Z-ADKilGAR GlasUo „NafeMi¥l|alne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili** v Ljubljani VRI Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. = Posamezna številka stane Din 150. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni ©dbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana V«. ixo s ti. Priznati moramo, da je sedanji gospodarski red v svojih osnovah krivičen, ker priznava silo višjega in močnejšega in oznanja evangelij materijalizma. Kdor je silnejši si lahko pribori več in ima po dosedanjih osnovah tudi pravico do več. Kdor kaj ima, tak mož velja, je danes nauk gospodujočega kapitalizma. Vendar se pa že danes kažejo konture, sicer v jako malih obrisih, ki nam prikazujejo, da gre polagoma k zatonu moč kapitalističnega svobodnega gospodarstva, ravno vsled dejstva, da mu obračajo hrbet široki sloji naroda. Iz širokih plasti naroda je izšel klic po samopomoči. V samopomoči vidijo ti široki sloji naroda svojo rešitev in zaščito pred kapitalističnim izkoriščanjem in varstvo pred njegovim nasiljem. Močan klic po zadružnem gospodarskem redu prihaja vidno in očitneje do veljave, klic po pravičnosti in enakopravnosti. — Posameznik proti posamezniku, razred proti razredu mora postopati, po načelih pravličnosti in ljubezni. Najpopolnejše se izražata v praksi pravičnost in ljubezen, v solidarizmu v zadružništvu. Zboljšanje gospodarskih razmer in zboljšanje človeške družbe same odvisi od vzajemnosti. Zadružništvo v tem spoznanju apelira na čut ljubezni in pravičnosti, ki sta bistveni človeški duši. Gospodarsko bedne in slabe, obubožane in izkoriščane, poživlja zadružništvo, da si med seboj pomagajo. V tej samopomoči malih ljudi, se dosežejo znatni uspehi, roko v roki s tem pa gre moralni preporod mas, kar je pr-votnejše in najvažnejše. Kakor hitro bo to načelo prerodilo široke delavne mase, da bo zavladalo načelo pravice in ljubezni, je s tem rešen gospodarski problem, kajti na takih moralnih in pravnih osnovah mora obstojati edino le pravičen zadružni gospodarski red. Zadruga je osebna združba in ne kapitalistična, v njej ne vlada kapital ampak v svrho samopomoči združeni mali ljudje, vsi enakovredni, enakopravni in z enakimi dolžnostmi. Cilj zadružništva ni izk< riščanje članov, njegov cilj je- pospeševanje pridobit-ncsti in gospodarstva članov, dobrobit v telesnem in duševnem oziru. Vsak zadrugar mora biti pripravljen podrediti svoje osebne koristi koristim skupnosti, posebno pa tedaj, ako to zahteva korist slabejšega. Zaves' skupnosti ljubezen do bližnjega, pravičnost in požrtvovalnost, so etični temelji zadružništva. Zadružništvo je poklicano, da dela tudi na vzgojnem polju, da prekvasi današnjo individualistično vzgojeno človeško družbo in ustvari drugo družbo, sorijalno mislečo in sorijalno delujočo. Ne samo trgovina, marveč vzgoja, vstvarja predpogoje za boljšega človeka, ker z boljšim človekom napravimo boljšo človeško družbo in z njo boljši gospodarski red. Zavest skupnosti je gonilna sila, ki daje moč zadružništvu, da bo zaton kapitalističnega gospodarskega reda šel v hitrejšem tempu v zasluženo pozabljenje in da na njegovih razvalinah ustvari gospodarsko svobodo in enakopravnost, danes še zasužnjenih in izkoriščanih malih ljudi. Iz teh vidikov je zadružništvo ne samo poklicano, ampak prisiljeno žrtvovati vse, za vzgojno delo med malimi ljudmi, da^ spoznajo koristi, katere jim nudi zadružništvo. Straixpola. Da je vsemogočen zakon narave, v boju za življenjski obstanek pri ljudeh in živalih enako merodajen, je dokazano. Vendar je pa tudi res, da poleg boja za življenjski obstanek velja v prirodi še močnejši zakon, zakon vzajemnosti v človeški družbi, ki je še bolj pomemben kot prvi. Vzajemnost zida in računa na čustvo ljubezni do bližnjega, kakor zida individualizem na sebičnost poedinca. Danes so časi, ko lahko trdimo, da je velik del slovenskega naroda krenil na stranpota v boju za svoj obstanek, na potu individualistične sebičnosti. Dobičkaželjnost in slast po uživanju so tista stranpota, na katera je krenil velik del današnje človeške družbe. Ali je sebičnost nastopala kedaj v vsej svoji nagoti, kot nastopa danes? Ali so bedni in slabi kedaj stegali svojo roko po pomoči, kot se to vrši danes? Ali nima zadružništvo vzvišeno nalogo, da jo vodi nazaj na pravo pot, na pot dela in poštenosti in požrtvovalnosti? Vprašati se moramo sedaj, ali smo vršili to vzvišeno nalogo tako vestno in točno, kot jo predpisuje načelo zadružništva? Vprašati se pa tudi moramo, ali smo sposobni, da vršimo to vzvišeno zadružno misijonsko delo? Kdor ima količkaj vpogleda v naše' zadružno gibanje, bo uvidel, da smo tudi mi zadrugarji sami krenili precej v stran na pota, po katerih koraka današnja človeška družba. Kako bore malo smo doprinesli žrtev za koristi skupnosti, kako bore malo smo se ozirali na vzvišena načela ljubezni do bližnjega, kadar se je šlo za osebne koristi poedinca, ki jih nismo znali ali hoteli podrediti koristim skupnosti. Stranpota človeške družbe so bila močnejša, kot klic poedincev, k delu za skupnost. Poedinec naj ne velja nič, moč skupnosti naj zavlada v nas, da nas prešine k požrtvovalnemu delu za skupnost za splošno korist. Delna upoštevanja teh svetih načel so nas privedla navzlic slabostim, do precejšnjega zadružniškega razvoja. Kaki uspehi bi pač še bili, če bi bilo naše upoštevanje teh načel popolno? Zato moramo kreniti na ravno pot, na pot prijateljstva in čiste ljubezni, ki mora biti za nas bolj pomembna, kakor pa čisto gospodarska naloga stremeti za dobičkom poedincev. Zamoriti moramo v sebi egoistična prirojena nagnenja, če hočemo privesti zadružništvo do one popolnosti, ki mu je predpisana. Ako bomo hodili sami po stranpotih, protivna zadružništvu, potem nimamo pravice kričati, da je današnji gospodarski red za nič in krivičen, ker z nezadružni-škimi čini priznajemo krivici prednost. Če smo si nadeli enkrat nalogo, bojevati se proti krivici, potem ta naloga ne sme veljati samo par poedincem, marveč mora postati sveta zapoved slehernega zadružnika. Pojdimo v bodočem letu na delo, na vzgojno delo, da povedemo vsaj del človeške družbe, ki živi v nasladi in pohlepu, v svoj zadružni krog. Odpravimo svoje napake, ki so nas obremenjevale doslej, postanimo odlični zadružniki, ker s tem pomagamo samemu sebi in celokupni človeški družbi. Pri izpolnjevanju zadružnih dolžnosti, naj budi v nas samih spoznanje, da služimo samemu sebi, ako služimo drugim. Zmožni smo že za to zadružno apostolsko delo, in če bomo v bodočem leto to zmožnost pokazali tudi v dejanjih, potem šele bomo lahko rekli, da smo pravi in iskreni zadrugarji. Špekulativni ug ji. •Nenavaden naslov smo dali današnjemu Članku, ker hočemo obravnavati v zadružništvu neobičajen pojav. Čimpreje, tembolje je za zadrugo, ako pravočasno pogleda resnici v obraz ter skuša vse ono, kar škoduje poštenemu razvoju zadružništva, pravočasno /odstraniti. — Med Itisoče poštenih zadrugarjev, tki so stopili v naš zadružni krog, se je uri-nilo tudi par zadrugarjev, ki so stopili v naš krog z nepoštenimi in za zadružništvo škodljivimi nameni; okoristiti se osebno na škodo splošnosti, od ugodnosti, ki jih nudi naša zadruga. Da razkrinkamo te parasite, na zadru-žniškem telesu, smo se odločili izprego-voriti resno besedo le vsled tega, ker nočemo pripustiti domneve, češ, da se z zadružništvom lahko uganja šale in druge neresnosti, ki jih smatrajo nezadružniki za svoj vsakdanji kruh. Zadružništvo je preveč vzvišen pojem, da bi smeli dopustiti ali vsaj uglajati pot — neresnosti. Zato tudi ni in ne sme biti v zadruž-niškem pokretu mesta za ljudi, ki iščejo svoje osebne in nezadružniške koristi, ali za ljudi, ki bi smatrali zadružništvo in njegov vzvišen cilj — za frazo. Naša zadruga je že v nekaj številkah v svojem listu izdala oglas, da nekatere družine konzumirajo preveč blaga v zadrugi, ki ni v skladu s številom njih družinskih članov. Opozorila je tudi na mere, ki jih namerava uvesti, da se taka nad-primema dobava živil — prepreči. Ta oklic je imel delen vspeh. V zadnjem času so se pa zopet jeli dogajati slučaji, da (so nekateri zadružniki nakupili blaga v zadrugi, ki presega njih trikratno mesečno potrebščino. Vprašati se je, čemu tolik nakup? Samo dve možnosti sta, in sicer: 1. da gotovi člani kupujejo blago za se in še za svojega prijatelja železničarja-nečlana in 2. da s preveč nakupljenimi živili ve-rižijo in jih prodajajo za malenkosten dobiček vsakomur, ter s tem krijejo izdatke za svojo lastno potrebo. V prvem slučaju je naravnost nedopustno in za vsakega zadružnika greh, da na ta način podpirajo železničarje, ki jim je na prosto dano, da postanejo člani »Na-bavljalne zadruge« kadarkoli hočejo. Ta zadružniški greh je tem večji, ker s tem enostavno pobijajo propagando za zadružništvo med železničarji, ki jo vodi od vsega početka naša zadruga. V drugem slučaju pa moramo tako dejanje obsoditi in označiti kot čin nepoštenosti nad lastnino vseh zadružnikov. Kdor jemlje ugodnost celokupnosti, in išče pri teh ugodnostih svojo osebno korist, ta se ne more imenovati pošten zadružnik. Premoženje naše zadruge je last celokupnosti in čuvati nad to lastnino ni samo dolžnost upravnega in nadzornega odbora, ampak dolžnost tudi vsakega člana zadružnika. Nikdar in v nobenem slučaju ne sme en zadružnik napram drugemu imeti večje koristi, ker mora veljati v zadružništvu princip enakopravnosti in čut do splošnosti. To enakopravnost hoče upravni odbor varovati za vsako ceno, četudi za ceno operacije. V tem pravcu gre upravni odbor za tem, da izreže izrastke na zadružnem telesu, da tako obvaruje ostale zadružnike škode, ki jih prizadevajo zadrugi maloštevilni — špekulativni zadrugarji. Da bi upravni odbor v današnjih ko-likortoliko urejenih prilikah mislil na upeljavo racijoniranja živil, bi bilo pogre-šno, ter bi tak ukrep preveč spominjal na reakcijonamo gospodarstvo medvojne dobe. — Vsled tega je treba varovati prin- cip enakopravnosti na ta način, da se take zadružne nezadrugarje izključi iz zadružnih vrst. Pričakujemo, da bodo to našo namero in sklep odobrili vsi pošteni in iskreni zadrugarji, ter pozdravili na ta način zaščiteno enakopravnost celokupnih zadružnikov. Kdor od železničarjev hoče imeti koristi od dobrin, ki so si jih zbrali tisoč zavednih zadružnikov, ta naj vstopi sam v naš krog, ter naj prevzame tudi vse pravice in dolžnosti, ki so s tem zvezane. Brez dolžnosti in žrtev pa naših ugodnosti ne sme biti nihče deležen. Poglavje o koritu. Malokdaj je čul te besede upravni odbor v zadnjih treh letih, in to le v borbi in od demagogov. Res, da so nastavljene! zadruge dobro plačani, ali tudi nekaj naredijo. 5 članov upravnega odbora dobi mesečno skupno 3200 Din, ali za to vršijo vso službo; administracijo glavnega knjigovodstva, blagajne in nosijo vso odgovornost poslovanja. Če bi za to delo, ki ga vrši upravni odbor, nastavili privatne moči, bi rabili najmanj dva uradnika, ki bi stala zadrugo več kot 500 Din mesečno. Merilo za izdatke bodi promet in čisti dobiček. Imeli smo do 1. decembra nad 11 milijonov Dinarjev prometa in komaj 260 tisoč dinarjev režijskih strožkov, tedaj niti 2.3%. Ker imamo od železnice uslužbence in lokal na razpolago, znaša sedaj 0.7% od prometa. Vkupno nimamo niti 3% čiste režije. Imamo v Sloveniji odlična konsumna društva z 10, 13% režije. Po statističnih podatkih švicarskih konzumnih društev je malo zadrug, ki imajo samo 6% režije. Poprečna številka je 12%. Če se mi pretolčemo s 3%, je to vsekako uspeh. Vsak uspeh se mora meriti in soditi z relativnega stališča. Ljudje vidijo vsak mesec več trg. nastavljen-cev, ali, da dobimo včasih kar v enem tednu po 30 članov, tega ne vedo. Da pridemo h koritu. Če § 64 pravil piše: Upravni in nadzorni odbor dobita po 1 do 5% nagrade od čistega dobička, in sicer po sklepu občnega zbora. Isto dobe nastavljene}, osobje zadruge. Pred 2 leti je za takratne razmere občni zbor določil nek minimum in zopet gotovo maksimum nagrade, saj 1 % sme odbor zahtevati, največ 5% mu sme občni zbor dati, in o tem odloča edinole občni zbor. Če bi se spremenile razmere, se lahko spremeni pravila in določi 1—5 promil ali 5—20%, to Prvi dan je vonj res zopern, vendar izgine kmalu. Sveži zrak pa tudi ugodno upliva na živčevje. Ce so se zaredile stenice le v postelji, jih uničiš tudi, ako les dobro namažeš » petrolejem, v katerem je namočen naftalin. — Seveda je treba posteljnino tudi vaaki dan dobro prezračiti, posteljnak pa vedno čistiti in brisati prah. Pomni namreč: snaga, svetloba ter zrak so največji sovražniki mrčesa. Beli krogi, ki jih puščajo mokre čaše aa policah, na pohištvu ali na tleh, odstraniš, ako jih posuješ s pepelom od cigaret in jih drgneš z mehko probkovino. Termini. Na občnem zboru leta 1924 je padla barij era, oni zloglasni 2 odstotka pribitka, če je ,prišel kdo kupovati na kredit izven termina. Od takart naprej datira nered v zadrugi. Postrežemo vsakomur, ali če je 1400 članov, ki porabijo velike množine živil, se mora določiti nekak red. Če sploh ne bi uvedli terminov in bi prepustili popolnoma volji članov, da pridejo, kadar jim drago, če bi prepustili zgolj slučaju, da se ne nagnetejo ljudje v večji meri, kot morejo biti postreženi z našim rezijskim aparatom, slabi organizatorji bi bili. Saj bi znali ustanoviti podružnice, najeti novih moči — ali to- gre vse na račun članov, s tem se povišajo režijski stroški in podražijo živila. Naš namen pa je poceniti živila, odvrniti vse nepotrebne izdatke. Nekdo mora biti, ki pove ljudem, kdaj naj pridejo, da jim ni treba preveč čakati, nekdo mora razdeliti delo in določiti, ali vsaj svetovati vsakemu, kdaj naj pride. To je upravni odbor, ki je določil poznane termine. In ako je' članom ara tem, da funkcijonira ves aparat, naj bodo toliko obzirni, da se ravnajo po danih navodilih. To'je ljudem, vsaj v veliki večini vseeno, če naročava od 10. do 10. ali 15. do 15., ali ravno od 1. do 1. v mescu. Za skupnost pa ni vseeno, če naroča kar polovica vseh ljudi od prvega do prvega, če pride v 4 dneh toliko ljudi kot sicer v 12. Ker je pristopilo zadnje čase mnogo članov in je zanimanje za zadružno obliko naše prehrane vedno večje, prosimo člane, da se po možnosti drže določenih terminov. To so: Na kredit: za Ljubljano od 25.—31., za Gorenjsko od 4.—8., za Dolenjsko progo od 9.—11., za Štajersko: od 12.-13. Za zamudnike od 14.—15. Kar je članov na progah bivše j. žel., jim pošiljamo vedno sproti, najbolje- |'ca. 29. v mesecu. Zadružni vestailt- Fsem članom v ravnanje. Vsled hitrejšega zaračunavanja dividend za poslovno leto 1924—25, hoče upe-Ijati upravni odbor nove nabavne knjižice. (Nakupne knjižice.) Vse člane se tem potom poziva, da počenši z 28. decembrom t. 1. oddajo ob priliki hakupa (svoje nabavne knjižice v zadružni pisarni, kjer dobe takoj in brezplačno nove nabavne knjižice. Ker je v interesu točnega poslovanja in članstva samega, da se povračilo oziroma izplačilo dividend v smislu zadnjega občnega zbora čimpreje izvrši, se naroča vsem članom posebej, da velja čas za oddajo nabavnih knjižic, do najkasneje dne 15. januarja 1926. Držite se točnosti in svojih terminov. Upravni odbor. Važen sklep. Na skupni seji upravnega in nadzornega odbora naše zadrugec je bil sprejet sledeč predlog: Nabavljalna zadruga da inicijativo za ustanovitev lastne hranilnice. Utemeljil se je predlog sledeče: Naša zadruga, to smo vedno povdarjali, ni samo navadna trgovina, »Abfutterungsappa-rat«, kakor so bile medvojne aprovizaci-je. Mi propagiramo zadružno idejo in skušamo dosledno izvesti ono, kar spada v zadružni program. Nič manj važno kot organizacija naše prehrane, izločitev neproduktivnega posrednika je za nas organizacija podrobne in sistematične šteclnje. Hranilnico in posojilnico že imamo pravzaprav. Precej je članov, ki nočejo dvigniti dividend, in se vodijo te postavke kot vloge s 5 odstotnimi obrestmi. Imamo tudi vedno prošnje za posojila, ki jih moramo odklanjati, ker po sedanjih pravilih nimamo pravice baviti se s posli posojilnice! Ustvarimo iz tega stanja legalno ustanovo! Po vsej priliki naj bo to samostojna in specijelno železničarska ustanova, mala hranilnica, kot so rajfajznovke. Ne bi bilo priporočljivo, da bi bila to denarna centrala naših žel. gospodarskih in humanitarnih ustanov, preveč denarja bi zavedlo upravni odbor v lahkomiselnost, in to bi bil začetek konca. Na seji žel. odbora je bilo sklenjeno, da se dovoli novi denarni zadrugi odtegavanje potom službenih mest pod pogojem, da bo nova ustanova reelno poslovala. Naša častna zadeva je, da proučimo stvar in spravimo v življenje ustanovo, ki bo reelno in koristno poslovala. Od žel. uprave imamo šest uslužbencev, to je 7000 Din mesečno. Bodimo zato hvaležni in ne porabimo to podporo zgolj za želodec. Naj se porabi del te podpore tudi za propagando male štednje, za (ustanovitev hranilnice. Šted-nja je prvi in najboljši znak civilizacije. Dobro delo naredimo, če izvršimo ta naš program. Prosim, da odobrite moj predlog. — Predlog je bil soglasno sprejet. — In sedaj na delo! Revija »Zdravje«. S 15. januarjem 1926 začne v Ljubljani zopet izhajati samostojna revija »Zdravje«. Naročnina znaša 30 Din letno, izdajal jo bo »Higijenski zavod« v Ljubljani, in bo prinašal zdravstvene članke. 30 Din je dosti za reveža, in ni dosti, ako prečita te članke in se po njih ravna. Znanost je kapital, pouk ni stran vržen denar. Smo člani bolniške blagajne, imamo na razpolago brezplačno zdravnika in zdravila, toda, to še ni vse. Cenejše kot zdravila je pouk o higijeni, čuvanje zdravja, čuvanje življenjske energije, čuvanje delavne sposobnosti svoje osebe kakor vseh družinskih članov. Pred 2 leti je bila ta revija izborna, posebno za gospodinje vredna zlata. Morda ne bo zdaj slabša. Čisto s trgovskega stališča: 1. Revija »Zdravje« je vredna svojega denarja, vsaj za onega, ki jo čita. 2. Človek bi se nanjo naročil, pa iz nerodnosti se ne pripravi do tega, da bi po njo pisal, ali jo plačal, ponavadi pa sploh ne zve za to, da sploh obstoja ta revija. Ali bi ne mogla tudi tu zadruga organizirati naročilo in plačilo te revije? Imamo tu trojen uspeh: Prvi, da sploh ljudi pripravimo do tega, da dobijo to izborno čtivo; drugi, da dosežemo kot jak naročnik ugodnejšo ceno (dosedaj se nam je obljubilo p ol o vi č n o ceno, 15 Din mesto 30 Din) in tretji, da smemo zahtevati kot jak naročnik, da se včasih napiše za naše razmere potrebne in koristne članke. S tem si prihranimo pisarenje potrebnih zdravstvenih člankov v našem glasilu. Že skoro eno leto vrtamo na tem, in imamo sedaj tri predloge: Prvi: Zadruga naroči in plača za vse svoje člane revijo »Zdravje« in sicer na račun tekočih režijskih stroškov. To bi zneslo približno 22.000 Din na leto, ali za 1.20 Din na člana na mesec. Če bi krili te stroške samo pri moki, bi se s tem podražil kg moke recimo od Din 4.50 na 4.54, to je prava bagatela v primeri s koristjo te revije. Še enkrat, znanost je denar, zdravje je bogastvo. Drugi: Zadruga naroči za vse svoje člane imenovano revijo, in jo plača samo za tri mesece, do prihodnjega občnega zbora. Ako odobri občni zbor te izdatke, se plača revija do konca leta, ako jih ne odobri, se pozove posameznike, kdor bi naročil in se zadruga pogodi za ceno, ki najbrž ne bo tako ugodna kakor pri 1400 izvodih. Naročnino zbere potem zadruga od posameznikov in jo preda upravi revije. — Tretji predlog je: Naj se sarrfb zbere naročila. Ker poznamo počasnost in ko-modnost naših članov, ne upamo v uspeh zadnjega predloga. Upravni odbor je osvojil drugi predlog. 15. januarja dobe tedaj vsi naši člani dostavljeno revijo Zdravje . Pozivamo tem potom naše člane, da se izjavijo, ali se strinjajo z drugim ali prvim predlogom. Kdor se ne strinja s prvim predlogom, naj to sporoči zadrugi, ali naj vrne revijo. Ako bi bila ena četrtina članov proti, bo sklepal redni občni zbor o drugem predlogu. Upamo pa, da nam ne bo žal tega koraka. Že čez leto dni bodo vsi odobravali ta naš sklep. Ne skrbimo samo direktno za želodec. Indirektno se doseže tudi zboljšanje našega krušnega vprašanja! SBEČNO IN VESELO NOVO LETO, želi vsem ('lanom zadrugarjem upravni in nadzorni odbor. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Vsak najmanjši prispevek ali v obliki predloga, nasveta, pritožbe, vprašanja — dobrodošel, če tudi ni slovnično pravilen. Zadostuje da je razločno pisan. Vse drugo predela uredništvo. Posebno vabimo naše gospodinje k sodelovanju. Izogibati se je brezpogojno politike in osebnosti, ker taki prispevki romajo v uredniški koš. Kdor noče pisati za koš, naj take stvari odloži za v politično časopisje. Program našega lista je gospodarsko-zadružno - vzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo hoče dosledno čuvati ta program ter vabi ponovno vse, ki imajo dobro voljo in plemenit namen, da pri ustvarjanju tega programa sodelujejo. Uredništvo. Vsem članom zadrugarjem, sotrudni-kom in čitateljem želi > S HECNO IN VESELO NOVO LETO Uredništvo. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Cenik glavnih predmetov živil za mesec december 1925. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: 1 Moka pecivna Ogg kg 5 20 ,, mehka 5'— „ krušna >» 3'50 „ ajdova 11 6 50 ,, ržena »i 350 „ koruzna ^ 2 60 krmilna 2'— Zdrob pšenični 6 — „ koruzni n 3 60 Otrobi pšenični 1'50 ,, koruzni *) r— Testenine: Makaroni Pekatete 11 — Makaroni domači 9 — Polži Pekatete 11 — Polži domači 9'— Rezanci domači 9 — Špageti domači H 9 — Fidelini domači i 9'— Zrnje: Riž 1 vrste H 8 50 II „ 11 7 — Koruza v zrnu 11 230 Kaša prosena 11 5'— Ješprenj domači ii 5'50 Ješprenček za juho >* 9-50 Fižol koks prepeličar i 4 — Fižol nizki prepeččar ii 6- Sladkor: Sladkor kocke >» 14 50 .. sipa )l 12 80 Sladkoički (bonboni) 25 — Itavn: Kava I vrste kg 52-— 11 11 11 11 11 44 — „ žgana 11 56 — Kavni primesi: Kava Kneip 11 15 — Kava žitna 850 Kava vidrova 13 — Kava družinska ' Kava Kolinska 20 — Kava figova 26 - Kava — Cikorija Franck 1» 21 •— Drugi predmeti: Mast domača 11 27 — Mast amerikanska * Sol debela 4'— Sol drobna ■f. 4 50 Delikatese: Slanina prekajena »» 26- Slanina papricirana ) ' 30'— Salame ogrske )1 95'— Salame krakovske 11 45— Salame navadne ' > I 24'— Vrsta blaga enota Din Kranjske klobase Kom. 5'— Prekajeno meso 1. kg 29 — Reberce 26 — Svinjski parklji, glava 10 — Sardine velike škat. 9 — Sardine male 1 7 — Med cvetlični kg i 24'— Sir na pol ementalski 35 Sir Parmezan i 75 — Čajno maslo 1' I 50 •— Sodje: Češple domače kg 8 — ,, bosanske 8 50 Hruške suhe domače * Orehi celi 9 — Mandelni dalmat. 68 — Rozine fine 11 38'— Limone kom. 125 Tekočine: Kis dvojno močan liter 4'— Olje namizno fino 11 20'— Olje namizno bučno 11 26 — Olje olivno 11 23 — Konjak a '/2 1 steki ■ Rum a 72 1 38 — Žganje drožno a V2 1 11 26'— Žganje hruševec k 7» 1 Ii 24 — Žganje borovničar k 'h 1 11 26 — Tropinovec a 7t • 4 11 Brinjevec a Va 1 11 24 — Slivovka a 'h 1 11 24' Malinovec a 'h 1 11 16 — Mineralna voda 72 1 11 7 50 Vino dalmat. črno 1. vrste liter 9 Vino dalmat. črno dezertno Vino dalmat. belo liter • Vino dalmat. belo dezertno )) —.— Manufaktura: Platno za rjuhe m 52'— „ Wassertuch 33 - Platno belo gold. Oatte 52—42 Kotonina rujava 14 50 Madapolan amerikan. 13 — Šifon 20'— Modro platno za srajce 1380 Barvani tisk 16—19 Flanela zelena za srajce 1' 16 — Barhent modri 16 — Barhent beli ” 20 — Pletenine: Nogavice ženske par 22—42 » moške 10—18 » otroške 11 13-50 22 Obutev: Čevlji moški par 220-250 » ženski visoki 275 — » „ nizki V 220 — Razno biago: Ribe morske sveže vsako sredo po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg I 4'— Opomba: Tu navedene cene niso obvezne. Poleg tu navedenih predmetov je še v zalogi vse v ceniku za november navedeno blago.