 2 letizapert, na 3 mesce v težko ječo. Iz Ljubljane. Sledeče poslavljenje dvéh naših visokočastitih g. rojakov smo ravno brali v Dunajském časniku: „Njih c. k. ap. veličanstvo so po previsokem sklepu od 18. t. m. z odpustbo taks podeliti blagovolili ministerskému svetovavcu v ministerstvu za bogočastje nauk A n d r ej u M čast k o f a Sardiškega in ministerskému svetovavcu ravno tistega ministerstva Andrejů Gollmayer-ju čast infuliranega opata Peturskega v Vesprimski škofii (na Ogerskem)". je: v Peter Petrovic, predsednik starašinstva stara sina Stefan Kuka in serdár Milo Mart i novic so krivi spoznani velikega izdajstva in strežbe po življenju knezovem, so tedaj iz dežele izgnani in propisani njih premoženje zapade deržavni denarnici, invsak, kdor tem begúnom na pomoč pride ali jim zavetja dá, bode vstre- Ijen u Izgnani so sedaj v K o t r u, kjer je nek tudi au strianski feldmaršallajtnant Mamula, ki vodi obravnave, da bi se prizaneslo obsojenim. Zadnje novice iz T u r skega liîso donesle nic pof*ebnesra. 14 dao t. m. je prišlo že večkrat omenjeno novo pomirivno pismo Dunaj ske konferencije v Carigrad: Rešid-paša ga je nemu doma izročil sultanu, ki je pripravljen poslušati nasvet Novičar iz mnogih krajev # zedinjenih 4 vladařstev, ako rusovski car berž odpravi svojo armado iz Moldave in Valahije in tako djansko po kaže, da ne misli podkopati celôte turške deržave. Go Dunajski vradni časnik je razglasil te dni stan le- V0rn0 se je, da do 20. t. m. bo poklical sultan divan to s nje letine, kakor ga je zvedila vlada iz vsih dežel našega cesarstva. Po tem razglasu je precej dobra letina bila v doljni in gornji Austrii, naSalcbur-škem in Tiroljskem,— le srednja letina je bila na skupej, v kterem se bo sklenil odgovor na omenjeno pismo. Poročniki zedinjenih vlad tudi željno pričakujejo odgovora, ki ga bo dal rusovski car na tisto pismo, ker so prepričani, da se porta ne bo vdala popred pomirju V------ — -- vorice 1 po kterih so šle francozko -angležke barke v kterih deželah seje nadlog bati ; da se jim pride na pomoc, cerno morje, ker 15. t. m. so bile še vse poleg Ca- se ze delajo priprave. Po „Terž. časniku" je spet posko čila žitna cena; vagan koruze veljá ondi 9 daj ravno trikrat več kakor sicer. sr. te kme rigrada. Lord Pal mer ston se je pomislil in je spet 5 Nek ogersk tovavec je znajdel novo sorto kruha iz réžene in že-lodove moke; želod se posuši, oluši in vmokozmelje; stopil v ministerstvo; misli se, da je njegova obve pa ta obstoji, znano ni. V francozkem 19. in 20. tega mesca tak kruh je boij čern, kakor navadni reženi da je kaj dober in zdrav, posebno za jetiene ljudi. Čas „Presse" pristavlja temu naznanilu, da ta znajdba dobra biti, ako je človeški život enak prešičje- Ijala; v cem mestu Lyon je bila ponoči med prekucija pripravljena; vlada pa je zvedila ta naklep o zaterla, da se ni clo nič zgodilo. , pa, pravi, pravem času in ga je nik utegne mu ker je res, da želod dobro tekne prešičem V Galicii so zacelí tu in tam za kuhinske potrebe rabiti Današnjemu listu je „kazalo važniših reci 11. tečajaNovíc z nacêlnim listom in zavitkom" pridjano.