ev. 2/3.
V l/Mani V iorei, flnts I. toM 1925. Posamezna Številka stane 2 Din. Leio LIH
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
m celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji .... Din 60 * Inozemstvu. ... . 80
prilogo ^Ilustrirani Slovenec"
Cene Inseralom:
Enostolpna petilna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—, večji oglasi nac* 45 rnm vižine po Din 2"50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
iPri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjutraj.
Pcšioino DiaČSHfl v ooiom
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6 III. Roltoplai se ne vračajo: neirankirana pisma se ne spre-lemaio. Uredništva telefon 50, upravniSIva 328.
Uprava |e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.6511 in 10.349 (za inseratel Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Uspešno prizadevale Jugoslovanskega kluba
za
FINANČNI MINISTER OBLJUBIL RAZNE OLAJŠAVE - VOJVODINSKI IN DALMATIN. SKI RADIKALI NAS PODPIRAJO. - HRVATSKI IN SLOVENSKI RADICEVCI NISO STORILI V SVRHO RAZBREMENITVE SLOVENIJE NOBENIH KORAKOV.
1. december.
Danes praznujejo narodi Jugoslavije največji dan v jugoslovanski zgodnvini, dan, ki mu nobene razmere in nobeni dogodki ne morejo zmanjšati pomena ali ga celo izbrisati iz našega narodnega koledarja. Verujemo, da jc 1. december dan, ki ga je Bog nt-edil v zinislu Mahničevih besed. Toda žal je šel ta dan kasneje skozi človeške roke, in kar so te iz njega napravile, je tako, da je današnje svečano razpoloženje žal prepreženo tudi z marsikaterimi trpkimi in grenkimi čustvi.
Po želji lastnega srca, po svo i lastni odločitvi in lastnem prizadevanju smo se Slovenci ob svetovnem prevratu zeddnili z brati Hrvati in Srbi. Brez vsake skrite misli, brez vsake sebične špekulacije smo prišli k nJim z vsem, kar smo imeli; ničesar si nismo tesno-srčno dali v naprej zavarovati, v trdni veri, da je ista dobra in poštena volja za skupno srečo in skupno dobrobit tudi pri bratih Srbih in Hrvatih. Aii je bilo temu tako? Ne sodimo! Dejstva vsekakor govo: e drugače.
Namesto neoviranega veselega razvijanja na narodnem, kulturnem in grspodarskem po-prišču temeljem samouprave, kar smo Slovenci v novi državi s tako mirno gotovostjo pričakovali — kaj imamo danes v resnici? Država se je proti slovesni obljubi v 1'slini decembra 1918 proti naši volji uredila centralistično. Naša politična samouprava ni samo ok njena, ampak je že popolnoma izginila, v šoli in uradih se naš jezik zapostavi a in umika neki »jugoslovenščini«, neprestano se moramo boriti za svoje stare in nove kulturne ustanove, boriti za versko vzgojo v javnih šolah in za cbstoj svojih zasebnih vzgojnih zavodov. Niti za hip nam ne da režim, da se umirimo, da se že enkrat oddihnemo od neprestane narodne straže in boja in se zavemo, da smo v resn.ci samosvoji, da sami vladamo sebe in sami upravljamo svoje zadeve. Kako se nam godi v gospodarskem oziru, so naši poslanci prav te dni razkrili pred narccinim parlamentarnim (orumom, odkrivajoč tako gorostasna, vnebo-vpijoča dejstva, da se mora ob njih upreti vsaka moralna vest, kamoli bratova. Saj so lastni pristaši setianjega režima obsodili davčno in gospodarsko politiko tega režima kot nemoralno.
Vprašamo na današnji veliki spominski Jan: Kaj smo vendar Slovenci hudega storili, da smo prikrajšani v najvažnejših zadevah? Ali nismo iz vsega početka iz vseh svojih moči delali za dobrobit te države? Ali nismo b svojo pišteno, sposobno upravo, z vsem svojim solidnim značajem in hotenjem, s svojo delavnostjo, s svojimi lesnimi vodilnimi možmi in politiki tvorili v prvotnem kaosu mirno, zanesljivo točko, mcralen element, ki mu gre bistvena zasluga, da smo brez večjih pretresov odbili in nadvladali anarhijo, ki je kot posledica strašne vojne pretila od zunaj in znotraj? Ali nismo Slovenci vestno odrajto-vali in še odrajtujemo državi vsa težka gmotna bremena, ki se na nas nalaga? Ali niso naši narodni zastopniki cd vsega početka najvestne e sodelovali na parlamentarnem torišču in če so bili v vladi, posvečali vseh sil ureditvi, izboljšanju uprave? Kdaj Slovenci niso pokazali dobre volje, da tej državi po najboljših močeh pcmagajo in jo dvignejo? Nihče Slovencev ne more prepričati najmanjšega pregreška proti državi — pa vendar smo zapostavljeni, nismo upoštevani po svojih do-prineskih k občnemu blagru, državnemu gospodarstvu, smo vedno zadnji in se po pravici čutimo užaljene in razočarane — pa ne samo zaradi sebe, ampak še bolj zaradi države, ki je tudi naša, ki bi bila, ako bi bili vsi resnično enakopravni, že danes na takem višku, da bi zavzemala prvo mesto na jugovzhodu Evrope.
Kl ub temu pa je današnji dan tudi naš dan! Naš zato, ker sno ga sami hoteli in ga soustvarili. Naš zato, ker Je edino v družni državi vseh Jugoslovanov tudi naš cbstoj, napredek in bodočnost. Naš zato, ker smo trdno prepričani, da morajo končno ipak triumfiratl ide:e svobode, bratstva, demekratizma In «o-cia'ne pravičnosti, ki so to državo ustvarile. Za zmago teh idej se hočemo boriti do konca, dobrovedoč, da bo njih zmaga zma*a nepo-tvorjenega 1. decembra, kakor ga je rodila velika usoda 1918. leta.
1. deccmbra ob 8 zvečer v Unionu
novinarski koncert.
Bclgrad, 30. nov. flzv.) Poslanca Vesenjak in G o s a r sta še enkrat obiskala finančnega ministra. Zahtevala sta razbremenitev preveč obdavčenih slovenskih davkoplačevalcev, kar naj dobi izraza v sedanjih dvanajstinah. Vztrajno in stvarno akc;jo Jugosl. kluba so zadnje dni podpirali vojvodinski in dalmatinski radikali v svojem klubu. Fin. minister je izjavil, da je predložil odpravo komorske in invalidske doklado na osebno dohodnino. Obljubil je tudi, da bo glede eksistenčnega minima 1- lestvice ter 30% državne doklade na osebno dohodnino dal olaj-
šave pri fin. zakonu za proračun 1926-27. Fin. minister je v dokaz, da se res bavi z zahtevo razbremenitve, pokazal poslancem dotiskan zakonski predlog o izenačenju direktnih državnih davkov. Predlog bo prihodnji teden predložil zbornici. Zanimivo je, da so celo poslanci vladne večine, posebno vojvodinski radikali na isti poti, kakor poslanci Jugosl. kluba. Edino slovenski-hrvatski radičevci, med njimi Pucelj, so ostali na stališču ljubljanskega govora svojega voditelja, da ne more biti olajšav. Storili niso nobenega koraka, ue v odborih, ne v plenumu.
ostro nastopa proti načinu izterjavanja davkov v Sloveniji in navaja konkretne zglede.
Vojni minister.
Vojno ministrstvo ima visoke postavke. 30 milijonov, to je ogromna postavka. Jasno je, da je številka za prehrano vojaštva ogromna, posebno sedaj, ko so padle ccne vsem kmetskim pridelkom. Vendar ministrstvo v Sloveniji občinam plačuje skrajno male najemnine ali pa sploh nobenih.
Kako režim skrbi za naše cestc, poljedelstvo in poplavljence.
Obširno se bavi z ministrstvom za javna dela, ki dolguje našim cestnim odborom milijone. Protestira proti zapostavljanju na tem polju. Ostro obsoja postopanje tega m nistr-stva, ki se niti najmanj ne briga za ceste v Sloveniji. V proračunu ministrstva za kmetijstvo ni nobenih postavk za povzdigo kmetskega stanu. Položaj našega kmetskega stanu je zelo težaven. Cene pridelkom, ki jih ima kmet na prodaj, so padle. Padle so ccne pri živini in lesu, soloh pri vseh kmetskih pridelkih. Težke elementarne nesreče in poplave so v zadnjem času prizadejale veliko škodo v celi državi, posebno v Sloveniji. Vlada pa ne da nobene podpore Cele občine in pokrajine so bile pod vodo. V Prekmurju je porušenih mnogo hiš. Vlada pa ni ljudem pomagala.
Kako se pri nas regulirajo reke.
V proračunu kmetijskega ministrstva ni nobenih postavk za regulacijo rek. Že v preteklem zasedanju je bil stavljen nujen predlog za regulacijo Drave. Vlada je sicer sprejela nujnost tega predloga in ga je izročila fin. odboru. To je vse, kar je vlada storila 2e od prevrata se slovenski poslanci vedno bor:mo za to, da se spravijo naše reke v tako stanje, kakor bi morale bili. Znano jc, da je Drava najbolj divja reka, ki vsako leto odnese na tisoče hektarjev plodne zemlje. Drava ogroža cele vasi, posebno v ptujskem in ormoškem okraju, kjer padajo hiše v vodo. Vlada se ne zgane in je gluha za vse pritožbe. Poslanec najodločnejše zahteva, da končno napravi v tem oziru red, da se reka Drava pravočasno temeljito regulira.
Skrb vlade za našo irgovino in cbrt.
Trgovinsko ministrstvo nima nobenih postavk za obrtno in nadaljevalno šolstvo. Poslanec govori pri tej priliki o trgovski pegedbi z nemško-avstrijsko republiko, kamor bi se smelo uvažati 80.000 h! vina na leto Obmejne oblasti pa delajo avstrijskim trgovcem, ki pridejo po vino, velike zapreke. Cele tedne jih zadržujejo na postaji in nc dovoljujejo prevažanje vina. Zahteva remedure in izjavlja:
»Jasno je, da ne moremo biti za centralistično finančno politiko, ki ne da slovenskim krajem nič.« Nato izjavlja v svojem in svojih tovarišev imenu, da bodo glasovali proti dvanajstinam. Poslanec je žel za svoia izvajanja živahno odobravanje.
Popoldanska seja.
Na popoldanski seji sc jc vršilo g'asova-nje o oddelku l. Vladna večina je v celoti glasovala za dvanajstine, nc da bi sprejela kake olajšave za prceanskc pokrajine.
Pri debati o oddelku II. je govoril v imenu Jugosl. kluba poslanec Škulj.
GOVOR POSLANCA SKULJA.
Govonrk je proti temu, da bi se dala finančnemu ministru polna oblast za manipulacije z drž denarjem za intervencijo r nakupom deviz. Nevarnost je za inflacijo. Poudarja pomen gospodarske politike, ker le aktivna trgovska bilanca daje sigurnost naši valuti. Vlada predvsem zanemarja Sušak. Statistično dokazuje, kako sušaška luka propada vsled no. ve tarife. Sušak je potreben pomoči' s tem. tla se takoj otvori železniška zveza z morjem. (Fin. minister Stojadinovič pristaja na to in poudarja potrebo kredita v to svrho.)
Ministrstvo za javna dela veliko dolguje cestnim odborom. V krajih, kjer jo bila povodenj, so ceste v slabem stanju. Za ce.-tc za-hfeva več podpor Posebno se zavzema za ahrtno-narialjevalno Šolstvo. Zahteva nova pravila za brntovsko skiadn ee in obnovo izplačil milostnih prnzij delavcem Južne ž lez-nire. Zahteva priznanje vseh doklad orežni. škim upokojencem, kakor so priznane i7ru;:>m« Ostro kritizi ra ustanovitev novega presbiroja, ker imamo že dva. Zavzema se za rešitev uradniškega vprašanja. Zahteva, da prosvet-
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Sinoči je 171 poslancev sprejelo dvana stine. Okoli 30 radikalnih poslancev se je absentiralo od glasovanja, ker niso mogli prevzeti odgovornosti za sprejetje teh dvanajstin, ki zelo obremenjujejo njihove volivce. Pri tem pa je treba opozoriti na dejstvo do so skoraj vsi Radičevi poslanci glasovali za dvanajstine, za nove davk? in za vsa bremena, ki ih dvanajstine prinesejo, d njimi seveda kot največji zagovornik sedanje finančne politike radikalno-radičevske vlade, posl. Pucelj.
Včerajšnja razprava o dvanajstinah je bila precej živahna. Danes se je vršila specialna debata.
Stjepan Uroič izprašuje Radiču vest.
Prvi je govoril posl. Stjepan Uroič. Ostro je obsodil dvanajstine, kriti ral celokupno vladno politiko in ostro napadal Stjepana Radiiča. Polemiziral je z njegovimi nedavnimi izjavami. De,al je, da je njegova izjava v skupščini o hrvatskem narodu skrajno žaljiva. Na Hrvatskem ni biio ljudstvo za Habsburgovce. Njihov suženj je bil sar-n Stjepan Radič. V dokaz svojih trd tev je prečital himno, ki jo je napisal Stjepan Radič na liabs-burgovce. Ko je bil na vladi Davidovič, je ljudstvo ta sperazum zelo simpatično sprejelo. Takrat Je bil namreč pogoj ta, da dobi Hrvatska finančno samostojnost. Danes pa rgo-tavlja, da Radičeva stranka niti ni poskusila niti podvzcia nobenih korakov, o. kar je .j-pustila ta program, da bi izvršila te zshteve hrvatskega ljudstva. Tekem svojega govora je navedel mnogo zanimivih momentov o pogj ni politiki Radiča. Med njegovim govorom je prišlo do burnih spopadov.
Za njim je govoril črnogorski federalist D r 1 j e v i č. Ostro je cbso .il peliliko olje-pana Radiča. Nato pa je v temeljit.h Ja-njih pokazal na žalostno stanje, ki vlada v Črni gori. Ker ne vidi v sedanji vladi volje pomagati ljudstvu, izjavlja, da se bo boril proti vladi in glasoval proti škodljivim dva-na;stinam, ki so zrcalo celokupne vladne politike.
GOVOR POSLANCA ANDREJA BEDJANIcA.
Za njim je govoril v imenu Jugosl. kluba posl. Andrej B e d j a n i č. V svojem g r u je izjavil, da zastopa Jugosl. klub v vseh akcijah stališče, ali se uvažujejo ali ne gospo-garske in kulturne potrebe slovenskega jjud-stva in s tega stališča presoja dvanajstine. Nove postavke poleg obstoječih pa potencirajo neenakost in večajo k ivice. Celo svojih zakonitih obveznosti napram občinam latla ne izpolnuje. Centralistično upravlanje —ž. financ nam potrjuje staro rcsnico, da ima, o, posebno še slovensko kmetsko ljudstvo, pač dolžnosti do države, nimamo pa gospodar ih pravic in ugodnosti. Zato je tudi stališče, ki ga zavzemajo slovenski poslanci, snmo po -bi ' dano. Obžalovati je one poslance, ki k'jub temu zapostavljanju in zanemarjanju Slovenije in drugih prečanskih krajev po centrai..>i..ni državni upravi le glasujejo za take pre " \ge ter s tem odob-avajo krivice, ki jih tako postopanje prizadeva slovenskemu 1 udstvu. z-veda je jasno, da bodo volivci takim poslancem dali mesto kreglic nekaj drugega.
Sni sprejete.
Zapostavljanje Slovenije v prosvetnem pogleda.
Poslanec kritizira ciddelek prosvetnega ministrstva, na čelu katerega stoji mož, ki načeljuje stranki, katera trdi, da hoče dvigniti splošno strokovno izobrazbo kmetsiih slojev. Pred kratkim je bilo v časopisju, da ie Stjepan Radič razpravljal s fin. ministrom o dvanajstinah ter da je pri njem drsegel popravek tega proračuna. Če se pegleda, ka, se je v proračunu popravilo, se vidi prea.oe.n, da so povišane nekatere postavke. Med drugim je prosvetno ministrstvo dalo podporo sokolskemu društvu v Skoplju v znesku 101 0 Di . za zgradbo Sokclskega doma. Doslej je bilo Skoplje najbogatejše mesto v Jugoslaviji, minister pa mu je dal še vladno podporo, da-i-ravno je Sokol privatno telovadno društvo. Če se da enemu društvu, je treba dati vsem.
Še bolj čudno je, da je dalo prosvetno -ni-nistrstvo podporo belgrajskemu srbskemu špertnemu klubu »Jugoslavija« 70.000 Din. Poleg številnih kreditov je dobilo belgrajsko gledališče še en mi'i on dinarjev rednega kredita, za naše gledal šče pa ne da nič. Ako jc Ljubljana Radiču tako ljubljena, potem se za tako ljubezen Ljubljana zahvaljuje. Iz tega ]e razviden ves program presvetnega ministra, ki daje podporo raznim špo-tnim društvom za luksus. Hrvatski in slovenski kmetje pa nimajo denarja niti za sol. Vlada izdaja za nepotreoi.e stvari tako ogromne vsote, za tiste pa, ki so prišli po poplavi na nič, se ne zgane.
Kako skrbita za Slovenijo ministra za 7cre in za notranje zadeve.
Isto ja pri drugih ministrstvih. Minister za vere Je predložil precej novih izdatkov. Starih krivic napram slovenskemu duhovni-štvu ni popravil. Zanimiv je proračun notranjega ministra. Absolutno so povečani vsi krediti. 1 milijon 200 tisoč dinarjev je kreaita za nabavo nevih avtomobilov ~a 4 mesece. Poslednja postavka je za pomoč občinskim de!o-vodjim v Srbiji, za slovenske občine, ki imajo toliko posla s političnimi in vojaškimi zadevami, ni niti pare.
Gospodarstvo zunanjega ministrstva in ministrstva za zdravstvo.
Ministrstvo za narodno zdravje kupuje luksusna kopališča, namesto da bi izpopolnilo okrajne bolnice in dalo siromašnemu ljudsivu za zdravljenje. Vlada kupuje nerentabilna kopališča, bolnice v Sloveniji so pa brez sredstev. Po proračunu sodeč, zunanje min strstvo državo samo reprezentira. Ker sc samo rc-prezentira, se nič ne dela. Za dostojno reprezentanco jc določenih 5 mil. dinarjev. Diplomati bi bolje reprezentirali državo, če bi sc pobrigali za točne gospodarske odnošaje in pospešili uvoz in izvoz zunanje države. Poudarja, da naše razmerje do Rusije ni urejeno. V Rusiji ozir. Sibiriji je mnogo vojnih ujetnikov, ki neizrečeno trpijo. Radi bi sc vrnili domov, pa ne morejo. (»Radič bo šel po nje!« Zahteva, da se uredi, da sc lahko ujetniki vrnejo.
Finančni minister.
Največja povišanja ima seveda linančno ministrstvo, ki neprestano povečuje svoje izdatke. Svoje funkcije vedi slabo. Edino izjemo tvorijo slovenski finančni uradi. Poslanec
I š
no ministrstvo poviša dotacije za ljubljansko gledališče, kakor jih je povišalo za Belgrad in Zagreb. Poudarja, da naj se gledališča vzdržujejo sama, če pa se dotirajo gledališča v drugih krajih, se morata tudi ljubljansko in mariborsko.
Zahteva kredite za vodovode in kapnice v Sloveniji, posebno omenja vodovod v Dobre-poljali in vodovode v Suhi krajini Omenja žalostne razmere v bolnišnici v Mariboru in sploh v bolnišnicah v Sloveniji. Opisuje teiko stanje duhovnikov in omenja krivice, ki se jim godijo. Navaja težka bremena Slovenije. Vlado ponovno opozarja na potrebe Slovenije, slovenskega kmetskega ljudstva, na potrebe trgovcev in obrtnikov. Skrajni čas je, da se vlada za te razmere pobriga, sicer ji bodo usahnili vsi viri dohodkov.
Ker predložene dvanajstine popolnoma zapostavljajo upravičene zahteve slovenskega prebivalstva, izjavlja, da ne more zanje glasovati. Govornik je žel za svoja izvajanja burno odobravanje.
Za poslancem Škuljem je govoril dr. Buč,
ki je bil izvoljen na Radičevi listi v Dalmaciji. Odločno je kritiziral politiko bivše HRSS. Kot parlamentarni zastopnik Hrv. seljačkega sa-veza je podal izjavo, v kateri pravi, da sta Stjepan Radič in Pavle Radič speljala politiko hrvatskega naroda na pota, ki nikakor ne odgovarjajo željam in zahtevam hrvatskega naroda.
Z ozirom na pokret dalmatinskih in vojvodinskih radikalov in odločen nastop opozicije je finančni minister pred pričetkom glasovanja sprejel sledeče amandemente. Dohodnina se všteje z njenimi dokladami, oziroma osnovo z invalidskim davkom in komorsko doklado za davčno leto 1926 samo v slučaju kadar dohodki davčnega obveznika ne spadajo pod nobeno drugo neposredno davčno doklado vsled dohodnine. Vlada se pooblašča za slučaj, da prevzame brodarski sin-d k»t, da tozadevno pooblasti železniškega ministra. S 1. januarjem se ukine lSodstotna bo'niška doklada v onih oblasteh, kjer so dosedaj ta davek plačevali. Minister za socialno politiko se pooblašča, da izdela pravilnik o zgradbi uradniških stanovanjskih poslopij. V to svrho mu je v teh dvanajstinah dovoljenih 12 milijonov.
Vsled tega, ker je finančni minister s tem izvršil neke vrste prepad, ki ni parlamentarno običajen, je opozicija zapustila skupščinsko dvorano, izjavljajoč, da so amandementi ne-pravfno predloženi in proti parlamentarnim običajem. Finančni minister bi jih bil moral preje predložiti finančnemu odboru. Zato prepuščajo vso odgovornost vladni večini za izvedbo sedanjih dvanajstin, katerih škodljivost so govorniki opozicije dokazali.
Nato je celokupna opozicija zaouslila dvorano. Vladna večina je bila vsled tega energičnega nastopa opozicije precej presenečena. Vendar je z ozirom na to, da je s 1. decembrom treba začeti izplačevati uradnikom plačila, pričela z glasovanjem, ki se je ob pol 2 zjutraj končalo. Glasovalo je 177 poslancev, med njimi so skoro vsi radičevci glasovali za sedanje dvanajstine.
Kova nasprotja v ratlikaino-scljački vladi.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Med sejo narodne skupščine se je višila se a vlade. Na tej seji je prišlo do zanimivega incidenta. Železniški minister Radojevič je namreč predložil vlaai, da naj pride v dvanajstine poseben amande-ment, da prevzema vlada Brodarski sindikat v svojo last. Radič je to zahtevo železniškega ministra zelo živahno podpiral. Fin. minister pa je izjavil, da to ne more biti, na kar je Stjepan Radič razjarjen vstal in izjavil, da mora fin minister to brezpogojno storiti. Uzu-novič in fin. minister sta Stjepanu Radiču pojasnila, da se to vp ašanje ne more rešiti ra tako hiter način. Vsled tega je St epan Radič zapustil sejo, odšel v kuloarje, sklical svoje poslance in jih skliceval v klub, kjer so potem razpravljali o tem vprašanju. O Stjepanu Radiču goverijo, da je bil za ta nekorekten nastop izzvan Govori se, da se namerava z ozirom r.a poslednje nastope Stjepana Radiča, ki je samega sebe imenoval ministra, i- vati vladna kriza. O tem pišejo popoldanske rNo-vesti«, vendar se zdi, da so te vesti preura-njene. Vsekakor pa je prišlo v vladni večini do novih nasprotij.
Zanimiva seja Radičevega kluba.
(Jmetno uprizorjen nastop posl. Pucija. — Prepir zaradi agrarne reforme, — Stjepan Radič ne trpi nobene opozicije.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Včeraj je bila seja Radičevega kluba. Na tej seji jc prišlo jasno do izraza nezadovoljstvo posameznih poslancev s politiko Stjepana Radiča. Posebno ;e bil zanimiv nastop posl. Ivana P u c 1 j a. Ivan Pucelj se v Sloveniji na vse pretege hvili in kaže svojo velikansko moč, na seji pa »e je pritožil nad delovanjem Radičevih ministnv in nad dejstvom, da Radičevi ministri i. prihajajo v klub in nimajo poslanci prilike članom v vladi pojasniti zahtev in želj volivcev. Poleg lega je Pucelj nastopil proti drugim č.ano-.n fin. odbora Radičeve stranke. Dejal je t druge člane, da nikakor ne izvršujejo dobro svoj«
dolžnosti, češ da ničesar ne govorijo i.i da ga niio dovclj podpirali.
Splošno mnenje je, da je bil Puclj^v na-»top v Radičevem klubu uprizorjen r. da bi se lahko Pucelj doma opravičil pri volivcih: »Jaz sem se za Vas potegnil, pa me niso drugi poslanci dovolj podpirali.« To pa ne velja, ker je Pucelj ravnotako od^voren, kako Radič sam. Glasoval je za dvanajstine, v finančnem odboru je odobraval in glasoval za vse predloge fin. ministra.
Na isti seji je prišlo do velikeg- prepira med poslancema iz Medjimur a Žnidaricem in Hripičem. Hripič je odločno nastopil proti načinu izvajanja agrarne reforme v Medjimurju. Zahteval je, da se naj tam šnje bedno prebivalstvo nikakor ne zlorablja na ta način. Poleg tega je navaal slučaj, da je vlada vse gozdove v Prekmurju dala v zakup zna zagrebški firmi Janekovič. Vsled tega je prišlo prebivalstvo ob drva. Raditega vlada veliko nezadovoljstvo in z ozirom na to s!a posianca zahtevala, da ministrstvo za agrarno reformo in gozdove ter rude, ki sta v rokah radičevcev, te kričeče nedostatke odpravila. ..er Stjepan Radič ne trpi ugovorov, jt (tal poslancema razumeti, da tako ugovarjanje ni na mestu.
Nekateri poslanci Radičeve stranke so radi tega zahtevali, da naj poslanca izstopita. Istotako j« opažati precejšnjo nezadovoljstvo proti poslancu Puclju v Radičevem klubu. Smatra se, da hoče sedanjo vladno podporo izkoristiti zase.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Na jutrišnji seji Hrvatskega seljačkega kluba se bo razpravljalo o nezadovoljstvu poslancev z agrarno reformo v Med imurju in z upravo gozdov v Prekmurju. »Politički glasnik« prinaša v -ti, da nam je v notranjem političnem položiju pričakovati sprememb s tendenco revizije ustave. Ugleden radikal je izjavil »Političnemu glasniku«, da bo zanimivo gledati, če se bo v tem slučaju Stjepan Radič upal na volišče s svejim položajem.
OPOZICIJA VOJVODINSKIH RADIKALOV.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Radikalni poslanci iz Vojvodinje so danes ponovno pcslali na predsedništvo radikalnega kluba obširen m;-morandum, v katerem ponovno stavljajo svoje zahteve in zahtevajo od predsednica kluba, da da njihove zahteve v razpravo na klubovi seji.
i
Občinske volitve v Ljubljani odložene.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Na intervencijo posl. Pucija so volitve v občinski svet ljubljanske občine zopet odložene.
Uradna cenitev škotfe vsled poplav.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) V imenu Jugosl. kluba je poslanec V c s e n j a k govoril z notranjim ministrom in urgiral vse uradne cenitve in ugotovitve o škodi po poplavi. Minister je izjavil, da še nima vseh poročil o cenitvah. Kakor hitro jih bo imel, jih bo dal klubu na razpolago. Poslancem je povedal, da je ministrski svet sklenil predložiti 6 m lijo-nov dinarjev za pomoč oškodovancem. Ta pomoč je vsekakor minimalna. Velikanska po-vodenj v Prekmurju presega to vsoto. 6 milijonov za vso državo jc samo pesek v oči vo-lilcem.
ži/ahno delovanje HPS.
Zagreb, 30. nov. (Izv.) Včeraj se je vršil v Zagrebu sestanek Hrv. pučke stranke na katerem je poročal njen predsednik g. Barič o izredno ugodnem razpoloženju za HPS. v Dalmaciji in Hercegovini. Dnčim se radičevci niso upali priredili nili enega javnega shoda, sla dr. Korošec in Barič nemoteno in brez ugovora govorila na več kot desetih zelo dobro obiskanih javnih shodih. Z radičevci drže samo še tisti, ki imajo interes na tem, in ki upa.;o, da bo Radič prevaril Pašiča. — Tudi v Kravar-skem pri Zagrebu se je vršil dobro obiskan sestanek HPS, na kalerem je govoril dr. Šim-rak. V okolici Krapine je v nedljo HPS priredila dva shoda, ki sta prav lepo uspela.
Lukiničeva afera.
Belgrad, 30. nov. (Izv.) Se a odbora za preiskanje Lukiničeve afere je bila zelo burna, ker so prišli na razpravo dunajski akti. Šlo ;e zato, ali naj se razprava konča ali prekine. V preiskovalnem odboru je prevladalo mnenje, da dunajski akti niso posebno ugodni za Lukiniča. Na točno vprašanje, kdaj je postal Thurn-Taxis pristojen v občino Marxglan, avstrijske oblasti niso dale točnega odgovora. Potrdilo se je, da Thurn-Ta*is ni n kdar položil prisege v avstrijski gosposki zbornici in nI nikdar prisostvoval nobenim sejam ter ni nikdar vršil nobene javne službe v Avstriji, še manj pa zadostil vo aški dolžnosti. Padla je torej peslednja nejasnost, da bi bil namreč kdaj izvrševal v bivši Avstriji davčno dolžnost. Vprašanje rešitve Lukiničeve afere je ostalo neodločeno. Prihodnja seja se bo vrš la v četrtek dopoldne. Kolikor smo izvedHi iz krogov odbora, bo odl-or v kratkem predložil skupščini mišljenje odbora-
Sestava češkoslovaškem kabineta poverjena
mons. šrameku.
Praga, 30. Dočim se je do zadnjega momenta za trdno mislilo, da je ministrski predsednik Švehla sestavil listo novega ministrskega kabineta in so listi to listo že v celoti objavili, se je danes zvečer izvedelo, da se je vse skupaj tekom današnjega dneva pcdrlo. Danes ob 9. uri zvečer je ministrski predsednik dr. Švehla odšel k predsedniku republike dr. Masaryku, kateremu je sporočil, da so se njegova pogajanja za sestavo kabineta razbila, ker so med češkoslovaško ljudsko stranko in socialnimi demokrati nastale nej remost-ljive diference. Češki ljudovci namreč nikaknr ne pristanejo na to, da bi ministrstvo za
sveto imel socialist. Zato je dr. Švehla Masa. ryku izjavil, da smatra svoja pogajanja z« končana in je predsedniku priporočil, da po-veri pogajanja za sestavo novega kabineta šeiu druge najmočnejše stranke, načelniku ljudske stranke monsignicru Šrameku.
Bratislava, 30. nov. (Izv.) Na javnem sho-du slovaške stranke v Bratislavi je rekel Hlin-ka, da njegova stranka ne zanika obstoja če-škoslovaške republike in ne deluje proti njej, pač pa zahteva, da se sprejme p.ttsburški do' govor v ustavo. Slovaška ljudska stranka ne pojde v vlado, dokler Slovaška ne dobi svoje avtonomije.
Sprejem v naše državljanstvo.
Vprašanje našega narodnega poslanca Frana S in o d e j a na notranjega ministra B. Maksi-moviča.
V notranjem ministrstvu leže celi kupi prošenj za sprejem v državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od teh prošenj se rešuje zelo majhen odstotek, od tega povečini samo prošnje ruskih beguncev in le nekaj drugih — čudno — premožnejših oseb. Druge prošnje pa se ne rešujejo ali pa odbijajo med drugim tudi naturaliziranim Rusom, ki so po svetovni vojni ostali v naših krajih in kot bivši vojaki s fnnte naravno nimajo nobenega potnega lista ali sličnih dokumentov kakor ruski begunci.
Odklanjajo se prošnje ljudi, ki so že po 20 do 30 let služili na našem ozemlju in so bili prej avstrijski državljani, pa niso imeli domovinske pravice v občini, kjer so bili nameščeni. Tako so po še sedaj veljavnem domovinskem zakonu dobili n. pr. državni uradniki domovinsko pravico v občini, kjer so bili kot uradniki nameščeni. Ti so vsled tega samo-posebi postali naši državljani; drugače je n. pr. z železničarji. Železničarji, ki so, četudi desetletja, služili na našem sedanjem ozemlju, s svojo namestitvijo niso dobili domovinske pravice v občini svoje namestitve. Ker pa so železničarji slovanskih narodnosti pri nas popolnoma naturalizirani, so prosili sedaj za sprejem v naše državljanstvo. Notranje ministrstvo pa tudi njihovih prošenj, kakor prošenj mnogih naših konacionalov. tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev, ali ne rešuje ali jih odbija in to prošnje takih v naši državi natura-liziranih Čehov in Poljakov, ki so izstopili iz svojega državljanstva, da so mogli prositi za sprejem v naše državljanstvo Sedaj pa vise v zraku in nimajo nobenega državljanstva. Ministrstvo sc sklicuje na to, da še nimamo novega zakona o državljanstvu, veljavnega za celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor izgleda ga še tudi dolgo časa ne bomo dobili.
Kakor sprejerr, lal:o se zadržuje pa tudi odpust ljudi, ki imajo naše državljanstvo, pa ! so drugod naturalizirani in prrsijo za odpust.
V Avstriji n. pr. rešujejo prošnje za sprejem : takih prosilcev s pridržkom, ako bodo v dobi j 6 mesecev iz dosedanjega državljanstva odpu-i ščeni. Ker pa pri nas ležijo prošnje za sprejem v državljanstvo, kakor prošnje za odpust j iz državljanstva ne samo 6 mesecev, marveč | leta in lela nerešene, poslane sprejem takih j proslcev v avstrijsko državljanstvo iluzoričen.
Ker takega postopanja notraniega mini-j strstva ne morem odobravati in tudi ne razu-| meli, vprašam gespoda ministra:
1.	Po katerih principih rešuje ministrstvo i prošnje za sprejem v naše državljanstvo?
2.	Ali je gosrod minister voljan takoj spre-j jeti v naše državljanstvo vsaj v*e naturalizirane j Slovane, ki pros'jo za naše državljanstvo?
Prosim za ustmen odgovor v narodni skupščini na eni prvih bodečih sej.
Belgrad, 28. novembra 1925.
Fr. Smodej, nar. posl.
Sami se izdajajo. »Slovenski nared« poroča: »Ministru ver je bila predložena v »Slovencu : objavljena poslanica ljubljanskega škofa vernikom, s katero prepovedu e čitanje naprednih listov »Slov. Naroda,« »Jutra« itd.« — Dvoje je nad vse zanimivo ob tej vesti. Prvič, da še ni izumrl rod slarih avstrijakantskih liberalcev, ki so denuncirali našega škofa na Dunaju, drugič pa dejstvo, da »Narod« sam sebe in svojega tovariša proglaša za protiverski list. Škof namreč nobenega lista ne navaja, ampak le svari pred listi, ki so »prepovedani že po naravni postavi, ker nasprotujejo pravemu verskemu in nravnemu življenju«. Kdor je zadet, se je oglasili
$š®r Kakor vsako leto, tudi lefos S. decembra
Miklavžev mm v ilnionu.
Zaradi kršenja alkoholne prepovedi je bilo
v Ameriki obsojenih od začetka prepovedi pa do danes 154.762 oseb. Za kazen so prevelikim ljubiteljem alkoholnih pijač naložili 30 nvlijonov dolarjev glob in nad 12.000 let zapora.
Nemiri na Kitajskem.
London, 28. nov. (Izv.) Nacionalistično di-jaštvo se je začelo zopet gibati s podvojeno silo. Proti predsedniku kitajske republike Tuan-u so vprizorili velike demonstracije, ki se jih je udeležilo nad 5000 dijakov. Med ljudi so delili letake s pozivom na upor proti predsedniku. Tudi sovjetski agitatorji so pridno na delu in iz Hongkonga poročajo, da se pripravlja Kan-tonska vlada na to, da prevzame vodstvo združenih kilajskih držav.
Peking, 30. nov. (Izv.) Zaradi notranjih nemirov je vlada pred padcem.
Tokio, 30 nov. (Izv.) Nemiri na Kitajskem zelo vznemirjajo politično javnost na Japonskem. Listi zahtevajo od vlade, da energično zaščiti japonske interese v Mandžuriji.
NOVA FRANCOSKA VLADA.
Pariz, 30. nov. (Izv.) Nova francoska vlada je bila v soboto sestavljena. V vladi so: Ari-stide Briand, ministrski predsednik in vnanje zadeve; Renault, pravosodje; Cbautemps, notranje zadeve; Painlevč, vojna; Le.vgnes, mor-narica; Daladier, prosvela; de Monzie, javna dela; Loucheur, finance; Vincent, trgovina; Du-rafour, soc. politika; Durand, kmetijstvo; Per-rie-, kolonije; Jourdain, pokojnine.
Nova vlada je imela takoj po sestavi svojo prvo sejo, na kateri so določili bodoči delovni program vlade. Najvažnejše točke novega programa so: 1. Ratifikacija in izvedba locarnske pogodbe, 2. Vpeljava starega volivnega sistema, 3. Delavsko zavarovanje, 4. Reforma armade, 5 Nov finančni zakon in 6. Nova pogajanja v odplačilu dolga z Ameriko in Anglijo.
Ta program bo razvijal in utemeljeval Briand na seji parlamenta v sredo, Loucheur pa bo razvijal svoj finančni načrt. Njegov finančni načrt ne bo preveč trd za veleltapital, kar je razvidno že iz okolnosti, da se je fran-coski frank znatno dvignil, ker računajo finančni krogi z gotovostjo, da do znatne oddaje premoženja ne bo prišlo.
PODPIS LOCARNSKE POGODBA
London, 30. nov. (Izv.) Locarnsko pogodbo bodo podpisali v torek dne 1. decembra vsi ministri oziroma zastopniki onih držav, ki so bile zastopane na konferenci v Locarnu, izvzemši Mussolinija. Slavnostnemu aktu bo prisostvovalo le malo oseb. Za spomin zanamcem pa bodo celo ceremonijo posneli na film.
Sestanek v Lendonu bodo državniki porabili za važne politične pogovore.
Strašen snežen vihar v severni
Angliji.
London, 30 nov. (Izv.) V severnih pokrajinah Anglije je divjal snežni vihar, kakršnega ne pomnijo že 30 let. Vihar jc bil združen z grmenjem in bliskanjem. Promet j' ustavljen.
VIIIAR V MAROKU.
Fcz 30. nov. (Izv.) Nad Fezom in okolico je divjal strahovit vihar, ki je napravil zlasti na letalskih postajah ogromno škodo. Vojaška taWrišea so vsa porušena. Škodo cenijo na 400 mil jonov frankov.
Vremenske katastrofe v Južni Italiji.
Iz južne Italije prihajajo vesti o strašneni viharju in nalivih, ld so povzročili ogromno škodo. Vesti so še nepopolne, ker so potrgane prav vse telefonske in brzojavne zveze s Si-ilijo in Kalabrijo. Poročila so doslej prispela iz Catan ara, Regio di Calabria, Monleleone Calabro in par drugih krajev. Povsod tod je vihar odkrival hiše, podiral telefonske in brzojavne drogove ter trgal električne napeljave Mesta so ostala brez luči, letina oranž in olji je uničena. Vsled siln h nalivov so vode prestopile bregove in poplavile polja in vasi. Po pristaniščih: Porto Santo Stegno, Salerno, Me-ssina in drugod so morski valovi udarjali visoko preko ol.ale in udirali v ulice in hiše. V lukah so se razbile neštete manjše ladje in Čolni; bati se je, da se je tudi na morju pripetilo veliko nesreč.
OBČINSKE VOLITVE NA BRODU.
Brod na Savi, 30 nov. (Izv.) Pri včerajšnjih volitvah so dobile združene hrvatske stranke 10 odbornikov, komunisti 5, samostojni demokrati 2, židje 2, radikali 3, kavarnarji 2.
POMOČNIK MINISTRA ZA PROSVETO.
Zagreb, 30. nov. (Izv.) Za pomočnika ministra za prosveto jo imenovan dr. Nikola An-drič, profesor v Zaurebu.
EJnevne novice, Izjava.
Z ozirom nn napad, ki so ga objavile proti iam zagrebške »Novosti« dne 28. t. m. in ki i je ponatisnil »Slov. Narod« istega dne, hjav-amo, da smo i.ircčili zadevo svojemu pravnemu zastcpniku in mu naročili, da vloži tožbo ;ako preti prizadetim, kakor tudi proti sokniv-em.
Ljubljana, dne 30. novembra 1925.
Gospodarska zveza r. z. z o. z., Ljubljana • • »
Vladna skrb za Slovenijo. Mlekarska zadruga v Št. Lorencu ob Temenici je dobila pretekle dni podporo 30.000 Din. Mlekarno odi g. župnik Anton Oblak.
Redukcija vseučilišč. Zagrebške »Novosti« in ljubljansko »Jutro« poročata, da se bo vršila meseca decembra v Zagrebu konfercnca novem zakonu o vseučiliščih. Po tem zakonu bi se število fakultet znatno znižalo. Popolna vseučilišča bi ostala le še v Be'gradu in v Zagrebu, v Ljubljani pa bi ostala samo je montanistična fakulteta. Dokler je stvar še negotova, ne bomo o njej govorili obširnejše. Dobro bi pa bilo ugotoviti, čigav podpis in [akšen datum nosi omenjeni zakonski načrt.
Duhovniške vesti. Premeščeni so bili: :ranc Šmit, žup. uprav, v Št. Gotardu, za cneficiata v Šmartno pri Litiji; Franc P f a j -ar, kaplan v Moravčah, za žup. uprav, v 5t, Gotard, dalje kot kaplani: Ivan P 1 a t i š a s Jesenic v Komendo, Janez Zupančič s rebelnega na Jesenice, Alojzij Košmerlj iz Št. Ruperta na Trebelno, Janez B u r n i k j z Cerkelj pri Kranju v Št. Rupert, Jožef Oražen iz Dol pri Litiji v Cerklje pri Kranju, Franc Vavpetič iz Naklega v Morav-Je, Leopold Govekar iz Radeč pri Zidanem mostu v Naklo in Jožef Rott iz Podzemlja v Radeče pri Zidanem mostu. — V dušno pastirstvo med slovenske delavce na Francoskem je odšel Franc Gornik, doslej kaplan v Komendi.
Francoske štlpend je. V tej zadevi smo prejeli sledeče pojasnilo: »Bil sem zelo za-Judcn, čitajoč Vaš list od 29. m. m., kjer sem označen z imenom v stvari, ki se tiče francoskih šipendij, namenjenih dijakom ljubljanske univerze. Zelo mi je žal, da me niste preje obvestili o publikaciji te povsem nepravilne notice. Ne samo trije dijaki, ampak veliko večje število je bilo predlaganih, od katerih so nekateri tudi bili sprejeti. Akoravno čutim, da goji Vaš poročevalec vso simpatijo do mene, sem vendar primoran mu povedai, kiko mi e neprijetno, da se vidim vmešanega osebno stvar, iz katere hočejo prepirajoče se politične stranke kovati kapital. Prva dolžnost vsakega tujega državljana, ki je bil prijazno sprejet od prijateljskega naroda, je, da ostane nevtralen napram netranji politiki. Držal sem se vedno tega princioa v vaši lepi deželi, kjer sem srečal s?mo prijatelje. Tudi v Belgradu so mi šli vedno zelo na roko ter se mi neprenehoma izkazujejo najbolj aktivne simpatije. Torej so zak'jučki Vašega dopisnika brez vsake podlage. Upoštevajoč Vašo uljudnost,
Radi pozne režije se prodaja preosalo
i\m$M volneno blago
velour, doub e, sukno za plašče in obleke
pod lastno ceno 15 do 3>®c/o popust
vse drugo bla^o priznano najnižje cene
A.
Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu
Vam bom zelo hvaležen, ako publicirate zgoraj omenjeni popravek. — Ren6 Martel.
Absolventi juridične fakultete, ki hočejo do konca leta 1925 položiti državoslovni drž. izpit, morajo vložiti svoje prošnje pri podpisanem podpredsedniku (Ljubljana, Bleivveiso-va cesta 10, I. nadstropje štev. 33) najkasneje do 10. decembra t. I. — Podpredsednik: Kre-menšek 1. r.
j- Ing. Bogomil Žnidaršič. V Santiago de Chile, glavnem mestu republike Chile, je preminul dne 27. oktobra t. 1. naš rojak ng. Žnidaršič v najlepši moški dobi 44 let. Rajnik je bil iz dobroznsne rodbine v Ilirski Bistrici, rejen pa je bil v Sarajevu, kjer je bil njegov oče gimnazijski profesor. Generacija naše inteligence, ki je pred dvema desetletjema študirala na praških visokih šolah, se bo rajnika gotovo spominjala kot enega najbolj nadarjenih slušateljev češke tehnike. Žnidaršič jc po dovršenih tehniških študijah odšel v Ar-gentnijo, kjer je vstopil v službo argentinskih državnih železnic kot gradbeni inženir. Kot tak je zgradil argentinski državi več stotin kilometrov novih želcznic ter bil pri ar-gent nskih vladnih krogih radi svojih sposobnosti silno v čislih. Deloval je večinoma v močvirnatih tropičnih krajih cb argentinsko-bolivijanski meji, kjer se je nalezel rumene mrzlice, kateri je podlegel. Rajni si je s svojo skromnostjo in štedljivostjo pridobil lepo premoženje, kljub temu je ostal samec; brat mu je profesor na ljubljanski univerzi.
Na naslov ravnatelj tva državnih žclez-nic. S proge Kranj — Ljubljana nam prihajajo številne pritožbe radi nezakurjenih voz pri jutranjem vlaku. V Kranju priklopijo zjutraj gorenjskemu vlaku celo vrsto nezakurjenih voz za delavce, ti vozovi po navadi niti luči nimajo. Na progi se v Škofji Loki, Medvodah in Št. Vidu nabere vsaj petsto šolarjev, delavcev in uradnikov, ki se vozijo v Ljubljano v službo. Ker so zadnji vozovi nezakurjeni, se vse tlači v sprednje, kjer se otroci stiskajo v gneči, da dosežejo kurjene vozove, jokajo, dočim teko zadnji vozovi prazni ali vsaj napol prazni. Zakaj se vozovi pred prik'o?itvijo v Kranju ne kurijo? Ali so otroci, delavci in uradniki, ki se morajo voziti radi pomanjkanja stanovanj v Ljubljani z dežele ob progi od Kranja proti Ljubljani, res tako malo upoštevanja vredni, da je vseeno, ali zmrzujejo in še cbole na poti v šolo in službo? Pričakujemo remedurel — Tudi ne vemo, zakaj se gorenjski vlaki ustavljajo skoraj v Zalogu — posebno zjutraj, ko se šolskim otrokom in delavcem mudi. Tisto minuto, ki je potrebna za izstop, bi lahko počakal na kolodvoru.
Fantovski dan v Kerjlcah priredi tamkajšnje kat. izobr. društvo s pomočjo Prosv. zveze v Mariboru v nedeljo, dne 6. dcc. t. 1. za konjiško dekanijo. Začne se zjutraj ob 8 s slovesno sv. mašo, ki jo služi g. arhidij-krn Franc Ilrastelj, pri kateri poje moški zbor. Pridiguje dr Jože Jeraj iz Maribora Okrog en četrt na 10 se začno v dvorani Kat doma predavanja, in siccr govore dr. Franc Sušnik, prof. Ivan Prijatelj, Jožef Stabej, dr. Jože Jeraj, vsi odborniki Prosvetne zveze v Mariboru. Govorili bedo o državi, državljanski vzgoji, o boju med katolicizmom in svobodo-misclstvom, o fantovski samovzgeji in o načelih praktičnega kršč. socializma, ki se kaže zlasti v zadružništvo. Vsak govor bo kratek, da bo mogoče navezati nanj še razgovor Končani pa bodo vsi najpozneje ob 13, — Na ta fantovski dan naj pokaže konjiška dolina, da je dolna odločnih, katoliških, slovenskih fantovi
Izjavljamo, da poročila o pcš'ni poneverbi v Mojstrani ni spisal g. Hočevar Nejko, poštni uradnik, ki z njim ni sploh v nobeni zvezi. — Uredništvo.
Novinarski pokojninski sklad. Ni kmalu države, kjer bi bil novinarski stan tako slabo preskrbljen za bodočnost, kakor v Jugoslaviji. Druge države so že davno poskrbele za socialni položaj novjnarjev s posebnimi uredbami odnosno zakoni, ki izključujejo vsako možnost, da ostane novinar za slučaj težke bolezni ali starosti brez gmotnih sredstev. Pri nas je socialni položaj novinarjev skrajno neugoden. Vlada se doslej ni zganila, da bi storila svojo dolžnost in zboljšala gmotni položaj novinarjev kot najmočnejše upore vsake moderne države, sami novinarji so pa tako preobloženi z delom za druge, da pogosto nimajo časa misliti na svoje življenske interese. Šele v zadnjem času so začeli akcijo za ustanovitev lastnega pokojninskega sklada, ki bi nudil bolnim in starim članom JNU vsaj najpotrebnejša sredstva za življenje. Da njihova akcija brez aktivnega sodelovanja države kot take ie celokupne javnosti ne more uspeti, je samo ob sebi umevno. Ker v sedanjih razmerah ni pričakovati, da bi vlada v izdatni meri prispevala za novinarski pokojninski sklad in ker naša časopisna podjetja ne morejo nuditi svojim urednikom preskrbe za starost in onemoglost, so novinarji prisiljeni začasno apelirati na javnost, da jim po svojih močeh priskoči na pomoč in tako dokaže, da zna ceniti pomen njihovega dela za skupno stvar. Naša javnost je že opetovano dokazala svojo naklonjenost novinarskemu stanu in tako so novinarji prepričani, da tudi njihov apel povodom letošnje dobrodelne prireditve ne ostane brezuspešen. Novinarski koncert, ki se vrši danes ob pol 9 zvečer v Unionski dvorani, naj bo tudi letos dokaz, da novinarji v svojem težkem delu niso osamljeni.
f Igumenja Jekaterina. 26. novembra je umrla v srbskem ženskem samostanu Hopovo igumenja (prednica) Jekaterina, roj. grofica Jefimovska, utemcljiteljica in prva prednica slavnega Lesninskega ženskega samostana, ki je slovel v Rusiji po velikem verskem življenju in umnem gospodarstvu. Rajna igumenja je bila dobra znanka Turgenjeva in VI. Solov-jeva, ki sta se z njo rada pogovarjala o ver-; skih stvareh. Spisala je tudi več knjig o na-| logi sodobnega meništva.
Čipke, kleklane iz najfinejšega lanenega j sukanca, prvovrstno delo, dobite po najugodnejši ceni pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod trančo.
Razpisani mesti poštnih odpravnikov. Pošta Sv. Marjeta pri Mcškanjcih (III-3) in Šent Janž na Dravskem polju (III-6) sta razpsani. i Prošnje naj se vlagajo v teku 14 dni pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljub jani.
Nevročljlve poštne pošiljke. Te dni je bil razposlan na vse pošte v Sloveniji razglas o nevročljivih poštnih pošiljkah za mesec oktober 1925. Razglas je razobešen v prostoru za stranke na vpogled občinstvu. Naslovniki ozir. pošiljatelji teh pošiljk se pozivajo, da pridejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje, ker bo siccr poštna uprava, ko ta rok poteče, te pošiljke na javni dražbi prodala, če so brez ! vrednostne vsebine, pa uničila. Izkupiček za ' prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se j našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi.
Znižana pristojbina za časnike v mednarodnem prometu. Poštno ministrstvo sporoča z odlokom štev. 62.006 z dne 5. novembra t. L, j da lahko pošiljajo upravn.štva časnikov svoje j liste tudi na Rusko in Špansko proti pristojbini, ki je za 50 odstotkov nižja od pristojbine za navadne tiskovine, torej proti pr.stoj-bini 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. To velja tudi za časopise in časnike, ki prihajajo iz obeh teh dveh drfav.
Nedostatki na Lški progi. Na liški progi med Splitom in Kninom so tračnice popolnoma izrabljene. Ze svoj čas je bilo odrejeno, da se na tej progi polože tračnice, ki služijo
Avtomat. sviNČ::i:t>
praktičen trajen
cen
ZLATO HALtV PEr.O
paVORAZRCDNA markal
sedaj na progi med Zagrebom in Siskom. T» tračnice so za tamkajšnji mehki teren nepri merne, ker se preveč zvijajo, nasprotno pa bi dobro služile na trdem liškem terenu. Od« redba se ni izvršila in sedaj je vedno nevar« nost, da se zgodi na liški progi večja ali manjša nesreča. Te dni je med Nuešičem in Žilni-čem počila tračnica, ter je imel brzovlak dv« uri zamude.
Remedure na železnicah. Iz Belgrada poročajo, da je prometno ministrstvo izdalo na vozno osobje na železnicah strogo naredbo, da se nasproti potn kom, posebno onim v III. razredu, obnaša pravilno in uljudno. — Upajmo, da bo ta naredba, ki je bila nujno potrebna, tudi kaj zalegla. Dalje je izdalo prometno ministrstvo odnosnemu železniškemu osobju naredbo, da točno skrbi za dobro razsvetljavo železniških voz, čakalnic in drugih prostorov, ki so določeni za poln.ški promet.
Zima tudi na Jadranu. Zima, ki jc zadnje dni zavela preko naših pokrajin, ni prizanesla niti primorju. V Dalmaciji, kjer so se še o Vseh svetih kopali v morju, jc nastopil hud mraz. Zadnje dni je zavihrala burja s snegom. Promet po morju je skrajno težaven in od časa do časa prekinjen.
Zemlja za dobrovoljeej Iz Belgrada poročajo, da se v ministrstvu za agrarno reformo pripravlja načrt za novo delitev zemlje tistim dobrovoljcem, ki je dosedaj še niso dobili.
Brezuspešen vlom. Iz Št. Jakoba ob Savi nam poročajo: Dne 27. nov. smo opazili, da je nekdo vlomil v hranilnično sobo in blagajno, ki jo je navrtal in zastrigel od strani, da je prišel do resorja. Uničil nam jc sicer b^g^jno, a denarja ni dobil, ker je bila blagajna prazna. Pustil je podpis z velikim črkami »Mano nera« (črna roka).
Oooroka Gustava vit. Pongratza. Nedavno v Zagrebu umrli Gustav vit. Pongrrt! je v svoji oporoki, ki so jo te dni cdprli, velil svojim nameščencem in služinJadi o! rrglo 200 tisoč dinarjev; pristojbine so morali plačati njegovi nasledniki. Za zagrebške reveže je vo-1.! Pongratz 250 dolarjev in za razna dobrodelna društva vsoto 600 dolarjev.
Tvornica za izdelovanje Ic-cn:h h'š v Brodu je pogorela Lastnika tvornice sta brata Hocntsch. Lesena hiša, ki je bila razstavljena na zadnjem ljubljanskem velesejmu, jc bila izdelana v tej tvornici. Škoda znaša 1 milijon dinarjev.
Poneverba na pešti. Ljubica Bo?in, pcšlna upraviteljica v Tovariševu v Vojvodini, je po-neverila 23.236 dinarjev. Poneverbi je nrišel na sled poštni nadzornik Franc Dominis,
Z
1%
©i
v*)
nailepše darilce
dlrsal
r. ii si i tvrdka
©rlanač
veletrgovina z ieleznno Ljubljana, Sv. Petra ces a sISsv. 35
Bj|
Dr. Krek in narodno združenlc.
»Suženjstvo je veleizdaja ...«
Čas hiti in silno hitro živimo. Vse polno novih dogodkov, novih vtisov, poln koš težav m življcnskih stisk, vse polno razbitih iluzij In vse manj lepih sanj, ki človeka dvigajo v kiealne višave — v državni skupnosti, ki jo je zrl dr. Krekov duh kot odrešilno dejstvo za Bas vsc. V teh dneh, ko človek sam išče z naporom vseh dušnih sil rešne poti iz povojne zmede doma in po svetu, silno dobro de, ko naleti zopet na politični testament, na zadnjo pisano politično besedo velikega jugoslovan-ikega idealista — dr. Janeza E v a n g c 1 i -it a Kreka. Naj čez osem let »Slovenec ponovi, kar jc ponatisnil 1. 1917. tik pred dr. Krekovo smrtjo po »Hrvatski državi«, ki je prinesla v drugi številki istega leta 4. septembra Krekov članek »Za narodno ujedinjenje«. ilnnek je posebno zrnimiv pri pogledu na razmere in naša stremljenja v naši državni realnosti. Glasi sc:
»Del naroda, ki stremi po svojem ujedi-njenju, smo tudi mi Slovenci. Zato tudi mi s srHno radostjo in z vc'ikim upanjem pozdravljamo la list, ki nas hoče zbrati vsc, ki se imenujemo Hrvat, Slovcncc ali Srb krog ideje, tclružcnc v deklaracijah, ki jo je podal Jugo-s^ven: i klub v državnem zboru in Starič«-vldcva stranka zrava v hrvatskem saboru.
F. mni Slovcncc, Hrvat in Srb, da si sin si anskega naroda na jugu Evrope, da ti spo-
mina na to enotnost nc more vzeti neben, ako si ga ne daš vzeti. Mnogo spominov vsebujejo ti žalostni in s solzami pisani listi tvoje zgodovine, a med temi listi ti mora živeti pred očmi sinteza tvojega davnega in sedanjega trpljenja, jada in suženjstva, da si bil razcepljen brez moči in brez časti v očeh drugih narodov n da ostaneš razccpljen ludi za bodočnost v senci — brez zraka, brez solnca.
Pomni: majhen si, s separatizmom pa se delaš sam še manjšega in ta separatizem ti je zapreka kulturnega in ekonomskega razmaha v veliki beli svet.
Pomni: narodno življenje brez državne konkretne oblike jc nemogoče. Beseda o enakopravnosti je stara. Z njo so varali mnogo tvoji hljudi, a gola realnost je pokazala, da je enakopravnost brez svobodnega, samostojnega državnega razvoja nemogoča. Narodno avtonomijo proglašajo sedaj kot zdravilo za narodne bolesti. Vedi in uči se od Poljakov, ki trp jo vkljub svoji takozvani narodni avtonomiji v sedanji vojni, da nima narodna avtonomija brez državne konkretne oblike predpogoja za življenje.
Zato pa: Združenje, a združenemu enotnemu narodu samostojno, svobodno državo.
— V cbch deklaracijah čitamc dostavek: »pod habsburško-lorcnsko dinastijo«. To ni samo priznanje, ampak tudi poziv z najčistejšim namenom. Naj ve dinastija, da hoče samo v samostojni državi združeni slovenski, hrvatski in srbski narod razvijati svojo silo, duševno in
materialno, da hoče dvigniti svojo zemljo in iz nje izkopati nebrojno blago, koje je fam Bog vanjo naložil: da zamore samo tak narod dati sijaj svoje moderne ekonomske kulture, da pokaže svoje bogate darove, s kojimi je obdarjen njegov um in srce in da bo ž njimi v veliki zvezi držav največji dragulj, da obogati svet s plodom zemlje, mišic in duha. (Ncpri-jatelja imaš, a teši se s tem, da so to samo taki, ki so s svojim delom srečno to dosegli, da jih mrzi ves svet. Samo oni! — Hočejo te držati v razbitosti, da te obdrže v suženjstvu.)* Sto in stokrat se je razlegala po oceanu tiha poslovilna pesem tvoje decc z domom, z bednim in zaostalim domom. Stotine tisočev tvojih sinov in hčera niso našle v svoji koči najbednejšega zaslužka. Ob Mssisipu in na obalah Atlantika zrejo sedaj spominjajoč se svoje domovine in nestrpno pričakujoč, ali ne sveti tudi njim — in ž njimi tudi drugim — zarja svobode in bo li zaorila mesto dosedanje poslovilne pesmi prerojena in resnična »lepa naša domovina«.
Ne boj sel Stremljenje po svobodi, pravičnosti, po svojem dobrobitu in dobrobitu človeštva, ni vclcizdajalsko. Sužerjstvo je veleizdaja, — ker izdaja človeka, obitelj, narod in s tem tudi državo. Nc boj sc krika, da vodiš ententino politiko s tem, da zahtevaš združeno in svobodno svojo državo. Tvoja strem-
* Stavke v ek1coa|ih je Iji-bH^nika vrjna eenrura zatrla, v hrvatskem listu so objav-licni/
ljenja po svobodi in samostojnosti so starejša, mnogo starejša kot ententa. Neumno in laž-njivo je umevanje tvojih protivnikov. Neumno, ker črpaš svoje zahteve iz svojega življenja, iz svojega uma in srca, iz svoje stare posvečene zgodovine, iz potoka krvi in neš evilnih grobov, iz nekultivirane zemlje, brez komunikacij, iz zapuščenosti in osamclosti, iz pre-ziranja in preganjanja, iz brazgot.n od molik, bčev in mečev. Nisi dete, ampak dorastel mož in zato je neumno postopati s teboj kakor z deco, ki je lahko kdor hoče pestuje in vodi. Lažnjivo je pojmovanje tvojih sovražnikov, ker tvoje zahteve so pravične in v nujnem skladu z idejami razvitega, zdravega naroda, brez obzira na kogarkoli. Kar je pravo in pošteno, ni zdravo in pošteno zato. ker to nekdo pripoveduje, ampak saraoobsebi. SovrazniK, ki se nasproti tebi sklicuic v tem pofiicau na entento, dokazuje samo, da ni zmozen ume-vati logične in morahčne nujnosti, da spremeni svojo politiko. Nc boj se ga, ker ga duševno nadkriljuješ. V umstvenem pegledu bo zmagala pravica, a v moralnem pravičnost gotovo in popolnoma.
Tedaj: ti nisi sam kriv, da je vprašanje tvojega združenja zadobilo mednarodni značaj. Ze vsako dete bi hotelo, da jc na njem zgrajen temelj evropskega miru. Sedaj, ko hrepenimo izmučeni vsi skupaj tako željno po miru« nam je menda dovoljeno stati na stališču, da bi najbrže združenje našega naroda bilo preprečilo prc'ivanje mnoge drage ljudske krvi.
Narodi ločnih prs in jasnegs pogleda ob-
EA MIKLAVŽA IN B02IC! - Volneni telovniki, bluze, krila, svileni jumperjl Din 90.—; rokavice, vse vrste nogavic od Din 9.—. Nalepi« kravate!
MODNA TRGOVINA ZA DAME IN GOSPODE
F. & M. Rozman - LJubljana
_ŽIDOVSKA ULICA 4._
Nesrečna žena. Kakor senzacijonalen roman se bere pripoved gospe Marije Rože iz Vidma na Savi, kakor jo objavlja »Zagreber Tagblatt«. Gospa Rože je imela na Ogrskem posestvo blizu Šopronja. Tam je ustanovila neka angleška družba svojo fabriko in ravnatelj fabrike, neki inžener Dunn, se je nastanil v hiši gospe Rožctove. L. 1914. je gospa le s težavo izposlovala, da Dunna niso kot sovražnega tujca internirali in za časa vojne ga je vedno preskrbovala z živili. V zahvalo za njeno dobrotljivost je Dunn po vojni rekel svoji dobrotnici, da ne gre v svojo domovino brez nje. Kot mož in žena sta se odpeljala v Edin-burg na Škotsko. Tam pa je doživela gospa Rože kruto razočaranje. Od inženerjevih sta-rišev je zvedela, da je njen mož silno nesoliden človek. To je kmalu tudi izkusila. Denarja ji ni dal nikoli nič, ampak je zvabil od nje še zadnji ostanek njenega premoženja. Ko pa ji je denar pošel, jo je dal s pomočjo nekega uslužnega zdravnika zapreti v norišnico, kjer |e neka zdravnica(!) dr. Alexander ubogo gospo na vse načine trpinčila, da je pravo čudo, da ni v resnici zblaznela. Po večmesečnem nečloveškem trpljenju pa-se je gospej le posrečilo priti do vodje blaznice, ki jo je kot ozdravljeno odpustil. Kljub prigovarjanju rodbine Dunn, ki se je končno le ustrašila javnega škandala, se g Rože ni vrnila k svojemu možu, ampak se je vrnila domov v Jugoslavijo, in sedaj toži ljubeznivega svojega soproga na ločitev zakena in na povračilo svojega premoženja. Za trpljenje, ki ga je prestala ne-srečnica v blaznici, seveda ni odškodnine.
Pravilno sestavljena čajna mešanica da veliko močnejši in žlahtnejši okus in aromo, kakor ene vrste čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne mešanice v zavitkih znamke »Buddha«, ki so priznano najboljše in stro-kovnjaško preizkušene. Zahtevajte navodila.
Rojal i!
Vsled znanih razmer so morale odpasti vse
prireditve ob pri ikj žalostne petletnice rapallske-za dne. Ni nam bila dana priležnost sprmniti se ta lan trpečih bratov v Primorki z javnimi m"n'fe-»tacijami ki bi jih moralno |>odkrepile in utrdile njihovo odpornost. Take moralne podpore naš) iratje zelo pogrešajo. Nadomestimo io pa lahko z jmotno podporo, ki je nujnejša in iz^atreisa. Amo ie obrača Jugoslovanska Matica kot zaJčitnira v eh aeosvobojeniii sinov na vse rojake " svoVo-'n, domovini s toplo prošnjo, da jo podpir:jo pri njenem plemenitem kulturnem delu in da zlesti gmotno podpro vse njene akcije, ki streme za tem. da se pomnože njena sredstva. Čim večji hor'o dohedki Matice, tem večja bo tudi njena pomoč bratom tan preko. V to svrho je Matica razpi«a'a lot»ri'o, ko'e lobitke tvorita dve mrtorni in 23 navadnih m škili In ženskih koles. Zreborje te loteri e se vrši dne 20. decembra t. 1. Rojaki! Segijte po srečkah in Pokažite, da znale tuHi na ta način manifpstirati za fleosvobojene brate. Vsak, ki kepi srečko in ki bi mil pri žrebanju sreča ne bila mila. bo imel vsaj polno zavest, da se je na ta način o^do^il svoji narodni časti in ponosu, da je s tem doprinesel tvoj delež k crmotni podpori bratom onstran meia. S:ečke po 10 Din ro naprodaj pri vseh po'rržni-eah Jugoslovanske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, v Matični kniiga^ni. Tiskovni zadrugi in v pi-arni Jugoslovan-ke Matice, še enbur-gova ulica 7-II.
te na' niiholjSi domači in!orma>ni /avocl ima v vseh mestih zanesljive poverjenike da;e inlormactje o vsem, posebno r> L'e o iirovnem -tanju denarnih ravodov treov ti,o indu.lniskih podjetij in privatnih oseh ovc in!ormaci;e so ločne, izčrpne in hr?e se niha a v Vuki Karadžiča ul II. lieograd ov telelon ie (i-'j.>, a hr/o.avm nisi. Argus
Iz Ljubljane.
Začetek novinarskega koncerta bo šele ob pol 9. zvečer, ker so nekateri pevci in godbeniki zaposleni pri operni predstavi. — Opozarjamo občinstvo na to spremembo in prosimo vse posetnike, da pridejo pravočasno, ker se bo koncert ob navedenem času začel točno in se bo izvajal potem brez pavz.
Važno za rezervne častnike, — Vsi rezervni častniki se imajo udeležiti službe božje v stolni cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik — dan Zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, dne 1. decembra ob 10. uri. Pravoslavna slovesna služba božja se vrši ta dan ob 9. uri v kapeli vojašnice vojvede Mišiča, pri kateri imajo prisostvovati vsi rezervni častniki pravoslavne vere; istotako se vrši slovesna služba božja ta dan ob 10. uri v evangelijski cerkvi, kateri imajo prisostvovati rezervni častniki te vere. Ob 11 uri 30 minut sprejema poveljnik divizije voščila v častniškem domu (vojašnica Vojvode Mišiča.) — Po zapovedi poveljnika brigadni general Miloš M. Zivkovič.
Na praznik Zedinjeaja danes, dne 1. decembra bo v dramskem gledališču popoldne ob 3 in pol po zelo znižanih eenah pod okriljem »Naraščaja Rdečega križa« Marije Grošljeve mladinska igra: »Kraljičine Vidke kresna noč«. Opozarjamo na to prireditev.
»Rozo Jelodvorsko«, viteško igro v sedmih slikah, ponovi Ljudski oaer v Ljubljani na splošno željo občinstva na praznik (torek), dno 8. decembra ob pol 4. uri popoldne. Vodstvo Ljudskega odra se jc odločilo, igro ponavljati popoldne, da bo tudi občinstvu iz okolice dana prilika videti to lepo igro. P. n občinstvo se opozarja, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice, ker je pri nedeljski večerni predstavi moralo oditi nešteto pesetnikov, ki niso dobili več vstopnic.
Katehetsko predavanje bo v sredo, 2. decembra, ob petih popoldne v posvetovalnici K. T. D. Na vrsti je razgovor o okultizmu. (Ref. prof. dr. Gr. Pečjak.)
Rasstara poljsk« umetnosti v Jakopičevem paviljonu se zapre nepreklicno 8. decembra. Oglejie si jo pravočasno!
Za preureditev Galerije v Narodnem Domu so poslali: g. Josip Cremošnik Din. 100.—, družba v hiši \eleindusrijalca g. Drag. Hribarja Din. 1300.—, g. F. Stroj Din. 100.— N. G.
Redni občni iber Narodne Galerije se vrši v soboto, dne 12. decembra 1925 ob pol štirih popoldne v Narodnem domu, pritličje, desno.
Pogreb t Ivana Marca. Ogromna mir žica, ki je spremljala 29. t. m. pokojnega Ivana Mavca po beli cesti k večnemu počitku, je izkazala veliko sočustvovanje Ljubljane z britko preizkušenimi stariši, brati in sestrami. Godba mladinskega doma, ki je bil blagemu mladeniču poleg domačega drugi dom; zadnje slovo pevcev; v sclzah utopljeni govor predstojnika Mladinskega doma dr Zamjena ob odprtem grobu; iu na tisoče odkritih, a še več nevidnih solza, naj bodo mala uleha svojcem v njihovi neizmerni žalosti. Prva in zadnja misel v groz-uem trpljnju je bila pokojniku skrb, da umre z Bogom; edina želja v tem trpljenju: zadnja sveta popotnica. Bil je sin vzgledne matere, ki je imela prvo vprašanje cb smrtni postelji sinovi: Ali je že previden? — Da! — In ko jo začula to kratko besedico — njen »Hvala Bogu! sedaj nimam več skrbi?« Na.la m'adina, na' ima v rajnem Ivanu zgled, kako živi in umira krščanski mladenič, kojega spomin je blagoslovljen. —
Za Miklavžev večer v Unionu danes drugi dan predprodaje vstopnic, in to od 1 do pol 6 popoldne v prostorih Šentpeierske prosvete (mežnarija cerkve Sv. Petra). Ze prvi dan se je prodalo precej vstopnic, kar znači, da je ra
ta Miklavžev večer veliko zanimanja in se s tem najbolj priporoča. Zato svetujemo vsem, ki nameravajo in žele posetiti to dostojno in veličastno prireditev, da si pravočasno oskrbe vstopnice! Predprodaja vstopnic vsaki dan ob istem času in na istem kraju, kot je zgoraj navedeno, razen sobote, ko se bo predprodaja vršila od 9 do 13 v Šentpeterski prosveti; od 14 (2 popoldne) daljo pa pred dvorano v Unionu. — Obenem prosimo in opozarjamo, da morajo biti vsa darila dobro zavita, pre-vezana in opremljena z natančnim naslovom obdarovanca, da ne bo nepotrebnih neprilik in težkoč pri razdeljevanju daril.
Osebna sprememba v davčni službi. G. Ivo L a v r i č , višji davčni upravitelj in šef davčnega okrajnega oblastva v Ljubljani, je prosil za upokojitev in je bil razrešen vodstva tega oblastva.
Umrli so v Ljubljani: Izabela Frank, vdova evidenčnega geometra,§ 76 let. — Oton Brence, sin sluge, 7 mesecev. — Josip Marjan Pfeifer, sin univerzitetnega mehanika, 2 uri. — Marija Lisec, žena železniškega čuvaja, 50 let. — Valentin Košir, občinski ubožec, 65 let. — Jera Halbensteiner, zasebnica, 83 let. — Ivan Mavec, delavec, 20 let. — Marija Košmelj, užit-karica, 70 let.
Mesto psa radel človeka. Ko je šel Tgnac Nered mimo šupe posestnika Mrharja v Zgornji Šiški, skoči iz nje pes in ga hoče popasti. Nered, misleč, da je pes stekel, potegne samokres in ustreli. Ni pa zadel psa, ampak je ranil v nogo delr.vca Josipa Pudelika, ki je spal v šupi. Pudelika so prepeljali v bolnico, da so mu odstranili kreglo iz noge.
Iz Maribora.
Katol ško dijaštvo v Mariboru dela, se pripravlja, da bo nekoč s svojim znanjem služilo Njemu, ki mu je dal talente, ki pa jih kat. dijaštvo ni zakopalo. Svoje delo pa hoče dijaštvo tudi na svoj praznik pokazati, ne vsega, le odlomek, ki kaže smer njegove priprave. Nastopilo bo že deloma na predvečer 7. decembra 1925, .glavno pa 8. decembra dopoldne in popoldne. Podrobnejši spored še objavimo. Katoliška javnost se zaveda, da ni katoliški pokret popolen brez katoliškega dijaštva. Zato s pozornostjo in naklonjenostjo sledi temu delu.
Prosvetna iveza t Mariboru, ki je s svojimi prosvetnimi večeri že zelo vzbudila zanimanje javnosti, ima v programu za ta mesec še Prešernov in Slomškov večer, po možnosti še Krekov večer. Predavanja prof. dr. Je-harta se bodo nadaljevala po novem letu.
Podražen pouk na vinarskih in sadjarskih šolah. Na nižjih enoletnih in dvoletnih drž. vinarskih in sadjarskih šolah je bilo do zdaj plačevati 70 Din mesečnine. Z najnovejšim odlokom ministrstva poljedelstva pa se je ta prispevek zvišal na 400 Din mesečno, brez ozira na to, ali je kdo državni štipendist ali ne in brez ozira na to, da morajo gojenci poleg lega še fizično delati, neštipendist ravno tako kakor štipendist. Pri podeljevanju štipendij odloča odmera zemlj. davka, ki je pri nas visok, da primeroma malo Slovencev dobi štipendijo, pač pa le učenci iz Srbije. Tako mora torej naš kmet, ki pošlje svojega sina v to šolo, dosti plačati, sin mora tam zastonj delali, doma nuj pa še najame drugo delovno moč mesto sina. Tako se žalibog zelo ovira izobrazba našega umnega kmetijstva ravno od one strani, od koder bi se to ne smelo. Tudi to je pripomniti da te vrste šola ni nikako državno pridobitno podjetje zase, ko se visoka mesečnina ne uporablja za zboljšanje šole, ampak se odpošlje v drž. blagajno. Zadevo sporočamo v javnost, posebno še našim poslancem, da nastopijo zoper tako oviranje strokovne kmetijske izobrazbe!
Franc Leharjeva »Vesela vdova«, katere premijera se je vršila v soboto 28. nov. t. 1. v mariborskem Nar. gledališču, je privabila še

ZA. MIKLAVŽA
šivalni stroji
Excella kolesa
Radio-aparati
najlepša darila
JrinuFr p«iaea MUMJ.
-	kred. banke


dosti radovednega občinstva. Predstava je uspela precej dobro, strokovno oceno pa Še itak objavimo po njenih reprizah, da bomo videli, koliko so bili nedostatki pri premijeri le začetniški. Kar se tiče dostojne, oz. nedostojne mode, ki so jo prinesli kdove odkod na oder, bo pa potreba za drugič si izposoditi od naših kinopodjetnikov one tablice: »Mladini pod 16. letom zabranjeno«, če jih morda slučajno sami ne rabijo. Nismo rigoristi, pa vse, kar je prav.
Danes popoldne ob 3. je mladinski koncert naraščaja Rdečega križa v GOtzovi dvorani v pomoč revnim otrokom, da se obdarujejo za Božič.
»Slomšek«, društvo bogoslovcev. je v nedeljo 29. nov. obhajalo spomin svojega idejnega voditelja ob navzočnosit prevzv. škofa dr. Andreja Karlina in mariborske duhovščine.
Osebna vest. G. Teodor Ferenbach, urar in hišni posestnik v Mariboru, je pretekli petek prisegel kot jugoslovanski državljan.
Poročila sta se v soboto v stolni župni cerkvi g. Lazar Glumac in gdč. Valburga Oman.
Iz Trbovelj.
Značilen dogodek. Ni dolgo tega, ko se je na neki tukajšnji šoli dogodil slučaj, ki vsakega pametnega človeka navdaja s skrbjo. Neka učitcljica je kaznovala učenca. Po šoli se zbere nekaj njegovih učencev pred šolo, in sicer nekateri celo s palicami, češ, da bodo kaznovanega učenca rešili. S klici: »Auf! — Spustite ga!« so zahtevali, da se fant oprosti kazni. Ta dogodek je dovolj resen opomin zlasti starišem, ki svojih otrok dovolj strogo ne vzgajajo, oziroma jim dajejo potuho ali celo ctrokom pravijo: »Če te bodo hoteli v šoli kaznovati, kar reči, da bodo stariši prišli v šolo.« Ako nekateri stariši tega ne bi delali, se otrok sam od sebe nikoli ne bi tako obnašal napram svojim učiteljem. Toda tisti brezpametni stariši naj si zapomnijo, da spletajo najhujši bič sebi, ne pa učiteljstvu. Ko bo fant odrasel, bo svojo uoornost pokazal tudi napram lastn m starišem in gorje že osivelemu očetu, osiveli materi, ki svojemu mlademu, krepkemu pa do predstojnikov v revoluco-narnem duhu vzgojenemu sinu ni več kos. Ne smeš se čudili, če te bo tvoj lasten sin vrgel čez prag. Saj si ga sam tako učil v njegovih šolskih letih. Ako je fant v šoli kaznovan, je bil gotovo vzrok za to. Če pa ti misliš, da jc bil po krivici kaznovan, pa pojdi sam k učitelju in se prijateljsko pomenita o vzroku kazni, ne pa da bi bil tako kratkoviden in bi otroka samega nahujskal proti učitelju. Sicer pa otrekom, ki imajo dobre, skrbne stariše, skoro ni treba telesne kazni, ker navadno pri takih že opomin zadostuje. Nek izvestni list pa naj zopet ob tej pril;ki napiše dolg članek o »terorju« na šoli. Ako katehet, dolžan kot
Me pozabite se ustaviti
v »Šentpeterskem bazarju« — Ljubljana,
Sr. Maitina cesta 8, kjer si lahko ogledate zalogo manufaktumega blaga po zelo nizkih cenah I
stojajo. Čuvaj nas, dobri Bog, tesnosrčnih ljudi med glasniki naše politike. V tesnih srcih se skrivajo strah za dom in pasivnost brez dela, brez boja; sentimentalen pesimizem, oblečen v neštevilne krpe, tkane in genijalno zbrane in umetno uvezane zapreke.
Danes, ko se pripravljamo za zgradbo stolpa svobode, ne smejo biti pri nas kol samo dve stranki. Ena velika po številu, velika v veri in upanju, ki ne koleba pri delu, mogočna v slegi in disciplini združenih ljudi močnih src, jasnih pegledov, ki mečejo od sebe okove in sc nc kregajo o tem, kaj naj suženj napravi, ko je oproščen verig, ki se ne boji vranov, ki zakrivajo blestečo zoro, ampak trdno zaupajo, da bo solnce, ki zasveti, veliko in svetlo, meglo razgnati megle in vrane in ozdraviti tesnosrčne skeptike in plašljivce, ozdraviti vso ono drugo, dal Bog le maloštevilno stranko.
I-Iic Rhodus, hic lalta! (Tukaj polje za delo.)«
Ta poslanica Slovencem, Hrvatom in Srbom je bila napisana v avgustu tik pred odhodom dr. Kreka in dr. Korošca na agita-cijsko pot po Hrvatski, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji — za ideje majniike deklaracije, za Ideje rodilje, ki sta jih na tej poti sejala v srca južnih Slovanov navzlic vsem zaprekam in nevarnostim, da bi postals žrtev avstrijske ali ogrske »državne misli«. Silen je bil odjik Krekovega evangelija: Suženjstva ie vele-Izdaja ...
yijsva poslanica povodom Tt^ietntee sv. Frančiška
Ital janski ministrski predsednik Benito Mussolini je poslal vsem italijanskim zastopstvom v inozemstvu spomenico, v kateri jih poživlja, naj na čim lepši, učinkovitejši način proslave 700 letnico smrti sv. Frančiška Asi-škega. V poslanci slavi Mussolini sv Frančiška kot najčistejšega in najvzvišsnejšega italijanskega narodnega genija. Med drugim piše: »Največjega genija poezije — Danleja, najsmelejšega mornarja na oceanih — Kolumba, najglobljega duha umetnosti in znanosti — Leonnrda Vincija, toda tudi najsvetejšega med svetniki je dala Italija krščanstvu in človeštvu: sv. Frančiška. — Sv Frančišek je deležen skupnih bojev, se hipno dvigne kakor prebujen na razburkanih valovih strasti svojega veka — svetnik s križem v shujšani roki, slavnim znamenjem ljubezni in miru. Obnav-ljalec Kristusove vere, je Iudi eden naših prvih pesnikov, ki je dal poeziji značilno, globoko in univerzalno vsebino. V jeziku, v katerem je stoletje kasneje napisal Dante Nebeško komedijo, je svetnik uboštva spesnil svojo pesem stvari. Laclja. ki je nosila na Vzhod oznanjevalca neumrjočega natika, je sprejela na krov neminlj vo usodo plemena, ki se vrača na pot svojih očetov In učenci svenikn, ki »o za njim odhajali na Vzhod, so bili istočasno
misijonarji Kristusa in italijanstva; na častitljivem grobu na pobočju »Subas;a«, kjer se je vžgala nevgasljiva luč, pa so hitele porajajoče se italijanske umetnosti graditi hram božji najizrazitejše lepote. Tako sta nastali frančiškanska delavnost in umetnost in se razžar-jali v svet. In kjerkoli je danes po deželah vseh kontinentov sijaj in ponžnost dela v imenu asiškega svetnika, tam je sled naše domovine. V 1. 1926. se dopolni 700 let, odkar je umrl sv. Frančišek, in Italija se z novo, pripravljeno dušo vrača k spominu vzvišenega vzpodbujevalca.«
Ali res mora biti tako?
Pismo iz Nemčije.
IV.
Hamborn, novembra 1925.
Težko pišem, imam malo časa, vendar moram končati:, kar sem se bil namenil. Okt. smo imeli misijon v Hambornu, tej največji! slovenski naselbini. Misijon je bil posebej za Nemce, posebej za Poljake, posebej za Čehe in Slovence, čeprav že vsi 7Jiajo nemški. Tako neni-ki »klerikalizem« skrbi za — Slovane. Ti grdi klerikalizem! Ta klerikalizem je treba — na povelje slovenskih liberalnih listov — preganjati in pobiti do uničenja!...
Ko pa opisujem nemškega klerikalnega 7maja, ne morem, da bi ne omenil še sosedne-ga, h o 1 a n d s k e g a. Ta je pa le še strašnej« š« zver. Cujte in glejlel Vsa druStv« katoliča-
nov v Holandiji se s poudarkom imenujejo »rlmsko-katoliška«: »rimsko-katoliška posojilnica«, »rimsko-katclišl a mlekarna«, »rimskokatoliško telovadno društvo«, »rimsko-katoli-ški športni klub« itd. Če ne verjamete, pa pri-dile vprašat! Ali hočete še hujši klerikalizem?
—	To je eno. Drugo je pa lole: Spominjam se, da se je neki l.beralni list, ali »Jutro« ali »Narod«, spotal.ni 1 seveda tudi ob novi »dom duhovnih vaj« pri je/.uitih v Ljubljani. Ali ni samo ta slučaj zadosten dokaz, da klerikalizem Imenujejo, vero pa mislijo in pobijajo?! Kaj imajo duhovne vaje opraviti s politiko ali i nadvlado duhovščine? Če je pa to nadvlada duhovščine, potem je pa nadvlada vse, kar duhovnik dela, poleni pa ljudje sploh ne smejo več v cerkev hoditi! — Zdaj pa poslušajte! Na Holandskem je takih »domov« 11 in v teh domovih je opravilo duhovne vaje dosedaj samo že 60.0000 mož, med njimi tudi ministri. Med temi tudi bivši ministrski predsednik dr. Bee-renbronk, — poznam ga, je tudi abstinent. Minister justice — imena nimam ravno pri roki
—	je pa glavni pospeševalec duhovnih vaj in njegovih domov. — Mesto Venlo, krasno mestece z 20.000 prebivalci — videl sem ga — je pa pred par leti postavilo sredi trga bronast spomenik Jezusovemu srcu in mestni župan sam je posvetil mesto božjemu Srcu. — To samo par slik in številk o holands' em klerika* lizmu. Nekaj podobnega je pa tudi v B e 1 g I j i, katere sicer sam n sem videl, pa slišim. Kdor ne verjame, naj le pride pogledat in povprašat, ljudje mu bodo radi povedali.
jhovnik po svoji vest!, opominja otroke, da {dno zahajajo k nedeljski službi božji, pa tudi otem v šoli povpraša, kako so se udeležili maše, in tiste, ki iz nemarnosti svoje dolž-osti niso storili, kaznuje, imajo to izvestni udje, ki se štejejo med svobodomiselce, za teror«. Če bi pa imeli količkaj soli v glavi, lahko uvideli, da potemtakem vsako kazen jhko imenujemo »teror«.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur ri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter ožina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov aznovrstnib zaostankov pod lastno ceno, do-|er ta zaloga traja Vse blago je garantirano ajboljše kvalitete, prodaja se pa samo v istni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Iz Koroške.
Kaj so pripravlja na Koroškem? V zad-[em »Koroškem Slovencu« odgovarja V. P. i vprašanje: »Kaj pomeni raburjenje Nem->v zadnje dni?« sledeče: Tudi meni ni po-sem jasno, kdo je naše »Nemce« tako dobro otegnil. Govorilo se je, da sta Labud in Pli-irk že zasedena, da se v Svetni vasi izvago-itujejo Srbi, da je že dr. Brejc zavarovan po rožnikih bil pri deželni vladi v Celovcu itd. 'se polno takih novic je bilo med Nemci, meli so že celo posvetovanja o zasedbi meje, rbelo jih je že, kaj bodo počeli, ko imajo aje samo dva kanona in v svoje Sturmtrup-en ne morejo brž spraviti vojaškega duha ... !a vse te neumne novice se nisem zmenil do-lej, da nisem dobil v roke zadnje »Bauern-titung«, ki je potrdila, da so te govorice plošne. Začel sem se zanimati za povod teh ovoric. Kolikor sem mogel dognati, je vzrok ih govoric Celovec. Od tu je poročevalec »Ta-espošle« poročal v Gradec, da 1. decembra ridejo Srbi. Drugega povoda nisem našel, 'isanje jugoslovanskih listov ob petletnici ni idosten vzrok, ker tudi naši Nemci enako pi-ejo o metliški in kanalski dolini, a v Italiji Jugoslaviji ne pričakujejo kar že napada, di se mi, ca ima razburjenje povsem drugo zadje: govori se o prihodu nemškega kon-ula v Celovec, o pripravah za »Anschluss«, razmerju do Lahov, o Parizu in Londonu itd. takem ozadju pa razburjenje izgleda čisto rogače in uvodni članek v »Bauernzeitung« sto zastonj strelja na Slovence. Naj dotična glava« vendar ne misli, da smo otroci, ki si ajo vse natvezti. Ne mi, ampak Nemci pri-ajajo s svojim mnenjem na dan, da se mi-Ijo pripravljati na pogreb pred petimi leti iko poveličane Avstrije. Nam Avstrija ni na otl, pač pa krivice njenih oblasti. Tako sem jaz raztolmačil razburjenje, kdo ga rabi in do ga je povzročil.« — To so vsekakor zani-ive stvari!
Hakenkreuzlerji razbili svoj lastni shod.
linole dpi so sklicali nemški nacionalci v Jakobu v Rožu protestni shod proti jugo-lovanskim zahtevam glede Koroške. Dokler o govorili nacionalci, je šlo vse gladko, ko so s pa oglasil kot govornik soc. dem. narodni oslanec Falle, ki je rekel, da se enotnost Ko-oške najbolje zavaruje na ta način, da se poštuje enakopravnost slovenske manjšine, o hakenkreuzlerji zvihrali. Potegnili sa po-lanca Falleja z odra in vpili: »Doli s čušom!« iborovalci so se razšli med vikom in krikom, 'ako so hakenkreuzlerji razbili svoj lastni hod.
1
»slavilo c visaklna". •Rabini it* sla	d.
dn.lna Pattl" morem	spoštovanjem K. b
illek, 20. nlctobra ia-'- J*	mul« IMIMI
Prosvetna zveza.
Vsem društvom. V zmislu naredbe Gen. dir. posr. poreza v Belgradu z dne 9. 11. 1925. št. 76.724, se poživljajo društva in ustanove, katera so po točiti 6. čl. 5 zak. o taksah osvobojena od plačanja taks na vloge nin prošnje, da si morajo do 15. decembra tekočega leta nabaviti štampiljko z besedami »Osvobojeno samo od plačanja takse iz F. Br. 1 i rešenjem gosp. ministra linano od 10. III. 1925, Br. 11.570«, in da na vsako vlogo ali prošnjo, naslovljeno na oblasti, v bodoče pritisnejo zgoraj omenjeno štampiljko. Po 15. decembru tek. leta se vloge in prošnje, katere ne bi bile opremljene z predpisano štampiljko, ne bodo jemale v rešitev.
Q izdajanju Krekovih spisov.
Takoj po Krebovi smrti, še preden je bil Krek pokopan, je sklenil odbor Mohorjeve družbe, da bo izdal posebno knjigo o Kreku. Fisatelj seveda še ni bil določen; računalo se je predvsem na prof. dr. Jos. Debevca.
Pokazala se je pa, da srednješolski učitelj poleg šolskega dela težko najde še časa in moči za tako obširno delo, pa najsi razpolaga tudi r Debevčevo marljivostjo. Šola je stvor, ki žre čas in mo61; če ji tega ne daš, pa žre — tebe samega. Podpisani sam bil takrat dodeljen kot steacgraf dunajskemu parlamentu, ki je pa bolj malo deloval, za stenografe so bili — kar se tiče dela — lepi časi. Zato me je prof. Debevec naprosil, naj za prvo silo napišem jaz Krekov življenjepis za Koledar Mohorjeve družbe za 1. 1919.; tako se pridobi čas in glede knjilge se bo potem že videlo, kdaj jo bo mogoče napisati In kdo jo bo sestavil.
Tako sem prišel do tega, da sem sc pričel podrobneje baviti s Krekovim življenjepisom. Poleg Mantuamjivega življenjepisa v Carnioli, knjige Ob 50 letnici dr. J. E. Kreka in dragocenih Moškerčevih člankov v Naši moči (neposredno po Krekovi smrti) sem črpal zlasti iz številnih časopisnih Izrezkov, nabranih v teku let.
Mohorjeva družba je hotela izdati knjigo o Kreku, društvo Dr. J. E. Krek pa Krekove spise. Jasno je bilo, da se bo knjiga o Kreku mogla napisati šele, ko bodo vsaj po večini zbrani Krekovi spisi, raztreseni po raznih listih. Tako sem opustil misel, da bi skušal napisati poljudno knjigo o Kreku za Mohorjevo družbo. Take biografije, ki se dajo sestaviti brez podrobnega proučavanja posameznih epoh Krekovega življenja, imamo itak že tri; poleg omenjenih dveh še Wendelovo. Ti trije življenjepisi naj bodo nekaka dispozicija za bodoča dela o Kreku; naloga raziskovalcev Krekovega življenja mora biti odslej ta, da obravnajo posamezne dobe kar mogeče •izčrpno. Tako delo, za katero je bilo pri nas tako malo gradiva že pripravljenega, je mogoče samo na podlagi časovnega reda. Velikega moža boš d:umel — kolikor je to pač tvojim močem mogoče — še najbolj na ta način, če zasleduješ njegov razvoj od mladih nog, Iz takih razlogov sem se odločil, da poskusim izdati pararelno Krekov življenjepis in izbrane spise po krcnolcškem redu. Kot prvi zvezek naj bi izšla doba do doktorata (1892). Ostale zvezke sem si zamislil v temle obsegu: II. zvezek naj bi obsegal prvih pet let javnega de'.:» (do 1897), kot III. zvezek naj bi izšel Socializem, IV. zvezek naj bi obravnaval Kreka, ko je bil prvikrat poslanec na Dunaju (1897 do 1900), V. zvezek naj bi obsegal v več s..a-pičih Krekovo delo v domovini v letih 1900 do 1907, VI. zvezek naj bi opisoval — tudi po potrebi v več zvezkih — dobo 1907—lVi4, ko je bil Krek v drugič in v tret ič izvoljen v državni zbor. VII. zvezek naj bi obsegal
Ali pa te dežele, ker tako »klerikalne«, Kadi tega ni'so napredne? Saj po nauku naših beralnih glasil, ki ga pridigujejo dolga de-ttlelja, se klerikrli em in naprednost Izklju-njeta. Vso neresničnost te obrabljene libe-ilne trditve dokazujejo imenovane tri dežele, aj so to ravno najbolj nrpredne dežele — no iffio v prcteslantovskem delu, ampak prav iko tudi v katoliškem. Tudi bolj ko Francoza, Ali nij to naprednost šele dokazujem? kida, da niste videli letošnje »tisočletne« izstave v Kcliiui. Tu vam jo bilo nagromade-ega napredkal Ogromno! Bil sem truden in 6 nevoljen, ker nikakor nisem mogel priti o konca. Tako napredni torej so, pa tako -tcliSki, — parden: klerikalni. Pridite en-rat pogledat v soboto popoldne od 3. do 9. 'ečeT, ko je redno tukaj po vseh cerkvah is spovedovanja, kako fini gospedje in dame Uhajajo k spovedi! Potem pa poglejte po Ijanskih cerkvah, kdo pa še tam hodi k Povedi? Nekaj dobrih žcnic, drugega je malo. frsko življenje v nekdaj res verni ln po-ožni Ljubljani kljub vsemu naporu duhovni-ov očividno in rapidno nazaduje, cerkve se Jno praznijo. Pa zakaj? Čudež bi bil, ko bi t ne. »Narcd« že nr.d 50 let stori vse, kar !ore, da ljudem cerkev zamrzl, duhovnike pa 'sovraži. Ali mu spet delani krivico?! Toliko 'kolegije vendar morate poznati, da lahko fste, če boste leto za letom in dnn za dnem M vi zabavljali in duhovne grdili — kdo bo ! imel veselje v cerkev hoditi? Da, to je sad »sega dela! Političnega sklerikalizma« v Slo-
veniji niste ubili, niste ne oslabili, vero sle pa res mnogim, mnogim vzeli, ali vsaj oslabili, da še komaj, komaj brli.... Ped vplivom liberalnega proli verskega pisanja nekateri ljudje že neopravljeni z Bogom liodil.jo pred božjo sodbo... Strašne posledice in enako strašna odgovornost! Gorje tistemu, po katerem pohujšanje pride! Besede Kristusove — ne moje.
Ne bodite mi preveč hudi, gospodje na-prednjaki, če vam malo vest izprašujem! Nisem tako hud, kakor sem videti. Preganjam samo zmaja — liberalnega namreč — ne pa tistih, ki ga Imajo na verigi. Črtim zmoto in greh, ne poznam pa nobenega osebnega sovraštva in lahko mi je odpustiti vsakemu, kdor me je kaj žalil. Vsak trenutek mu podam roko, če hoče. Ko bi bili vi mojih misli in srca, mi bi se še — objemali 1 Ne verjamete? Potem me ne poznate. Pa če se že ne objemamo, jaz vsaj z vsakim »naprednjakom« rad prijazno občujem, če ie on hoče. Povem brez ovinkov, kar mislim, sovraštva pa ne poznam nobenega. Tcda zaenkrat dovolite, da dam duška svoji jezi nad hujskanjem proti cerkvi in sovraštvom do bratov, ld se pni nas neprestano sistematično goji, in ki mu ni zlepa kje enakega. Ravno ker gledam pred seboj velik narod, kjer vsega tega ne opažam, me toliko bolj žali, boli, za malo se mi zdi In sram me je, da pri nas, v lem ubogem narodiču slovenskem, ki komaj sam sebe pri življenju ohranja, vlada taka ljuta gonja proti cerkvi, kakor nikjer drugod! In napredna katoliška Nemčija mi je živ dokaz, da jc vsa tista naprednost, e katero se
Krekovo delo med svetovna vojno. Vsak zvezek naj bi sestajal iz obširnega življenjepič-nega uvoda in izbranih spisov iz tiste dobe.
Ta načrt je seveda naletel na razne pomisleke v društvu Krek in zunaj društva. Mnogi bi biLi rajši videli, da bi se Krekovi spisi izdali tako, kakor se pač izdajajo spisi drugih pisateljev; celeten uvod skupaj, potem pa spisi po vsebini razdeljeni na posamezne zvezke: leposlovje skupaj, članki skupaj itd. Tudi meni bi bila taka izdaja najljubša. Proli vsem ugovorom sem mogel navesti samo to; Za tako izdajo bi bilo treba večletnega deta, preden bi sc mogla prirediti. Urednik bi moral vso ogromno tvarino do konca predelati; Krekove članke — po ogromni večini nepodpisane — bo mogel ugotoviti la na podlagi proučavanja vsega istodobnega Krekovega Javnega dela. Za njih umevanje bi bilo dostikrat treba študirati sodobno politično in kulturno zgodovino. Rabili bi urednika, ki bi mogel nekaj let delati skoraj samo to. Takega urednika pa nimamo. Zr.to pa: bolje išla nego nista. Storimo to, kar re v naših razmerah aa storiti: proučavajm^ kovo žšvjlenje in njegova dela po časovnem redu in objavimo pač to, kolikor moremo zbrati. Poleg hib ima ta metoda vendar tudi svoje prednosti: 1. izdaja Krekovih spisov se ne zavleče v nedoslednost; 2. Krekov življenjepis se bo pisal poa kritiko sotlobn kov, ki so tiste dobe preživeli skupaj s Krekom; 3. kadar bi sedan i urednik ne mogel dela nadaljevati, na ta način najlažje prevzame delo naslednik: saj ve natančno, s kater;m letom mora začeti. 4. Kar se tiče zranstvene zanesljivosti, bo pač ta pet najvarnejša, ker sa bo poslopje rfradilo stopnjema.
Ko bi take izšla I. izdaja Krekova, l i'o mogoče misliti na drugo, če bi je bilo treba; druga izdaja bi se potem z lahkoto priredila na drugačni podlagi.
Pod silo razmer je seveda moralo to stališče zmagati. Postalo je pereče vprašanje založništva. Uredniku bi bilo najljubše, če bi bila m:gla knjiga pričet: izhajati kot izredna publikacija Mohorjeve družbe za tiste ude, ki jo posebej plačajo; ka'ti knjiga bi bila lahko razmeroma poceni in tako dostopna najširšim krogom, ki se za Kreka zanimajo. Toda povojne razmere (izguba tiskarne v Celovcu, selitev, padanje števila udov itd.), so Družbo oslabile, da si 1. 1922., ko sem ji ponudil I. zvezek v založbo, nI upala prevzeti založništva. Jugoslovanska knjigarna je založništvo sprejela, a je spričo takratne težke krize v knjigotrštvu nameravala knjigo izdati š-jle ob ugodnejših razmerah. Tedaj pa je vzel odbor društva Krek stvar sam v roke: na esebno jamstvo odbornikov Je dobil posoiilo, s katerim se je knjiga natisnila 1. 1923. Knjiga je izšla popolnoma na dolg; vendar pa je bilo že v fpku prvega leta prodanih toliko izvedov, da ni ta dolg povzročal odboru kakih nc-prilik.
Ena slaba stran se pa pri privatnem založništvu nikakor ni mogla preprečiti: vsaka knjiga, ki jo izda kako društvo, bo redno nekoliko dražja nego knjiga, ki b izda knjigarna, kajti knjigarna dobi cd vsakega prodanega izvoda najmanj 75 odstotkov tržne cenc, privatni založnik pa samo 662/n %.
Zato je bilo odboru društva Krek prav ljubo, ko sta sc letos urednik Mohorjevih rni-blikacij in ravnatelj družbine tiskarne v Prevaljah v načelu izjavila za to, da prevzrme izdajo Krekovih spisov Mohorjeva družba. Tozadevna pogajanja so v teku in prihoilnia od-berova seja bo o tem skleoala. Samo Mohorjeva družba lahko napravi Kreka dostopnega vsem tistim, za katere je Krek živel.
I. Dolenec.
N m
P (H> r % ■" f *T v (i? r" ^ f^ f
Damski plašči ii
stih velourjev (rožasta satin-podlatfa z vatelinom) od srednje do najfinejše kvalitete v cenah 4C0 do
10C0 Din, se dobijo v velikanski izberi pri F. in I. CORIčAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Knjige in revije.
Božič ua igra v petih dejanjih »Božični prazniki sirote«, je najnovejši prevod Ljifi« skesa odra v Ljubljani. Za podeželske odre zelo primerna, pa tudi za Marijine družbe, kongrega-cije Itd. Igra je vseskozi verske vsebine in predstavlja nedolžno, zapuščeno in siromašno deklico, ki ljubi svojo umrlo mater iz cele duše. Igro je dobili v izposojilo od 8. decembra dalje pri Ljudskem odru v Ljubljani.
Dijaški vestnik.
Akad. d; ušivo Jugoslovanskih tehnikov Dun<i)t je priredilo dno 27. nov. 1025 v prostorih Slovanske Besede predavanje o Rapallu. Predavanje, ki ga je imel lov Kham, je jako lepo uspelo, posebno ker jo bilo podprto s številnimi grafičnimi statistikami in zemljevidom, ki smo jih napravili po podatkih, ki nam jih je stavila na razpolago »Jugoslovanska Malica«. Predavanja so se udeležili tudi: Slov. Besen'.!, Češko akad. društvo. Koroški Slovenci in •Hrvatska Prosvjela^. Neprijetno pa nas je dlrnilo le lo, da dve najmočnejši Jug. društvi na Dunaju (»Sloga< in SilS žene) nista poslali niti enega zastopnika, kljub temu, da smo jih povabili kakor druga društva. Ta prireditev bodi dokaz, da tudi v tuiini nismo pozabili na naše brate tn da smo storili vse, kar je v naših močeh, da vzuržiino tra-jen intere3 za našo neodrešeno ozemlje.
Turistlka In šport.
Začciniški Kmaški tečaj. SK Ilirija priredi in-kluzivno od torka 1. decembra do nedelje 6. decembra tečaje za smnCarje-začetnike. V tečaju poučujejo najboljše moči Ilirije. Tečaj se vrši brezplačno ler so vabljeni vsi začetniki, člani kluba in neorganizirani prijatelji zimskega športa, da se tečaja udeleže. Vsi interesiranci se prijavijo v torek oh 14 na dolenjskem mostu, od koder se vrši skupni pohod na vežbališče na Golovcu. Ostale dni sa začno vaje točno ob 14.30.
Program letošnjih drsalnih tekom v Ljubljani jo sledeči: 27. decembra mladinska tekma v umetnem difanju in teku; 10. janunrjn \ proslavo petnajstletnice SK Ilirije: savezna tekma v umetnem drsanju za prehodno darilo dr. G Fuchsa, damska tekma v umetnem drsanju za jubilejno prehodno darilo SK Ilirije in junlorska tekma v umetnem drsanju; 24. januarja tekma novincev v umetnem drsanju*; 81. januarja savezna tekmn v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije in savezna tekma seniorjev, ki se ne udeleže prvenstva. — Nekatere podrobnosti razpisov objavimo kasneje. Vse trkme so bodo vršile na športnem drsališču SK Ilirije, ki se totvori že prihodnje dni. Savez bo priredil razen lega na drsališču Ilirije kurze za un-etno drsanje.
Otvoritev drsališča SK Ilirijo se je vsled visokega snega za par dni zakasnila; otvoreno bo v drugi polovici tega tedna. Računa se lahko letos na jako ugodno sezono, saj je bilo drsališče lani. ko je bila 6ezona slaba, otvorjeno 35 dni! Sezonske karle se dobe po ccni 100 Din za nečlane in C0 Din za člane in dijake od danes naprej pri tvrdki J. Oorec, Dunajska cesta.
Člani SK Ilirijo se pozivajo na »kuluk: na klubovo drsališče danes v torek dopoldne in popoldne, da se pospeši otvoritev drsališča.
Naznanila.
Izredna seja Slov. kršEanske Ionske zvoic ,«> v sredo popoldne ob 5. uri v Jug. tiskarni.
Klub esnerantistov v Ljubljani obvešča vse, ki se žele učiti esperanto, da je izšla popolna slovnica esperanlčkcga jezika, Osebno se dobi pri Francu Žitniku, Cesta na Loko št. 23.
Abstinenti! V torek na narodni praznik 1. dec. 1925 je sestanek članov društva vTreznoslU ob čelrt na 20. uro v higienski točilnici na velesejmu. Dnevni red: 1. Ujedinjenje antialkoholnih organizacij v Jugoslaviji, br. dr. Mikič. 2. Napredek pokreta med železničarji, br. Cerkvenik.
Pripravljalni odbor.
Odbor zveze urudniikih vdov in sirot v Lj'u'>-Ijani naznanja svojim članicam, da se vrši v peiok 4 12. 1925 običajni članski sestanek v prostorih Krekove prosvete. Poljanska cesta št. 4. (Aloj-zijevišče.)
Našel se je krpelj za smučke, usnjata puščica za pisslno orodje in usnjata aktovka. Dobi se vse v ; o m »»»t upravi »Slovenca«. ^iK.MCi-iiiv.-EK.riSf.^sjJ::....^^-'.Lcaatrea^MiiH^mniiliiliMi. lini limuil it—min«
t
ponaša slovenski liberalizem, gcla fraza in pretveza — ime, s katerim zakrivajo le svojo proticerkvenost. Kdo vam brani biti resnično napreden? Ce bi bili vi dobri katoličani, ali bi bili zaradi tega kaj manj napredni? Dokaz katoliški Nemci 1 — Druga fraza in pretveza, pod katero mahajo po cerkvi, je nar. dnost. Vi pravite, da vam je narodnost nad vse. Motite se, prijatelji. Vi si to samo doimišljujete, pa ni res. Narodnost brez naroda je ideja, ki visi v zraku. Kaj pa je ideja brez realne podlage? Kako vam pa more bili nared najvišje dobro, če več kot 80 odstotkov naroda sovražite?! Odgovorite mi na to, če ni res! Ko bi vi narod res ljubili, kakor ga ljubimo mi, nikdar bi ga s tako silo na dvoje ne trgali, ampak skrbeli, da se ta narod med seboj ljubi. Kaj pa imamo, če nimamo ljubezni?! Ce imate še iako državo, če se pa med seboj sovražite, imate — pekel! Prav tako kakor ima »pekel« bogata družina, ki ima vsega v izobilju, a v hiši ni miru in ljubezni. Recite zopet, če to ni res! — Oficielni nemški protestantizem je katoličanom sicer sovražen, privatno pa katoličani in protesta nt je živijo mirno in prijaino med seboj. Niti se ne čuti kako nasprotstvo med njimi. Tri nas se je pa prldtlčno sovraštvo zaneslo tako globoko v privatno življenje, da je kar neznosno. Vse življenje nam je s tem zastrupljeno in zagrenjeno. To priznavajo vsi, pametni liberrlci in »klerikalci«; a nihče nič ne slori, da bi to prenehalo, ampak zabavljamo in nagajamo si dalje. Ali ne veste, da jo beseda »klerikalec« —■ D»uvka (ker se rabi v prenesenem, zanččiiivem
pomenu), — dočim liberalec (svobodnjak) nI, ker se rabi v pravem pomenu?! Pa če vam morda ta beseda ni všeč, jo lahko opustimo, če vi opustite svojo psovko. Ti ljudje torej še ust ne morejo odpreti, ne da bi psovali, žalili! Kdaj na Nemškem imenujejo centrum klerikalce? Centrum se vedno kliče centrum. In pri dostojnih ljudeh se vsaka reč imenuje s pravim imenom. Le hudobni otroci dajejo priimke. Vsaka stranka se imenuje z njenim pravim imenom. — Na Nemškem imajo svoje vrste športna društva: katoliška, protestantska in liberalna ('freiec jih imenujejo). A jaz ne vem nič o kakem medsebojnem sovraštvu, o kakem zmerjanju in »čukanju«. Vsako društvo hodi svojo pot in pusti druge na miru. — V kaki lepi slogi živi tukaj učiteljstvo in duhovščina. Ali so pa zaradi tega učitelji kaj na slabšem? Imajo kaj manj ugleda? Kaj paJd Ravno nasprotno. Vprašam: Ali bi ne moglo biti pri nas enako? Kaj bi imeli učitelji prijetnejše življenje in ne manj. ampak več ugleda pri našem ljudstvu! Saj je vendar medsebojna prijaznost izobraženih ljud posebno na kmetih, kjer izobraženec težko dobi sebi primerno družbo, nekaj dragocenega. To je vsaj toliko vredno, kakor prijetno stanovanje. In kdo si ne želi prijetnega stanovanja? Zdaj pa slovenski učitelj misli, da ne sme biti z duhovnikom prijazen, da mu mora biti nasproten. Zakaj? Samo zalo ker je tako naučen, vzgojen, pa misli, dn mora bit; tako. Priznajte vendar! Vse to nasprotstvo je umetno narejeno, privzgojeno — siiujsknno! In nič drugega! Broi
Gospodarsko zapostavljanje in finančno pre-oferemenfeva^ie Slovenije.
LOČENO MIŠLJENJE JUGOSLOV. KLUBA.
Jugoslovanski klub je podal k zakonu o budželskih dvanajstinah za mesece december, januar, februar, marc 1925-26 ločeno mišljenje, v katerem na podlagi številk in dejstev razkrinkava in izpodbija gorostasno davčno politiko nasproti Sloveniji. Ločeno mišljenje našega kluba izvaja:
Slovenija je že po svojem davčnem sistemu, ki ga je prinesla iz Avstrije v novo državo. mnogo bolj pritegnjena k državnim dajatvam kakor katerakoli druga pokrajina v državi. Avstrija je opirala glavne svoje davčne dohodke na direktne davke, v Srbiji pa so bili glavni vir dohodkov indirektnj davki. Glavni srbski indirektni davki so bili razširjeni tudi na naše kraje niso pa bili znižani naši dosedanji davki. Po vsem jasno je, da so morali novi davki in nove doklade, ki jih je finančni minister linearno uvedel za celo državo, neizmerno povečati dajatve naših krajev in nesorazmerje povečati. Uradne številke, ki so izšle v Službenih Novinah 8. sept. 1925. leta, govore sledeče:
KOLIKO PLAČUJE SLOVENIJA RAZLIČNIH DAVKOV.
Neposrednih davkov je plačala Slovenija v 6 mesecih 1925. leta 63,575.510. V celoti je bilo neposrednli davkov brez davka na poslovni promet, invalidskega davka, komorske doklade in izrednega pribitka (500 odstot. in
50	odstot.) vplačanega v prvi polovici tega leta 415,765.983 dinarjev. Če vsporedimo celotno vsoto z vsoto, ki jo je plačala Slovenija, vidimo, da je Slovenija plačala več kakor '/» tega davka. Srbija s Črnogoro je vplačala tega davka v tej dobi samo nekaj nad 74,000.000 dinarjev. Hrvatska in Slavonija nekaj nad 77 000.000 Din, Bosna in Hercegovina samo 34,000.000 Din. Vojvodina je res plačala mnogo več kakor druge pokrajine, namreč 152 milijonov dinarjev. Pripomnili je pa treba, da je bila Vojvodina v velikih zaostankih na davkih in je v prvem poletju leta 1924. plačala samo
51	000 000 Din. V ilustracijo bi samo le pripomnili, da ima Slovenija le 836.358 ha produktivne zemlje medtem ko jo ima Hrvatska in Slavonija 2 559 846 ha, Vojvodina 1,710.338 hektarov, Srbija s Črnogoro 1.881.115 ha. Kon-statirati moramo poleg tega tudi še to, da je zemlja v Sloveniji neprimerno manj plodo-vita kakor v drugih pokrajinah.
Službene Novine navajajo dalje statistiko vplačanega davka na poslovni promet za prvo polovico 1. 1925. Vplačanega je bilo tega davka 99 939.699 Din. Slovenija je plačala od tega 20 810 016 Din, Srbija s Črnogoro je plačala 16. 771.113 Din. Potemtakem je zopet Slovenija najhujše prizadeta. Plačala je tega davka sama več kakor eno petino.
Izredno zanimiva je tudi statistika glede izredne doklade 500 odstot. in 30 odstot., kakor tudi statistika glede invalidskega davka. Izrednih doklad na direktne davke je bilo vplačanih v omenjeni dobi v celoti 153 886.822 dinarjev. Slovenija je plačala lega davka v celoti 29,567.946 Din, Srbija s Črnogoro je pa teh doklad vplačala samo 23 669.236 Din. Tudi v tem oziru nosi Slovenija skoraj eno petino celotnega bremena. Najzanimivejša je pa statistika glede invalidskega davka. Vplačanega je bilo skupno v prvi polovici leta 1925. 38.619.078 Din. Slovenija je zopet plačala 7,392.214 Din, t. j. približno eno petino. Tega davka so plačale manj Vojvodina, Bosna in Hercegovina, Dalmacija in Srbija s Črnogoro. Srbija s Črnogoro je plačala samo ^3,693.408 dinarjev. To so dejstva iz 1. 1925.
To neugodno razmerje pa ni nastopilo šele letos, ampak vlada že leta in leta in se
od leta do leta stopnjuje. Vzemimo samo statistiko plačanega invalidskega davka iz leta 1924. Slovenija je plačala 13,867.618 Din. Dalmacija 3,061.043 dinarjev. Hrvatska in Slavonija 20.430.112 Din, Vojvodina 12,393.890 dinarjev, Bosna in Hercegovina 10.909.926 dinarjev, Srbija in Črnagora 11,064.803 Din.
Če vzamemo statistiko davka na vojni dobiček, se tukaj kaže naravnost brezmejno iz-terjavanje tega davka v naših krajih. Slovenija je plačala tega davka v 4 letih nad 55 milijonov dinarjev, Vojvodina 53 milijonov dinarjev Hrvatska nekaj nad 60 milijonov dinarjev, Bosna in Hercegovina nad 38 milijonov dinarjev. Srbija s Črnogoro pa ni plačala niti dinarja tega davka.
KAKO REŽIM ZAPOSTAVLJA SLOVENSKO INDUSTRIJO.
Finančni minister Stojadinovič je skušal svojo politiko opravičevati s tem, češ, da je Slovenija bogata, toda ta njegova trditev je v celoti napačna. Večino predstavlja v Sloveniji še vedno kmetski stan. Toda naša kmetska gospodarstva so majhna, prevladuje malo kmet. gospodarstvo. Nad polovico vseh kmetskih posestev ima samo od 1 do 5 in 5 do 10 ha zem'je in ta zemlja je taka, da večina teh posestnikov niti toliko ne pridela, da bi se mogli sami od posestev preživljati. Namišljeno bogastvo Slovenije torej nikakor ne more re-zullirati iz kmelskih posestev. Tudi industrija ni tako razvita, da bi mogla zaposliti vse brezposelno prebivalstvo. Poleg tega je pa tudi prazna pravljica trditev, da je večina celotne naše industrije doma v Sloveniji. Dokazano je pa tudi, da trpi industrija pod neznosnimi davki, dalje da ne dobiva od države zac' '.nib kreditov, kakor jih dobivajo nekatere industrije v drugih pokrajinah, vrhutega pa država ne gre v nobenem oziru pri svojih dobavah naši industriji na roke. Navesti hočemo le par slučajev, kako mačehovsko in celo protizakonito v tem oziru državna uprava po tepa nasproti industriji v Sloveniji.
Meseca februarja 1924 je ministrstvo pošte in brzojava razpisalo nabavo 66 vagonov telegrafske žice v skupni vrednosti 5,365 000 dinarjev. Ponudba Kranjske industr, družbe na Jesenicah je bila pri tej veliki vsoti le za 1284 Din višja kot ponudba inozemske tvrdke, Ni se razpisala druga licitacija, marveč ministrstvo je takoj oddalo dobavo inozem. tvrdki.
Letos je ministrstvo razpisalo dobavo 61 vagonov telegrafske žice. Pri prvi licitaciji je bila Kranjska, industrijska družba na Jesenicah najnižji ponudnik, licitacija pa se je razveljavila. Tudi pri drugi licitaciji je bila ta tvrdka najcenejša, toda licitacija se je ponovila in tretjič je navedena tvrdka zopet vložila najnižjo ponudbo, vendar pa se je razpisala — četrta licitacija za prve dni novembra t. 1. Značilno je, da je bil pri prvotnih licitacijah določen dobavni rok 3 mesece, sedaj pa, ko so bile predhodne licitacije že 4 mesece vedno nanovo razveljavljene, se je predpisal dobavni rok 4 in pol meseca. Zdi se. da se je rok podaljšal za to, da morejo inozemske tvrdke konkurirati, ker bo meseca marca-apri-la 1926 dovoz po Donavi zopet mogoč, dočim bi se morala pri dobavnem roku treh mesecev izvršiti dobava še v zimskem času, ko je Donava za plovbo neporabna. V poslednjem razpisu se je poleg ostalih dobavnih pogojev še nanovo določilo, da se ima kvalitativni prevzem blaga vršiti v Belgradu, tako da nosi dobavitelj rizilro tranportnih stroškov.
Letos poleti je bila v Belgradu licitacija za prodajo 450 vagonov starega železa državnih železnic. Kranjska industrijska družba je
stavila po svoji Nakupni zvezi najugodnejšo ponudbo, na katero pa ni dobila odgovora. Šele meseca septembra je bila pozvana, da stavi ugodnejše cene. Vendar je bila družba zavrnjena z obvestilom, da se je prometno ministrstvo vsled pobude ministrstva za šume in rudnike odločilo, da se vse staro železo železniških direkcij v Belgradu, Subotici in Sarajevu dodeli podjetju Zenica v Bosni, češ. da je to podjetje državno ter se mora vsled tega favorizirati. K temu je pripomniti, da je količina 450 vagonov tako velika, da je Zenica ne more porabiti v roku 6 mesecev, med tem ko mora Kranjska industrijska družba za svojo potrebo sproti uvažati staro železo iz inozemstva. Sicer pa ne drži, da je Zenica državno podjetje ker je polovica delnic podjetja v rokah privatnih podjetnikov.
Dne 3 .oktobra je bila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu licitacija za 87 000 kg okroglega železa. Pismena ponudba Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je dospela v Zagreb 2. oktobra t. 1., torej en dan pred terminom. Družba je priložila ponudbi potrdilo o tem. da je plačala vse davke do 30. septembra 1925. ves spis pa se ji je vrnil s pripombo, da se njena ponudba ne more uvaževati. ker ni predloženo notrdilo o plačanih davkih, ki so zapadli v plačilo v četrtem kvartalu.
Dne 19. septembra t. 1. se je razpisala oddaja elektrifikacije državnega kolodvora v Ljubljani. Razpis je vseboval izrečno določbo, da se mora dobaviti materijal tvrdke »Siemens in Schuckert«. Zastopnik je bil pri oddaji dobave navzoč, dasi ta tvrdka sama ni stavila nobene ponudbe. Tvrdka »Transformator« v Ljubljani ie bila najnižji ponudnik vendar ji dobava ni bila oddana, marveč je referent ves akt poslal v Belgrad. Zanimivo je. da se je predpisal poenale 15 000 Din na dan, in to vsled pomote tukajšnjega uradnika, ki je prvotno določeni poenale 1500 Din izpremenil v prepisu v 15.000 Din. Drug slučaj se tiče dvioala železniški upravi. Tvrdka »Transformator« je bila zopet najcenejši ponudnik, vendar je bila dobava oddna drugi tvrdki.
KAKO SMO UDARJENI PRI DOHODNINI,
HIŠNONAJEMNINSKEM DAVKU, DAVKU NA ROČNO DELO ITD.
Pribiti moramo tudi dejstvo da ni davčni aparat v celi državi nikjer tako strog in mi-nuciozno natančen kakor ravno v Sloveniji. Davčne odredbe in davčni zakoni se tolmačijo v najstrožjem zmislu in to radi tega, da more davčna administracija čim več denarja pribaviti fiskusu. Dokaz za to našo trditev je v prvi vrsti zakon o osebni dohodnini in dalje novi zakon o davku na ročno delo.
Z raznimi določbami v dvanajstinah in v finančnem zakonu se je bistvo davka na osebno dohodnino v celoti potvorilo in poslabšalo na škodo davkoplačevalcev. Omenjamo samo to, da je bila podlaga temu zakonu zlata krona in eksistenčni minimum je znašal 1300 zlatih kron. Pri nas velja v vsem državnem gospodarstvu dinarska valuta, samo pri izvajanju zakona o osebni dohodnini se drži naša davčna administracija še vedno davčne skale v kronah. Da je to povsem nepravično in sedanjim gospodarskim prilikam nasprotno, je jasno. Zako o osebni dohodnini je v svojih §§ 173. in 174. dopuščal take olajšave za davkoplačevalca, da so bile s temi določili vse ostrine tega zakona odbite. Z zakonskimi od-! redbami. s katerimi so naši finančni ministri j potvorili ta zakon, so vse olajševalne določbe omenjenih dveh paragrafov odpadle, tako da ! predstavlja sedaj ta zakon v svoji potvorjeni obliki za naše davkoplačevalce neznosno breme. To breme je tem občulnejše, ker vsakdo ve. da tega davka v nekaterih drugih pokrajin '' vobče ne plačujejo. Ko se določa odmera za prepis dohodnine za posameznika, se ne ozira na izpremenjene gospodarske raz-
mere. Tako postaja ta zakon tembolj n» znosen.
Najmanj kar moramo glede tega zakona
zahtevati je, da se davčna lestvica v § 172 % kona o osebnih davkih bere namesto v kro nah v dinarjih in drugič, da se zvišujejo * §§ 173. in 174. zakona o osebnih davkih od nosno v členu 146. finančnega zakona v 1. 1920-21 od 5600 kron 8400 kron in 18.00* kron na 30.000 dinarjev, 40.000 dinarjev od nosno na 50.000 dinarjev. Dalje moramo za htevati, da se vse državne doklade, redne ii izredne, na ta davek ukinejo.
Vsa absurdnost davčnega sistema, ki gt je finančno ministrstvo uvedlo v naše kraje raznimi dokladami in davki na prejšnje dav ke, pa se najbolj očito kaže v davku na hišni najemnino. Ali ni absurdno, ako država jem lje v obliki davka 60 odstot. dohodka, kar si vrši pri tem davku? Z vsemi državnimi dokla dami vred mora ljubljanski hišni posestni! plačati nad 60 Din državi kot davek, ako dob 100 Din najemnine. Po deželi ni glede tegi davka nič boljše. Tu je treba prišteti še av tonomne doklade, ki hišnega posestnika taki zelo obremene, da mora v nekaterih občinal še nekoliko iz svojega doplačevati k temu, ka dobi od najemnika kot najemnino. V občin Domžale n. pr. znašajo skupni državni davel in doklade pri 100 Din najemnine 106 Din
Socialno stališče vlade označujeta dn. stično dve določbi, ki obremenjujeta gosr,o darsko najbolj šibke ljudi, to je zakon o davki na ročno delo in pa člen 20 v sedanjih .Iva najstinah. Proli davku na ročno delo Fino i debati o prvih in drugih dvanajstinah leto šnjega leta nastopili. V zadnjih dvan-.jstinal je skušala vladna večina trdoto tega zakoni omiliti. To se pa ni zgodilo, nego izvajanji tega zakona kaže, da je pravzaprav ta zakoi zadel in pogodil najhuje gospodar >ko najšib kej.še in najbednejše, t. j. hlapce n dekle. P< pravilniku, ki ga jc izdala direkuja v Belgra du. ne bo od sedaj za naprej noben hlapei in nobena dekla več davka ' rosta in sice radi tega, ker sc prejemki v maturi, t. j. sta novanje in hrana tako viso'.o zaračunavajo da bo vsak izmed teh gospodarsko nesamo siojnih ljudi podvržen plače »anju lega davka Čo bi vlada imela količk/.j socialnega čuta bi morala ta socialni zleč n nad temi revež takoj ukiniti.
Nič manj karakteristi en ni člen 20. seda njih dvanajsiin. S tem •lenom se oproščajt državne železnice in druga državna podjetji plačevanja doklade 5 Din po meierskem stoti premoga, ki ga nabavljajo v Sloveniji držav na podjetja. Ta člen nosi v sebi najhujši go spodarski udarec za 4000 revežev. Teh 5 di narjev je namreč šlo v podporni sklad za po nosrečene in invalidne rudarje v Sloveniji Ti so imeli pravico do rent v iznosu mesečni! 20—40 zlatih kron. Te rente so se vsled de valvacije denarja znižale na 83 Din do 8 Din Iz gornjega skiada je pa dobivalo 2400 naj bednejših invalidov po 15—200 Din mesečni podpore. Poleg teh je dobivalo to rento tud še drugih 1400 revežev, večinoma železničar jev. Če bo ta člen sprejet, bodo ti reveži izgu bili 60—70 odslot dosedanje podpore. Mi za htevamo, da se ta člen v sedanjih dvanajeli nah brezpogojno ukine.
V DVANAJSTINAH NI ENE PARE ZA PO TREBE SLOVENIJE. — PRIKRAJŠANJE URADNIŠTVA.
Značilno je da se Slovenija pač v skraj ni meri v davčnem oziru eksploatira, da pi vlada glede investicij državnega denarja Slo j venije ne pozna. Kakor v prejšnjih dvanajsti i nah tako tudi v sedanjih ni pravzaprav nobe j nih večjih zneskov za potrebe Slovenije, če tudi so se zvišale dvanajstine za nič manj ko 1 786,000000 Din. Tudi to pospešuje gospodar i sko slabitev Slovenije in pa veliko brezpo selnost.
te<ra hujskanja bi mi lahko živeli med seboj složno, prijazno, ali vsaj strpno. Narcd bi zaradi tega ne bil niti za trohico na slabšem — kaj pravim na slabšem! — v vsakem oziru na
boljšem.
Ali res mora biti tako?! Ali bo to tnajalo
do srdnjega dneva?! Ali se ne da nič prena-rediti?
Da se da, to vam hočem dokazati in — poka-ati. Živeli!
I. K.
J. B. Šedivy:
Senatorka Avgusta Rosipalova.
Praga, dne 28. nov. 1925.
V daljnem svetu raste agava. Vsakih sto let cvcti in rodi sad, petem umre. Vsi njeni deli aluziji človeku v korist: korenje, steblo, skorja, veje, lisi je, cvetje in plodovi. Agava Je bila čs. senatorka Avgusta Rosipalova.
Bila je uč:telHca 45 let ln to ena izmed tistih, ki se zavedajo. koko dragoceni zaklad izročajo starši v svnij deci njihovi skrbi in vesti Bila je katoliška učteljica. V sve lobi žive vere. katere ji ie bi'a duša tako polna, le vtde'a v otreHh neumroče dive, r ('kupljene s Kristovo krvjo, ržarjene r. Njegovo milostjo, zato je vse nieno delovanj šlo za tem, da jih pripelje h Kristu. Kdor ve. kak duh vlada v čeških šolah, ta razume, koliko žrtev in junaštva ji te bilo za to potrebno.
Kierkoll ie bilo treba delovati in donrina-g-M nailežie žrtve za Krista. je bila zraven, Cesar n^o mogli često doseči nMVM energični možje, sc je posrečlo «kromni učltelitri Avgusti. Ko so po <!nreiPt|'i ?r*ke n^ave dn<* 28 fevriTii 1929 debilo tudi ženske volivno pravico, je završalo med
vsem £s. ženstvom: »Me hočemo za poslankinjo Avtfusto Rosipalovo, ker ona izpolnjuje do pičice katoliško načelo, ki ga oznanjal«
Nad 35 let je delovala v verskih prosvetnih, ekonomskih, političnih in dobrodelnih društvih. (Jčila je, vzgajala, svetovala, opominjala, pa tudi karala, pa vedno s tisto ljubeznijo v srcu, ki jo je vsak dan znova črpala pri obhajilni mizi. Nad 4000 je imela samo predavanj. Umrla je s 17 kronami v žepu. Štiri skromne obleke je zapustila in pa lepo zbirko katoliških knjig in časopisov. Živela je od enega dela svojo uči,oljske penzije, dnigi del in pa vso poslansko plačo do zadnjega vinarja je razdelila ubožcem in katoliškim organizacijam.
Mnogo je žrtvovala posebno za časa Avstrije za poživitev narodne misli, ni pa nosila na ustih »živio-patrietizma«. Poganski nacionalizem ni omadeževal njenega katolicizma. Zato se je zavzemala za cerkveno zedinjonje. Bolj kako marsikdo drugi se je zavedala, da so vsi narodi udje mističnega telesa Kristusovega in da je zmaga katolicizma v enem narodu zmaga celotnega mističnega telesa in vseh narodov, njenih udov Razumela je vzvišeno resnico, da se morajo žrtvovati vsi katoliški narodi, ako kak krščanski narod sam ne more uveljaviti Kristovih načel, prav tako. kakor se morajo žrtvovati vsi udje telesa, ako eden izmed niih zboli. Zato se njena ljubezen in požrtvovalnost nista končali na čs mejah.
Zavedala se je prav posebno velike misije, ki jo imaio na severu katoliški Cehi in Sbvaki, na jugu pa kat. Hrvati in Slovenci da namreč ze-dinijo pravoslavni kršč. narode s Petrovo Cerkvijo. Bolelo pa jo je. da tako primanjkuje delavcev posebno na Hrvaškem in da nima smisla za kat. pokret mnoco tistih Mudi. ki hi se od njih no vsej pravici pričakovalo. Zavoljo tega je bila naklonjena zlasti kat jugoslovanskih dijakom. Vedno je bila na razpolago njihovemu gibanju z moralno in gmotno pomočjo.
Tri vesela razočaranja ji je dal doživeti Vsemogočni na lem svetu v njenih zadnjih dneh Do-
živela je, da so hrvatski škofje energično nastopili proti vladi za pravice Cerkve ter da se je začel med Hrvati živahen kat. pokret. Par dni pred smrtjo je zvedela o veliki zmagi čs. LS in o izvolitvi za senatorko. Iz. Rima pa je prišla vesela vest, da jo je sv. Oče odlikoval z redom j.Pro ecclesia et pontifice«. Odlikovanje te angelske duše pa si je pridržala večna Ljubezen za sebe.
Pogreba dne 26. t. m. so se udeležili razen : drugih zastopnikov vlade tudi ministra čs. LS Šramek in dr. Dolansky, zastopniki vseh kat organizacij, velika množica ljudstva celo iz Moravsk .». Jug. kat. akad. društvo »Krek« je storilo samo svojo dolžnost, ko ji je položilo na grob venec z jugoslovanskim državnim trakom.
»Mladika«.
Decemberska številka tega našega najboljšega družinskega lista prinaša zopet bogato in zanimivo vsebino. Napeto, romantično, pa hkrati izredno vzgojno je nadaljevanje povesti »Krištof Di-m a čc (spisal Jack London, iz angleščine prevel France Magajna). — Tesmi so tri: A. F.. V zimski noči; Oiliša Koritnik, Balada; Vera Albrechtova, V tujini. — Kakor povest se bero Puntarjev spis: Črnogorski vladika Peter II. Petrovič Njegoš. Naj tega odlomka iz črnogorske zgodovine noben bra-voc ne prezre I — Viktor Steska piše kot nadal jevanje »Pregleda slovenske umetnosti« o I.angusovi šoli. — V »Pisanem polju« cve'o rože z* Krekov in Prešernov spomin ter za 60 letnico Lee Fatur-jeve. — Razgled »Po okrogli zemlji« in »Drobtine« si bo gotovo vsak bravec z veseljem privoščil. — »Gospodar in gospodinja« vesta dosti povedati. — »Šole« so prnv vesele. — Slik je 8: Jan Steen. Sv. Miklavž. Tone Kralj, Razpelo; Franc Kralj, Marija 6 Jezuščkom in dr.
Kakšna bo Mladika v I. 1926?
Za leto 1926. se je posrečilo uredniku »Mladec* dobiti izvirno povest, ki bo izhajala vse leto-
Naslov ji je Kruh. V njej je živo in gorko opisa Matija M a 1 e š i č življenje Slovencev v Prek murju, ki si morajo služiti svoj kruh s tem, di hodijo bogatašem po Ogrski in Slavoniji obdelova veleposestva.
Druga povest, ki bo prihodnje leto v »Ml» diki« izhajala, je prevod slovečega angleškega ro mana Za cesarja! od pisateljice Orczy. To je taki zanimivo in pretresljivo pisana povest iz časov rim ske-t trinoga, cesarja Kaligula, da {<i bravci ni bodo brali nič manj strastno kakor izvirno.
Nadalje bo prinašala »Mladika« v letu 192(1 krajše povesti naših najboljših pisateljev in dri potopisa in sicer Trunka o pohodu na Moun Massive v Ameriki in našega znanega veleturisti Mlakarja o ekspediciji na Mount Blanc. Oba spisi sta polna humorja. »Mladika« bo nadaljevala tuH orise naših največjih moi in sicer tooot Prešerna Vraza, RmoIe'a in Rleiveisa. Opisovala bo nadalj1 slovenska mnsta in trne in se pečala še z mnogim drugimi zanimivimi stvarmi: tako n. pr. bo prof Koštial pisal o naniknli sedanjega sloven^kca pi s?*—!~ Viktor Stežka bo nadaljeval s pregledon slovenske umetnosti, izcedno bogato pa bo preskrb ljen priljubljeni oddelek »Za gosoodnrja in gosp« dinjo«. Da ne bo manjkalo »Ugankarja«, se samo posebi razume.
' Naročnikom!
'.^Mladika* bo izhajala tudi nadalle tečno vs« kega prvega v mesecu na 40 straneh Celoletna n> ročnina bo ostala ista: za naročnike v Jugoslavij znaša 84 Din, s krojno prilogo 100 Din; v Ital'i 100 Din, s krojno prilogo 116 Din; v Amerik 2 dolarja, s krojno prilogo 2.40 dolarjn. Kdor bi ne mogel plačati vse naročnine naenkrat, jo lahW plačuje tudi polletno ali vsaj četrtletno. — Vsaki prvi številki za leto 1026. bo priložena poštna p" iožnica. Prva Številka 1026 bo izšla šc pred boži čem Dopošljemo jo vsem dosedanjim narrčnf oti In trdno upamo, da ji ostanejo zvesti vsi, pn* širno pa:
Kljub zvišanju kreditov v dvanajdlnah pa pogrešamo kreditov za izplačilo uradniških razlik, prevedbo kronskih penzionislov v dinarske, izplačilo dolžnih podpor cestnini odborom in okr. zastopom za vzdrževanje cest, dolžnih nagrad za veroučitelje, pogrešamo kreditov za podpore poškodovanim po povod-nji, za regulacijo naših ren in potokov Pač pa se je zadal s členom 31. dvanajslin hud udarec uradništvu s lem. da se določa, da ima pravico do penzije le oni uradnik, ki ima več ko 15 službenih let. Ker se uradniki upokojujejo brez vsakega razloga, samo zato, ker niso všeč stranki, ki je na vladi, ker imamo več upokojencev v najboljših letih, ki bi še radi vršili službo, kakor katerakoli druga velika država, se kaznuje celokupno nedolžno uradništvo. Naša zahteva je da se čl. 31. črta.
Na pritisk Narodne banke je finančni minister sprejel v dvanajstine čl. 12. in 22. ka-
kor on pravi, t namenom, da prepreči nagel skok dinarja. Te odredbe so nepotrebne in škodljive, ker se ž njimi uvaja v naše gospodarstvo finančna diktatura, ki lahko upropasti celo naše narodno gospodarstvo.
Davkoplačevalci Slovenije so na svojih velikih protestnih shodih narvanost povedali, da sedanjih plačil več ne zmorejo. Svoje zahteve so izrazili v resolucijah, sprejetih na velikem protestnem shodu davkoplačevalcev dne 23. oktobra 1925 v Ljubljani. Vladi so te resolucije znane.
Mi smo z zahtevami slovenskih davkoplačevalcev solidarni. Vlada je odgovorna za preobremenitev ln za gospodarsko krizo, ki je nastala v Sloveniji radi davčne prenapetosti. Vlaua in oni. ki to podpirajo, nosijo tudi odgovornost za posledice, ki bodo nastale, ako se to stanje ne izpremeni.
<S3sp o darslvo.
Naša zunanja trgovina.
Generalna direkaija carin v Belgradu je le dni objavila statistične podatke o naši zunanji trgovini in sicer; naš uvoz v prvih 9 mesecih t. 1. in izvoz v prvih 10 mesecih t. 1.
Iz teh podatkov posnemamo, da je zna-lal naš uvoz v 3. tromesečju t. 1. 373.497 ton v vrednosti 2158 milijonov pap. dinarjev ali v zlatu 197.8 mili;.na dinarjev. V 2. tromesečju letos je znašal 495.720 ton v vrednosti 2474 in pol mili ona dinarjev ali v zlatu 2106 milijona dinarjev. Uvoz je torej padel. Številke za 2. tromcscčje letos so zato tako visoke, ker so hoteli uvozniki izkoristiti nižje postavke starega carinskega tarifa.
Zaradi zvišane vrednosti dina:ja leb:s v primeri z lanskim letom prihajajo za primerjanje v poštev samo številke v zlatu.
Skupno je v prvih 9 mcsecih letos znašal uvoz 586.4 milijona zlatih dinarjev, izvoz pa 581.4 milijona dinarjev. Razvidno je torej, da je bilanca naše zunanje trgovine bila pasivna v malenkostni meri za ca 5 ntili.onov zlatih dinarjev.
Za celo leto 1925. je pričakovati, da bo bilanca naše zunanje trgovine aktivna, vendar pa ne v toliki meri kakor lani.
V mesecu oktobru 1925 je znašal izvoz 437.084 ton (oktob a lani 415.726) v vrednosti
77.4	(v oktobru lani 74.9) milijona dinarjev.
Glavni predmeti, ki smo jih v oktobru
letos izvažali, sa bili sledeči: suhe slive 18.463 ton v vrednosti 99.7 milijona dinarjev, stavbni le 93.323 ton v vrednosti £8 milijonov dinarjev, pšenica 30.593 ton v vrednosti 83.8 milijona dinarjev, koruza 25.7C0 ton v vreu.iosti
47.5	milijona dinarjev, jajca 15S9 ton v vrednosti 44.5 milijona dinarjev, hmelj 571 ton v vrednosti 42.9 milii\:na dinarjev, govedo 11.'68 glav v vrednosti 41.2 mi ijona dinarjev, pše-nična moka 7.229 ton v vrednosti 31.7 milijona dinar jev, sveže sadje 5653 ton v vrednosti 23.3 milijona dinarjev itd. Skupno imo .izvozili v prvih 10 mcsecih t. 1. naših produktov 3,667.000 ton v vrednosti 7548 mi.ijonov dinarjev ali v zlatu 659 mTiionrv dinarjev. V prvih 10 mcsecih lani pa je bilo izvoženih 3,111 000 ton v vrednosti 7663 milijonov dinarjev ali v zlatu 531 milijonov dinarjev. Količina izvoženega blaga se je torej napram lani povečala za 18 odstotkov, vrednost v zlatu pa za 24 odstotkov, kar p;meni velik
napredek našega izvoza.
• • •
Izkaz o stanju Narodne btsnkc z dne 22. novembra 1925. (Vse v milijonih dinar ev; v Oiwjp„ju razlika napram slanju z dne 15. novembra 1925.) Aktiva: kovinska poc.iofa 483.9 (— 2.7), posojila: na menice 1083.8, na vrednostne papirje 166.2. skupaj 1250.0 (-f- 4.31, račun za odkup kronskih bankovcev iioo.3,
račun začasne zamenjave 368.6 (-f- 0.2), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 21?8.3, saldo raznih računov 950.2 (— 35.1), skupaj 9343.9; pasivf : glavnic« in rezervni fond 34.5, bankovci v ob-t o ** u 5984.0 (— 89.0), račun začasne zamenjave 368.6 (+ 0.2), državne terjatve . «^.8 (-)- 65.t), razne obveznosti: po ži-u 981.2, po raznih računih 12.7, skupaj 593.9 (— 9.7), vrednost za'oženih državnih domen 2138 3, i - 74.7, skupaj 9343.9; obrestna mera je ostala noizpremenjena.
Prodaja !z<?e'an-ga bukovega lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodan irde-lanega bukovega poratnega lesa v prib'i?ni množini 1000 plm" pri švmski upravi v Ko-stanievici. Ponudbe, spisane na tiskovine, ki se dobe pri Direkciji šum v Ljubljani in pri šumsloi upravi v Ko?t-*ijevici, je vložiti do 14. decembra 1Q?5 d~ 11. ure dnooldne nri isti direkciji. Ponudbe morajo biti kolekovane s —100 Din ter opremi'ene z 10 odstotno varščine. Predmetna poiasnila daje direkcija šum v Ljubljani — Križanke in šum-ska igrava v Kos'an;?vi!ci.
Cene -'"»Mc-n la. Ir Belgrada pnroča o, da je kartel sladkam i h tvornic v nr»teklem tednu malenkostno zvi?al ren<* sladkorja v so^adu s položajem na svetovnih tržiščih. Zvišanj-zna?a samo 10 par pri kg.
Nova žclcmliK« pro^a. Dne 20. decetrVa t. 1. se otvori novozgrajena železniška proga Niš—Frokuplje.
I ržlšče bc krita v črni j»"rl. V Črni „ rt so odkrili veliko ležišče boksita, katerega -e-nijo -ia 30 miVjonrv ton.
Izvoz črčkoslovnšketfa s,adkor?a v Jtiijo-s'*rro. V mesecu cklob u in novembru letos 'e Češkoslovaška izvozila v našo državo za 1,500.000 Kč. sladle-ria napram ?5 milijonom v odgovarjajoči dobi lanskega leta.
Odplačevanje vejnoodškedninskih obveznic. Kupen št. 1, obveznic 2 y2 na vojne škode zastara v korist invalidskega fonda dne 31. januarja 1926 in se mora torej predložiti v izplačilo najdalje cio tega dneva. Tudi obvoznice, ki so zadele dobiike, se morajo predložiti radi izplačila pred 15. februarjem ">26, ker s tem dnem zapadejo dobitki vsled zastaranja v korist invalidskega fonda. V S'o-veniji izplačujejo kupon št. 1 blrgajna dele-gaci e mini strstva financ v LjuHiani in vsi davčni uiadi do 31. januarja 1926, posredujejo pa izplačilo dobitkov iz tehničnih c?irov samo do 15. januaria 1926, če je dobitek manjši od Din 100.000. Po teh rokih predložene kupone št. 1 ali: obvezn ee, ki so zad le dobitek, pa morajo davčni uradi in blag-jna delegacije ministrstva financ nepogojno odklanjati. Izžrebane obveznice, 1 atenh dobitek znaša Din lfO.OOO ali več, se izplačujejo samo pni blagajni generalne direkcije dr-
žavnih dolgov ▼ B«lgradu, če se obveznic« predloži osebno iz roke.
Generalni konzulat republike poljske v Zagrebu (Kukovičeva ul. 16-111) objavlja, da mor«)o v zmislu naredbe finančnega ministrstva z dne 20. julija 1925 lastniki spodaj naštetih vrednostnih papirjev te najkasneje do 1 decembra 1925 predložiti generalnemu konzulatu v svrho registracije: 1. 4 odstotne obligacije železnice Karla Ludvika iz let 1890 in 1902; 2. 4 odstotne obligacije Albrehtove ?e-leznice iz let 1890 in 1893; 3. 5 odstotne obligacije Albrehtove železnice iz let 1872 in 1877; 4. obligacije, izdane v imenu bivše kraljevine Galicije iz let 1893, 1904, 1905, 19u7 in 1913; 5. 4 in pel odstotne obligacije gali-škega deželnega posojila iz leta 1914; 6. obligacije, ki so iih '».dala Posamezna gališka mesta, in sicer Varšava, Lodz, Lvov, Krakov, Viln«, Poznani, Gniezno, Torun, Bydgosziz, Grudziadz, Katcvlce ter Deželna Komunalna zveza poznanjske provinerje. Obenem mora'o lastniki imero-anih <-Migacij predložiti av^jo domovni-o ln potrdilo, da so bili dne 21. rnaia 1924 državljani Kralje-iie SHS ter v posesti imenovanih obligacij, ter potrdilo, da so na dan registracije državljani kraljevine SHS in lastniki obligacij. Generalni konzulat ob tej priliki opozaria na to, da zadrlžnice Banke kraljevine Gali'cije ii Vladimirske (Lociome-1 rije) kako«- tudi hlpotekarne založnice Delniške bi->oteka'ne banke v Lvovu ter železniške obligacije Gališke deželne banke ni treba registrirati.
Borze.
Dne 80. novembra 1025. Denar.
Zaereb. Belin 13.404 13 504 (13 10), I talila 227.n2-220.02 (228.50), Lrndon 27291-274.04 i (273.^0), Newyork 56163-50.703 (56.18), Pariz 218.11-r22.ll (220), Praga 166.56-108 50 (107.(10), Dunaj 7.017-8.017 (7.065), Curih 10.55—10.035 (10."05).
Curih. Belgrad 917« (9.175). Budimpešta "2.00 —7280 (72.70). Rerin 123.50- 123.C0 (1T3.55), It li* 20.95—21.025 (20.95), London 25.14—'?5.15 (25.14), Newyork 518 51—519.25 (518.751, Pariz 20.05— 20.20 f c0.15). Praga 15.35-15,10 (15.375), Dunaj 73—78.20 (78.10). Bukarešt 2.83-2.40 (2.375) Sofija 3.75 3.80 (3.775V V.-ršava 70—75 (73.50),' Amsterdam 208.50—208.80 (208 70), Brusilo« 2^ 45— 23.55 (28.roi, Kopenhacen 1 "8.75—129.25 (129.50), Storkholm 13S.70—130 (138.75).
Dunaj. D- vize: Be]<rrad 12.5275, Kodanf 175.80 London 34 2875, Milan 28.54, Newvork 707.55 Pariz 27.46, Varava 76.25. — VaHite: do'ani "07, snr-leški funt 3'.?4 frareorkl frank 27 42. lira 28.40 dinar 12."R. češkoslovaška kro->» °0.?W'5.
Pn><*«. Devize: 7.**reh 59.96. Pariz 131.50, Lcn-don 103.50, Newyo;k 33.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. po«oj. 76 den., vrjna od-škodnirn 310—350, zastavni isti 20—22, kom za-dolžnice 20- 22. Celjska 200—205, Ljubi', kreditna 210 den., Merkantilna 100-105, S'avrn ka 49 don., Kred. zavod 175—185. Strojne 123 drn., Vevče 120 den., Nihag 34 den., Stavbna 100—110.
Zaercb. 7% invest. po«oi. 77—78. vo!ni odškodnina 308-312, dec. 307- 300. Hrv. esk. 118—110. Kred. 133-135, Hipobanka 65—66. Jugobanka 108 —109, PraStediona 040-045. Liubtt kreditna 210 den.. Eksploatacija 44—f0, čeCerana 475—500, Nihag 38 bi.. Gutmarn 3C0-380 Slave* 141—130, Slavonija 45—46, Trbovlje 826 den.
Dnnnj. Podon.-savskn-jadr 658 fcivno 7C0, Alplne 274. G:einltz 138.C00. Kianiska Industrij ka 80, Trbovlje 411. Hrv. e<sk. 141. Jugobanka 165. 'Avstrijske tvornice za dušik 80, Slavonija 53.
Blajro.
LJubljana. Les: Brkova drva, stiha 1 m d0lž., fco naklad. po*t. 2 vag. 21-21, zaklj. 21. hrastovi plohi neobrobljeni. I., II., od 2.50 m naprej, 90, 110, 130 cm deteljine, fco meja 1100 bi. bukova di 'va, suha, zdrava, meterska, same renanice, fco vag. nrklad. post. 5 vag. 22 22, zaklj 22. taro ete I„ II., III.. monte. 5 mm, 2.25 m, fco vag Post< jm tranz. 1100 bi, bukovi p'ohi, I.. II., od 2 m naprej, od 27—100 mm, ostrorobi, fco vag. Postojna tranz. 950 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco vag. naklad, post. 265 bi.. pšcn>a bv ?ka, fco vag. nak'ad. pmt. 265 bi., pšenica bačka, 76.2%. par. Ljubljana 315 b!.. ajda. par. Liub j">na 1 vag. 265—265, zaklj. 265. ajda. nar. Ljubi lana za januar 1 vag. 275—275, zaklj. 275, ajda domača.
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje 2 lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvaru* jete lepoto in zdravje Vaiih zob
jSjccVst zcbha !^ytna _ eb)a'c#
I fco vag. naklad, post. 205 bi., koruza umetno sušena, fco slav. post. 100 bl„ koruza nova, par. Novi Sad 120 bl„ koruza nova par. Ljubljana 100 bi., ječmen 06/67, 2%, par. Ljubljana 227.50 bl„ proso domače, fco vag. naklad, post. 215 bi., krompir, fco vag. naldad. post. 70 bi. — Kolonijalno blago: liiž jiolzmat mezzagrama, fco vagen Trst 880.50 bi., riževi otrobi. 20%, fco vag. Postajna tianz. 102 bi., riževi otrobi. 25%, fco vag. Postojna tranz. 125 bi. — Eksekutivni nakup: Pšenica 70, 2— 3%, fco Bjelovar 1 vag. 280—210, zaklj. 280
Donisi.
Cerklje pri Kranju. Ze davno se je govorilo in ugibalo, kako bi naš oddaljeni, a po gospodarskem napredku hrepeneči kraj zvezali z ostalim svetom ter ga tako zvezali z žilami gospodarstva ostale Slovenije. Pred desetimi leti se je govorilo o železniški zvezi ki bi naš kraj vezala z vzhodom 111 zapadom in tako vsaj posredno tudi z jugom. Med vojno je bi ta projekt že pred uresničenjem, a je vsled nadaljnih okoliščin čisto zginil s površja. Ideja sama pa je živela še dalje; saj mora to čutiti vsakdo, ki vidi to osamljene st, oddaljenost našega kraja od vsega kulturrrga sveta in vsled tega neizrabljen e produktivnosti te rodovitne gorenjske ravani. Kazni kupčevalci in mešetarji ži e tu bogato na račun kmeta, ki svojih pridelkov ne more tako gospodarsko izrabljati radi oddaljenosti od mest ozir. vsake zvc?e z njimi in kujeta vsled tega v svoj kapital mesti Kranj in Kamnik polovico kmečkih žu'jev. Koliko pridelkov gre tu v nič ali celo v izgubo! Pa ne le kmet, tudi trgovec in obrtnik trpita. V podjeinejših krajih se je večkrat že razpravljalo, kako odpomoči temu zlu. Marsikomu se ob današnjih žalostnih razmerah, ko nam mačrha-država niti drobtin ne privešf več raz svojo mizo, zdi naravnost blazno, misliti ?e na zvezo me 1 Cel em in Kranjem; morebiti pa mi el vendar le ni tako blazna in bi morda kaza'o na to opozoriti nierodaire krege. Pametneje pa je za sedaj rcsnrje mislili na načrte, ki bi bili laže rpe-ljivi nego omenjeni. Tak n pr bi 1 il avtomobilska zveza med Cerkliami—Ljcbljaro. Seveda s tem lrti iz da'eka še ne bo odpomoplo našim gospo larskim potrebam in s tem naša mklena zveza z ostalim svetom še ni rešena. Nasprotno: s tem bo ta mi=el rastla le še boljl Nekaj bi bilo na s tem vendarie že storjenega —, otvorjen bi bil vsaj neposrredni
agitirajte za »Mladiko«!
Pokažite in priporočajte jo prijateljskim družinami Mladika naj bo v vsaki družini, v vsaki šoli, v vsakem drušlvul Zahtevajte jo po kavarnah it i ! Mladika je list za vse, zato skrbite, da se razširi povsod I
Za zlmffce seziis
smoklrge, žakete, Irak po vseh predpisih modernega sveta iz rajlinejEe^a ang'e?k?ga blaga izgo-tavlja izredno ugodno tvrdka
sriiWAB - Ljubljana.
Razstava sotlobne pof^ke grafike.
v Jakopičevem paviljonu je odprta dnevno od 10 dopoldne do 5 popoldne. Opozarjamo na to raz-»lavo, ki bistveno izpopolnjuje naše znanje o sa-dobni slovanski umetnosti. Kdor je videl razstavo »od ob ne češke in hrvatske grafike, razstavo sodobnega češkega slikarstva in razstavo Srba Dobroviča ler lansko leto hrvatskih novejših slikarjev, naj ne '•amudi te razstave, ki nam odpira prvič v Ljubljani pogled v umetniško ustvarjanje Poljakov. Opozarjamo, da so zastopani mnogi vodivni predstavniki poljske umetnosti z res reprezentativnimi ileli kakor n pr. \Vvczokowski, čogar biografije K>vore o lepoti poljskih mest, Jarorki in Skocr.vlas Podajala v tehn fno dovršenih delih pol.i«ke lipe, Skoczyl.u nudi učinkovite le^orere iz literarno po-inil.irncra življenja talranskih roparjev, drugI /,o-Pe' se v sv jem čuvstvovanju in podajanju prlbll-žijejo pnliski ljudski unielnosli; Stry.jenska je raz-»lavila rklus Slovanski bogovi, ki jo veWanlmiv po svoji formalni in predmetni koncepciji slovanske
mitologije. Po vsebini tvori ta razstava skrajno mnogovrsten svet, ki je n:.ši fantaziji nov, v kolikor se nismo seznandi ž njim po prevodih iz poljske literature; zato je tembolj važno, da se nam nudi sedaj prilika videti ga v njegovi vidni realizaciji. Nič manj poučna za naše občinstvo ni ta razs.ava po svoji tehnični strani, ker so zastopane vse glavne grafične tehnike n. pr lesorez, linorez, ujedkovina (akvafort) in litografija in sicer vse v evropsko popolni izvedbi. Za poznanje grafike, njene tehnike in izraznih zmožnosti posameznih načinov je ta razstava tako izredna prilika, kakor se nam bržkone ne bo kmalu ponudila. Opozarjamo olčinstvo tudi na dejstvo, da so vsa razstavljena dela originalne umetniške ustvaritve, po svoji umetniški kvaliteti enakovredne z deli slikarstva v olju, lemperi. pastelu ali drugih tehui-kah. Grafika je namreč danes samostojna in ne več samo tehnična, rporoduktlvna stroka: ona samostojno, na sebi lasten način podaja »metniška doživetja vrčjidel na tako svojstven n*5ia. da ga za dan namen ne more nadomestiti nobena druga tehnika.
Potrudite se torej na razstav« In st vzemite čas za podrobno ogledovanje teh in'imnih. vsebinsko nenavadno bogatih in neMrih umetni*, ne bo vam žal. Opozarjamo posebno n* dejstvo, da grafična umetnina, posebno ujedkovina In vPMih litoTrafija, tako neno«rftden, spontan Izraz nmet-nl^ke^a doživetfa. da se da y tem Prini primerjati v literaturi edino z lirično poezijo.
^ntfno gletfafišče v LJ^h*!
Drama.
Začetek ob 8 zvečer
Tornl-, 1. <W.; Zaprt«.
Sreda, 2 dectmbra: ZA NARODOV BLAGOR. — 1 Red D
Opera.
ZafeteK ob pol 8 ivrčer. Torek, 1. dec.: Proslava narodnega praznika. Koncert in balot »Licitarsko srce« Izven. | Sreda, 2. decembra: MRTVE OCI. — Red E.
Gledališka proslava narodnega, praznika bo nocoj ob pol osmih v operi. Na sporedu j« državna himna, koncer.ni del in premijera Bara-novičevega baleta »Licitarsko srce<. Koncertni del,
1 katerega dirigent je g. Mirko Polič, je sestavljen takole: l. Mirko Polič: Smrt majte Jugoviča, predigra za veliki orkester. 2. Risto Savin: Prolog iz
opere Gosposvetski sen; poje operni pevec g. Julij Iieletto s spremljevanjem orkestra. 3. Emil Adamič: Iz moje mladosti, suita v petih stavkih: a) Ob zibeli, b) Mož z medvedom, e) Sveti Trije Kralji,
t) Mati je bolna, d) Pripovedka Drugi del večera obsega premijero Krešiinira Baranoviča baleta »Licitarsko srce«. Predstava je izven abonmaja.
PREMIERA J. rOERSTERJEVE OPERE »EVA<
V LJUBLJANI. V petek dne 27. t. m j« dala ljubljanska operna uprava uprizoriti češkega skladatelja J. Foersterja tridejansko opero Evo kot premiero. Snovno obravnava delo ljubezen, zmoto, greh j In konec Ženske, ki Jo ljubila dva moška, v bistvu še realistično motivirano, vendar že s povdarkom na duševno dognanje, ki |e bogatejše od zunanjega (le tri glavne, aktivne osebe v dejanju). Podobno je stil glasbe prehod iz onega ilustrativnega, realističnega, če smemo muziko po romantiki lako Imenovali, v modernejši impresionizem, kftkor to od-Rovarja Času nastanka (prvič uprizorjena 1800). Opera ima sicer i« neke stike s Smetano, kar je umljivo, pomeni pa za čas nastanka znatno kvalitetno dejanje češke operne produkcije izza romantike.
Dirigiral Jo ie kapelnik g. Balntka bolj aks-1 damski kakor ta ?ti«lvena glssh« zahteva, dssl so V|U vstopi ločni, stik med •rkeitrom i« pevci po-
poln in je bila glasba tematično in dinamično po vseh predpisih partiture in muzikalnih zahtev podana. Za spoznanje živahnejši lempo bi tupatam ne bil škodljiv drugič, vsaj kompaktnejša bi stvar tako učinkovala.
Ga Thierrvjeva je ustvarila Evo kot pevka s splošno priznanim dramatskim zanosom, topot še posebno notranje poglobljeno in cclo igralski tako izrazno razgibano kakor doslej od nje nismo bili vajeni. G. Banovec je dal tenorskega Manka kot rutiniran pevec, ki pa ni dramatik in je šablon ;ki igrač. g. Holodkov ga je s svojo umerjeno igralsko kreacijo nadkrllil v svoji realistični igri, tudi pevski je za partijo prvega dejanja žel poseben aplavz, le žal, da njegove nižje lege nimajo več zvočnosti.
Seenerija v češkoslovaškem kmečkem stilu j® bila dokaz, da se je ludi v to smer obrnila pozornost uprave, kar je bila velika nujnost. Posebno stilni Interieur v drugem dejanju je s svojo precejšnjo kolekcijo podrobnosti mogel odmevati realizem dela samega.
Eva ima za Ljubljano pomen prve uprizoritve znatnrga kvali'etnega dela češke opere izza romantike. Komur se delo zdi glasbeno mrtvo in »nezanimivo«, naj pomisli, da je komai začetek tiste glasbe, kater« konce smo žf videli in preživeli in naj je ne presoja z današnjega vidika.
Ljudski oefer v Ljubi lani
Torek (na praznik) dne 8. decembra oh pol štirih popoldne »Roza Jelodvorska«, viteška drama v sedmih slikah.
waroc!no nleda!išče v Mariboru.
Torek, 1. dec. ob 20. uri »Gorenjski slavček«. —
Slavnostna predstava. Ab. A. Sreda, 2. dec. ob 20. uri »Vesela vdova«. Ab. B. Četrtek, S. dec. ob 20. uri Kvartet >Zika<.
osebni promet n-.ed nami in središčem Slovenije. Dvignilo bi nas to brezdvomnn v kulturnem in jjo-spodarskem cziru, kajti bila bi tu vsaj ena žila, ki hi nas neposredno vezala z ostalim kulturnim svetom. Pomisleki bi bili tu le glede rentiranja podjetja. Drez strahu! Ce se podobna podjetja izp'afa-jo d m god in če poleg tega pomislimo Se ra dej-rivo, da bo smer turistov mnego bolj namerjena proti K rvnvcu, kjer se je otvoril nov p ar in ki dom ir. da bo za turhte dokaj priklndneje, ubrati pot naravnost na podnržje Krvavca nego po ovinku na Kamnik ali Kranj in bo poleg tega brez dvoma postala Krvnvčeva skupina središče smučarskega fperta, je vsak dvom nad tem izključen! Pametno Vi bilo, da bi prevzela podjetje obuna in to
čimpreje, da je ne prehiti kdo drug; čuje se namreč, da ge tozadevno že s.ni:je nekaka delniška družba, če tudi nje ne prehiti podjetnejSj tujec! Tu ni odlašanja! Pametni možje, mislite, a hitro! — Občan.
Cerklje ob Krki. Minulo nedeljo je bila v Kat. domu s prav dobrim uspehom vpiizorjena: Mlinar in njegova hči. Najtežje vloge kot so: črnot, Marica in Konrad so bile igrane naravnost čedno. Ker je na odru 10 sprememb, se je predstava zavlekla čez A ve Marijo. Vsi gle talci, ki so z zadovoljstvom vztrajali do konca, so potem hite'i domov in Ie nevoščljivi hudobneži morejo trditi kaj drugega. Zapomnite si: plesna veselica ln predstava kot je ravno ta, se ločita kot noč in dan!
flovi sovjetski vclr/ni zakon.
>Izvestja« od 14. novembra prinašajo novi volivni red za mestne in kmečke sovjetc, ki velja za nove predstoječe volitve. Celo omrežje volivnih odborov od najvišjega v Moskvi do vaških skrbi za ^normalni potek volitev in preprečenje zlorabe uradne oblasti«. Najvišji volivni edbor je sialna ustanova, ostali odbori delujejo le cb času volitev. Volivni seznami ne obsegajo oseb, ld ima'o volivno pravico, temveč le one, ki ne smejo volili. Sem spadajo poleg umobolnih »zajedalci«, to je podjetniki, kapitalisti, nekdanji državni uradniki in duhovščina vseh konfesij. Prejšnje ostre odredbe so omiljene v toliko, da uživajo sedaj volivno pravico oni »posestniki« in >podjetnikk, pri katerih je zaposlen kvečjemu en odrasel delavec in dva pomočnika. Volitve so očitne, ne tajne! Glasuje se za posameznike ali pa za cele liste, kakor pač hočejo in določijo volivci na posebnem sestanku Navadna večina odloča. Volitve cdpadejo, če ne pride k Skrinjicam vsaj 35 odstotkov volivcev. Volivna komisija lahko razveljavi volitve, če smatra, da je izid v nasprotju >z javno koristijo«. V vsakem gubern-skem mestu sklepa končnoveljavno o tnkih slučajih posebni oddelek »gubispolkoma« (gu-bernske eksekntive). Oblr.sti so torej ehranili vpliv na volitve, toda obverna navzočnost volivcev je vsekakor napredek v primeri s prejšnjimi določbami.
SVETA VRATA SE ZAPItO.
Delovodje pri sv. Petru v Rimu so že začeli s pripravami, da se zapro sveta vrata in s tem zaključi sveto leto. Za to delo bodo porabili nič manj kot 300 kosov opeke, na kateri bo vklesana letnica MC'MXXV. Na sveti večer fco vlož i sv. Oče prvo opeko, nato bodo odprtino z~* rili z zaveso. V naslednjih dneh bodo delavci vstavili nova vrata, ki im~jo v sre-cini ms'o kovinr.sto skrinjico, kamor se shranijo različne medalje, dokumenti in najrazličnejši darovi. Vse te predmete bodo skrbno zapor-:iili in ostali bedo ohranjeni tu do ted?j, ko se bo z vsem eeremonialnim obredom otvo-r."o novo sveto leto.
INTEENAC70NAT NT KVTTA RTSTICSI KONGRES V CHICAGO.
A~cr'3ani hočejo imeti v vsaki stvari prvenstvo in tako tudi v manifestaciji katcličan-
stva, ki naj debi izraz na velikem evharisti*-nem kongresu v Chicago, ki naj bo največji — the greatest in the world. Vršil se bo kongres od 20. do 24. junija 1926 in pričakujejo najmanj m.lijon udeležencev. Priprave se že vrše, pri katerih katoličanom pomagajo tudi drugo-verci. 300 cerkva, ki jih ima mesto, ne bo zadostovalo skoraj za tako udeležbo. Glavna točka vsega dela bo: Evharislija in krščanska družina. 2000 bavarskih romarjev pod Faul-haberjevim vcdslvom je že priglašenih. Sploh računajo ni velikansko udeležbo iz Evrope. Centralni odbor je v tesnem stiku z državnimi in privatnimi prometnimi podjetji, da vse pripravi v zadostni meri. Kot se čuje, tudi Jugoslavija ne bo slabo zastopana.
TROCKI UMIRA ?
Mcsk. poročevalec j-I)ayly News« piše, da je Trocki nevarno obelel na isti bolezni, na kateri je umrl Frunre (gnojnik na 12 prstnem črevu). Angleški poročevalec kratko piše: »Na temelju podatkov iz zanesljivega vira se nahaja Trocki v stanju, pri katerem je ozdravljenje izključeno.« V Moskvi se širijo govorice, da je težka želodčna bde-en Trockega odnesni Frunr.eja posledica hudega strupa.
SOVJETSKI NAČRT 0 ZAKONSKEM PRAVU ZAVRŽEN!
Osrednji izvršilni odbor sovjetov je zavrnil načrt postave o zakonu, ki ga je izdelal justični komisar Kurskd v duhu popoli.e neveanesti zal oncev. Kmečki poslanci s Krlininim na čelu so burno zahtevali isilatne rlnhe in kazni na nobrzd no spolno življenje, posebno če ima moSki več žen istočasno.
4GC0 .METROV VISOKA GORA SS RUSI VSLED POTRESOV.
Iz Mcskve poTočaJo, da se ie pričela rušiti 16. novembra vsled hudega potresnega suni.a 4101 metrov visoka gora Alrgos na Armenskem. Kosi skalovja ln neprestani plazovi so zasuli več dolin. Prekivf.lst-.-o beži iz mest in vas<; eb vznožju hriba.
FRGTISTRUP PROTI R0Z.TASTI. "
I: M skve pc-rc^ajo, da j« tam 24. novembra predaval akademik Pavlov o novi sirotki, s katero bo mogoče ordrnv.li tudi najtežje slučaje božjacti. Pavlov je vbrirgnil konju zmrznjene p«?je iro?£r.ne in je tako iirval ep lep-tiene napade. Orgtinirem rdravega konja uteg-
ne zatreti bolezen, ker izdeluje protistrup. Bolniki, ki so dobili injekcije te sirotke, so popolnoma ozdravili od božjasti, tudi v slučaju dednega obremenjenja.
SMRT VSLED SREČE.
V Kanadi so povrnili kirurgi po srečni operaciji vid 30 letnemu delavcu, ki je bil slep skozi 20 let. Ozdravljeni je rekel samo: > Vidi m vse! Kakšna sreča!« in je umrl. Src« ni prestalo razburjenja.
KAKO ŽIVI STARI EDISON.
Slavni izumitelj Edison v svojem 76. letu ne spi več ko pet ur na dan. Nikoli ga ni treba buditi. Vedno je čil in dobre volje. Veliko bere in študira; naročen je na celo množico časopisov, zlasti tehničnih revij. Poleg svojega dela se najbolj zanima za cvetlice, ki jih občuduje v vrtovih kralja avtomobilov Henrika Forda Edison trdi, da se ima zahvaliti za svoje zdravje temu, ker malo spi in ker nosi široke obleke, tako da mu je telo vedno dobro prezračeno.
PROTI FESU.
Prve vesti, ki so prihajale iz Turčije o prepovedi fesa, so se tikale samo turških službenih oseb. Zdaj pa je ta prepoved razširjena na vse prebivalstvo. Po celi Turčiji je izdana najstrožja nnredba, da noben moški ne sme več nosili fesa. Carigrrjski valijo je izdal naredbo, da bo vsaka oseba, zasačena na ulici s fesom na glavi, kaznovana; pa da nihče nima pričakovati zaščite od policije v slučaju, ako bi ga množ:ea napadla radi fesa na glavi. O priliki proslave proglasitve republike je bilo nekaj nepokornih ljudi —- fesarjev — tudi res dejansko napadenih in malone linčanih. Po ulicah povsod prodajajo slike Ismaila Kemala s cilindrom na glavi.
VLOMILCEV A SMOLA.
Te dni se je v enem najimenitnejših berlinskih hotelov v »Kaiserhofu« odigral dogodek, ki mu ga ni para v berlinski kriminali-stiki. V tem hotelu se je nastanil švicarski direktor Hollinger s svojo soprogo prišedši iz Curiha. Sobo si je vzel v prvem nadstropju z razgledom na Wilhelmsplatz. Kritičnega dne sta se gospod in gospa Ilollinger ob 11 ponoči vrnila v hotel in tedaj se je odigral prizor, ki ga Hollinger takole opisuje: >Stopila sva z ženo v sobo nekako po 11. uri Ker se nama je zdela soba preveč zakurjena, je moja žena odprla okno, ki gleda na Wilhelmsplatz in začela nato jemati stvari iz raznih kovčegov. Pri tem je bila s hrbtom obrnjena proti oknu. Jaz sem bil med tem šel v sosedno kopalnico, da se umijem in tu sem čez kakih pet minut zaslišal iz spalnice obupen krik moje žene. Ko skočim v sobo. zagledam na svojo grozo, kako stoji tik pred mc'o ženo visok moški s črno masko in v svilnatih sivih rokavicah — nastavljajoč ji na prsi revolver. Brez vsakega pomisleka sem se vrgel na vlomilca in nastala je besna borba, v kateri ie bandit izkušal sprožiti revolver. Meni pa je med tem uspelo podreti ga na tla. vendar me je z drŽTj*m revolverja udaril po obrazu in po glavi. A nisem ga izpustil
Mfktavžek,
prinesi mi
»VOIKA« čevlje !n nogavice
nasproti »Mestnega doma«.
in ga vse bolj zdrenjal proti odprtemu oknu. Tam pa sem ga zgrabil za noge in ga vrgel ven. Obležal je težko ranjen na tlaku. Kolikor se spominjam, je bil vlomilec brez čevljev, samo v nogavicah, sicer pa eleganlno oblečen. Slučajno je imel smolo in naletel na mene, ki sem star sportsnian in izvežban v atletiki. Vendar je ta dogodek na mene in mojo ženo tako deloval, da bom prekinil svoje potovanje in se vrnil domov v Švico, da se pomirim.« — Alarmirana policija je poleni našla vlomil-ca na cestnem tlaku s polomljenimi udi in ga dala prepeljati v bolnišnico. Spoznali so v njem nevarnega vlomilca, čegar specialitela je bila obiskavanje višjih nadstropij čez bal. kone in okna na mačji način. To je 30 letni Kastner, ki je delal skupaj s svojim bratom in že dolgo prizadeval težkih skrbi berlinski policiji.
• • •
Glumač in slon. Glumač Doli v cirkusu Kludskega, ki baš sedaj prireja predstavo v Bratislavi, si je nekaj zaznamenoval v svoj z pisnik, ko so ga poklicali iz maneže. Pustiv-ši na pesku beležnico, v kateri je imel potni list in več bankovcev, je hitel tja, kamor je bi) poklican, da bi zvedel, za kaj gre. Ko sf je vrnil v manežo. je zagledal, kako je veliki slon >Baby« prijel z rilcem beležnico in jo s slastjo spravil »pod strehoc. Ubogi šaljivec je prišel vsled svoje neprevidnosti ob več stotakov težko zasluženih češkoslovaških kron, pa še na policijski urad je moral, kjer je naznanil, kako je prišel ob potni list, brez katerega bi ne mogel potovati.
Odlikovana zaradi metlo. Za časa vojne se je zgodilo da se je moral bivši nemški ce-s-- Viljem II. peljati skozi mesto Metz. Oblasti s ukazale, da morajo biti vse ulice, po katerih se bo vozil cesar, skrajno čisle. Po tem nalogu je prišel stražnik tudi k neki Justini Hofmann i., ji ukazal, naj pomete hodnik pred svojo hišo. Žena pa je stražnika odgnala z besedami: »Tisti vaš cesar še toliko ni vreden kaKor moja metla!« Ženska je bila zaradi teh besed obsojena na 6 mesecev ječe, ki jih je tudi od-sedela. Sedanja francoska vlada pa je Justini Hofmann priznala visoko odlikovanje.
Ameriški luksuzni parnik »Lenape« zgo-rol. I,uksu7ni parnik >Len-pe«, ki je pred par dnevi odplul iz Newyorka v Jacksonville, je na odprtem morju zgorel. Na krovu je bilo 200 potnikov, posadka pa je štela 100 mož. Potnike in moštvo so spravili na kopno tihotapci alkohola na svojih ladjicah.
nrc frdieive, cg! eni-, povoščen!-, S oi-m mir, hdc ograficn zavitki in drugi potrebščine nri ind. Baraga,
Selenburgova ulico 6/1
Telefon lev. OSO
m ■ I- • >;v*. -.'.<* A - •
i| IM JkICsI <SJ ISIbSI
'■•j Vsako drokna vršilca F»"r» S'50 ali vsrVo tiespda 51 r--5". Naj* ■A m.njši d Ti ili. Oglasi ne d devet vrstic se računa,o više. Za cdjo\or znamko I
maufc 83631.'.^^: Kz&Kim. mm ass-ra
KAVAFNT5KA ELAGAJNIČAFKA
prvovrstna n-.oč, se sprej-ne takoj v stalno službo. - Ponudbe pod »Kivar Iška« št. 8073 na upravo »Slovenca«.
i išče zagrebška veletrgovina
vina in žganih pijaf. - Ponudbe upravi pod St. 80C2.
Fc
tnlka ra ra^pef"v,,"
-
In strefaja
sp-cj-ne d: ž. Ed.avllttčc na Golnika z 8. decembrom. -Fi«mrne prošnje na opravo zdravilišča Golnik do 5. dec.
GOUVFTNANTE
par!ant parfaltement le fran-<;a>,. le slovtne, l'a*len and, cnscHnanl le pinr.o, satliant les trnvati* domestifjtios, murne fle bons ectlHcats cher-ebe plače. - Letires sous: »f?' -:<>« a l'a<lminlstration
- Cel;?..	80:0
Akvlzlterja
1 niča proti stalni plači. - Po-j nu^bs z navedbo rt-fcrenc pid šifro »Zavatovalr.lca" n« »Promgindo« d. d., oglasni j zavod, L|ub''a-a, Šclen' u--gova nlica 7/TI.	79C8
KNJIGOVODJA ~
ln samostojen
KC ? FSPONDENT
v 4 tujih jezikih, z večletio prakso, želi primer mest«. Ponudbe na upravo list* pod
| šifro: »Tofi |ezik!« 7556. Pcštcna
FOSTREŽNiCA
katera je že služila kot kuharica ali hišna in kt rna servirati, z knjižico, dobrimi 1 spričevali ali priporočili, kl bi opravljala dela od 7 zjutraj do 6 zvečer, se 'prej e takoj proti dobri p'ači. — Predstaviti se je: Puhar'era ul;c3 14, I. nadstr,, za Narodnim domom.	8158
DAME in GOSPODJE
z dobrim nastopom — za
nabiranje naročnikov raznih Ilustriranih in modnih časopisov — se sprejmejo pod
„, „._._. ________________ugodnimi pogoji. Prip-avno
pobožna, marljiva in tdra- ; kot postranski zasluž-k. —
..............| Pismen« ponudbe pod š!fro:
*Do'-er -n«!užek« na »PRO-
PAGANDO«, rek'a-no dr. z o. z- L|u" liana, S"!en' nr-i (jova ulica 7, H. nadstropje.
Trgov. fio^Gcn.K
mnrnfaktnrlst. dob-r proda-jnlcc. rpre'ate kot prva ročT trgovini Fr. Fr!?a e", Tržišče — Dol -nj ko. .891
Akvliiterja
#>i d-va ln premf>g se I7*?« tn takoj. — Poizve se prit »Aloma Comp.,«, Ljobljano.
DE:'I.ICA ali ZENA
2(\— 0 let, vešča kuhanju
ii drugim hišnim pos'om, pobožna, marljiva in zdra-vn, mce dobiti trajno n.i-»ešOenjs proti dobri plači ti lepe-nu postopku v ne. ir.™ mestu Slavonile. Na-liov v upravi list« pod 8027
nje razgl-dnic, dobro upeljMie^a. »e sprejme pod ugodnimi po*o;i. -Ponudbe pod »Potnik« na »Frcp-g"'- 'o« d. «8., oglasni zavod. L ".b"'a n, Selenburgova ulica 7, II. nadstr.
Okrajne ZASTOPNIKE
r.a Kranj, Radovljico, Ljubljano, Kamnik in I ©'»tet išče veči« zavarova'ni~a -Slu?.'''« stalna ln p-lmcr-^a za vr>okoienee. — PonudSg z episom fios^anjega pos'nva-nja pod »Sta'no« na »P.o-T.-i<»nrdo« d. d., o-drrni zav.. L^SFara, Selenburgova 7/11.
Vostsn uradnik
gospo-'a-ske Inštitueije, ne-oma^eževane preteklosti, z mno"oMno p-ak*o. spre'ne kjerkoli na dež-li mesto ohrif^kcga (alnlta. - Pol g tnlntštva H upravljal t'idi posle hranlln!ce ali lungtral kot poslavlja kondoma ali vs« skupaj Ima tudi veselje Ho prosvet. dc'a, koder «e t« že udejstvoval - Crniene ponudbe naj bla^ovoMio nasloviti pod »Marlllv 7T3« npravi »Slovenca«, Liu'^Iia. na — do 10. decembra t. L
FOTOGRAFA
ali AMATERJA, za pokra-flnske slike, in stereo'oto-graflje sprejmemo za stalno Ponudbe z referencami in naredbo plače pod Šifro: ^Foiotpaf« na »Propada"do«, d. d., ogTasnl zavo 1, I )u'i-Pana, ?<-lerborgova q'ie-i 7, n. nadstropje.	7966
Zahvala.
Najglobokcjšo zahvalo izrekam g. dr. Alclt and n KU-nAKJU, pri-nariju ptujske bolnice, da ie ozdravil mojega 74 letnega soproga Štefana Mlrka:|a, viš. revidenta, kateri se mu je izročil v poinoratvitem tetanusu in v pcpolnoma brezupnem stanju. Pavno tako se zahvaljujem fč. sestram, ki so mu z Mubeznivo in skrbno nc«o ela šale bolečine in doprl-aesle njegovemu o-drav'ije-ju Margareta M'ikar, soproga.
DRVA-CERTNI
rr ollova ulica Kil. - Tp eifln sr, |
V nafem se odda nsnlarsko ooc'je!je
z vserri potrebnimi lokali in objekti. Naslov v un avi »Slovenca« pod št. 7751}.
mrtH
MiMtri
hsrisrjl, ilaMni vr-» nel. livr t"! pevrl no 200, 250. 3 0 0 n, titerruns s samica 60 D.n. R-izc SiPam na vsa krs'a In (amtlm, da p rt dospa Živ. Žiga VVoh lalirt, Ljubil««". Cerhv.nl. SI n
Kotila
sc odda do 1. VTI. v uporabo proti dobri oskrbi in reji. -Naslov v upravi pod št. 8055.
AVT0-K02UH, dobro ohranjen, več moških oblek, naprodaj. - Naslov v upravi | »Slovenca« pod Stev. 8055.
Pripravno darilo za
MiklavžaaIi Božič!
Otroški vozi"ck »HolcrdT«, dobro ohran ^n, z f<um'j-m, se cono proda. - Ogleda se ir priturnoMi " tr^ovjni F. i K. KAISER, puikar. 8056
Otroški STOLČEK
v dobrem stanju, prodam. -Ponudbe pod »Croatia 1872«.
Fla^lno
upravi pod: »Pianico/8072«.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da ni-s-.-m plačnik za dolgove, ki bi mi iib nap-avila moja kčerka Ana M 0 1 i e r.
RUDOLF MOLLER strojni mojster drž. žel.
Bstijevo olje
kupuje vsako množino po najvišjih dnevnih cenah dro-
čerija A. KANC sinova, L*nbl;ana, Židovrka ulica 1.
^Popravliai
šivalnih strejiv
točno in ceno. - GO-^EC, Gosposvetska eesta St. 14.
| HI SI C A
z zemljiščem blizu Trbovelj ru-tn-^ka. po ugodni ceni ca 25.0DD Din naprodaj. Nn'lov v upravi lista pod St. 7999.
Yeiiko~šklaiflšče
suho. svetlo, s pisarniškimi prostori event. s prodajnim prostorom na cesto — SE ODDA. — Več se poizve: Gosposvetska eesta Siev. 8.
Prodam
POSESTVO
v bližini Kranja. Cena samo 150.n00 Din Hiša, hlev za 8 glav živine in gospodar, poslopje, vse novo in z opeko krito, v nnjlcpši ravnini, vse obsojano. Voda in elektrika pri hiši N« želio kupca se dobi ves živ in mrtev inven'ar . Naslov e i-v • v upravi lista ood Stev. 7903.
Kmeljske tfrege
kupim več vagonov do i 24. decembra. — Ponudbe pod »Dobava do 24 decem-bra/7950« na upravo lista.
emajlirano posodo
vseh vrst in druee potrebščine 1 najlrpcžneišc trr nnjccnejše dobite pri tvrdki
K. VIC'11,1 - M\R BOR Glavni trg 5
Mod. šlvKja Mar. KRMELJ, Bcf-ovrova olica Stev. 9/II, izdeluje po rreri promenad, in večerne obleke, ko-tume, plašče in vsa popravila ter moderniziranje	7978
Pri go?p. npra"itelistvu »P.-o-s'kdvor« v Bre-t~rrici pri Mariboru se takoj proda
STROJNO PLETENJE
nogavic in drugih volnerih stvari oddam na dom. — Iščem tudi izurjeno PLE-TILKO. — Rimska cesla 7, vrata 20.	7971
Macesnov les
okrortel, dolžina 4 m, od 15 do C0 cm premera, okrog 170 kubičnih metrov, je na-prodaj ozir se da na žagi izrezati po kupcu naro'ene dimenzije. Dalje tudi okrog 50 kubičnih metrov prvovrsl. smrekovega žc rezanega '«• sa, več vrst dimenzij. - Ko-pec nai se oglasi pri Alojz TRATNIK, lesni trgovec Potok - Mozirje, žel. postaia Rečica na Paki.	7987
BIK
čiste pasme »Mariahrler«, zelo lep, 2ka leta star. — Cenjene pontidHe na gornji naslov. — Te1. Jon St. 410.
Vsakovrstno
po najvišjih ce<'ah
iernc, ju eiir, Ljubljana Wollova ulica štev. J.
Išče se
HLEV
za 4 konje in SKLADIŠČE
za 2 vagona blaga, z ma hn® shrambo, po možnosti z dvo> riščem, v bližini kolodvor«. - Ponudbe na ALtna Con)" pany, I.ubl^ana, pod šifro »HLEV«.	80H
•v
II
a
v renomiranem termalnem kopališču v Sloveniji, kjer je mogoč celoletni obrat, SE ODDA V NAJEM. Veliki in elegantni obratni prostori. — Interesenti s kavciio dobijo informacije pri ALOMA COMPANY v Ljubljani
Prostovoljna sctina dražba.
Dre 4. dccembra 1925 ob 10 dopoldne sc vrši » Mariboru na licu mesta, Aleksandrova cesta 79, prosto-vol ra sodra dia/ba vložkov št. 179 in 08, kat o' Grajski marof, z rtostilnišlrm invertarjem, šoti itd — Izklicna cena je .'00 TO Din V hiši je cV^ro idoča gostilna z lepim vrtom, na zelo pro cln?m kraju. Kupce se lahko tako' vseli. — In'cresfnti so vabljeni. F^ja** nila dai« dr. Ribard FAN1NGCR, odvetnik t Maribu.u.
NOVA BOLNICA V TRBOVLJAH sprejme spretnega
steznika ■ bolničarja
Nastop službe takoj Plača po dogovoru. Oskrba v bolnici. Prednost imajo rdravi samci z daljšo prakso. — Ponudbe s spričevali je poslati na »Upravni odbor Bratovske skladnice v Trbovljah«.	7957
Nepotrebno thrb
za Miklavževo In bolICno darilo!
ker je tvrdka
JOSIP PETELINC. IJubllono
znižala ▼ to evrho eeae šivalnim (trojem in kolesom znamke ..Gritzner" ..Phocnis" ..Adler" za
10% Ugodno obročno odplačilo.
Prišla je iz Argentinije privatno tuina vest, da je naš brat in svak
m. Bopumil žnidaršič
dne 30. oktobra v Santiagu de Chile v tamkajšnji bolnici v 42. letu starosti podlegel močnejši usodi.
V Ljubljani, 30. novembra 1925.
Razžaloščena:
Ing. CIRIL ŽNIDARŠIČ, brat. FRANICA ŽNIDARŠIČ, svakinja.
Brez posebnega obvestila.
KOKS -ČEBIN
Wolfov« ulica l|ll. - Telefon M
Neobhodno potrebni za vsako gosp -dinjstvo so
dr. A. Oetkerjevi
Izdelki ra kuhanje
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j«? naša iskrenoljubljena soproga, mama, gospa
Terezija Blatnik roj. Omahen
soproga čevlj. mojstra
▼ nedeljo zvečer, previdena s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne se vrši v torek ob 4 uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. novembra 1925.
KAROL BLATNIK, soprog. KAROLINA, MICI, STANKO, POLDI, ROZI, l RANČI, IVANcEK, otroci.
(Svotlii slava)
Prašek za pecivo Vamlin sladkor Praiek puding Zmes za notaCe
"Dobi se povsod in v glavni zalogi
JOS "REIC34 Maribor
Knjica receptov na željo brezplačno in poštn. pro.to.
Dragi svati Mik lovil
Pri nt si mi kniigo s slikami
Zaspanček-Razkodranček /
Največje presenečenje Vašim malčk om naredi sv. Miklavž s slikovnico
„Zaspanček- Razkodranček" l Naročite po v soboto priloženi čekovni po-ložmci, pa io dobite v dveh dneh!
Božična darila
raznovrstna, najboljše kakovosti in po najnižji ceni kupit* pri tvrdki ANICA TRAUN, Maribor, Grajski trg.
Mag. it 28.121/25.
8020
Razpis.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI razpisuje
oddajo kleparskih (strešno-cementnih) in krovskih del
pri r«noviran|u mestne klavnice v Ljubljani.
Razpis, popis, načrti, splošni in podrobni stavbni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. — Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 7. decembra 1925 do 12. are opoldne ▼ mestnem gradbenem uradu.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI,
dne 27. novembra 1925.
Strychnin in Cyanin
v kapsulah sta najsigurnejSa 3trupa za lisice, volkove in druge roparice. - Drogerija ANTON KANC sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1, obl. konc. prodaja strupov.
Prva slovenska izdelc-valnica perila priporoča
za Božič
■» s*
P ?
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno ves't, da je naš preljubljeni
Rajko Faninger
sodni uradnik
danes ob 5 popoldne po kratkem in hudem trpljenju Bogu vdano v Gospodu zaspal.
Zemeljski prah dragega pokojnika bo vrnjen materi zemlji na mestnem pokopališču v Po-brežju v torek. 1. decembra 1925 ob 3. uri popoldne, kjer bo dragi pokojnik na mrtvaškem odru.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 2. decembra 1S25 ob pol 9 v irančiškanski iupni cerkvi.
Maribor, dne 29. novembra 1925.
Elizabeta vdova Faninger, mati. — Marija Faninger, soproga. — Ra^ko in Jelka, otroka Bruno Faninger, vcletržcc, dr. Rikard Faninger, odvetnik, Ernest Faninger. bančni uradnik, bratje, — Josipina S -crdu, soproga žel. uradnika, sestra. — Farjia Faninger, E na Faninger, Keda Faringcr, svakinje. — Fran Sinerdu, svak.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.

Perilo za dame belo in barvasto. —
Kombinacije vseh vrst
Perilo za gnspode po nizki ceni. — Frak-smoking in športne sraice le po meri in naročilu
M. Alešovec, Ljubliana Cankarjevo nabrežje l.jJ
Zahvala.
Povodom nenadne, težke izgube našega dragega, nepozabnega sina, brala, svaka in strica, gospoda
Ivana Mavca
trgovskega solrudnika tvrdke »Salus« d d.
v Ljubljani
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo za vse dokaze odkrilosrčnega sočutia in tolažbe. Posebno pa st zahvaljujemo preč. duhovščini, prtč. g. dr. Znmjenu za v srce segajoči nagrobni govor, gg. pevcem za ginljive žalostinke, vodstvu godbe »Mladinskega doma« ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsi, ki ste spremili našega dragega Ivana na zadnji poti, sprejmite našo najiskrenejšo za-hvalol —
V Ljubljani, 30 novembra 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsah hoče ob Mihlavžu m Božiču
napraviti svojim s primernim darilom veselje in to je le mogoče, Če iste kupi pri Ivrdki
Josip Peteline, Ljubljana
ki ima veliko zalogo, žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške sifone, fine klote, vezenine, čipke, torbice, nahrbtnike, palice in še vu.Iko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po
znatno znižaui ceni. Na veliko in malo!	Na veliko in male'
lini«—
Zahvala
vsem prijateljem in znancem za vse izkazano sočutje, častno spremstvo, poklonitev prekrasnega cvetja naši predragi soprogi, nepozabni mami, tašči, stari mami, gospej
Mariji Stanič.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za vso tolažbo tekom bolezni, predvsem pa gospodu primariju dr. Josipu Choleri za požrtvovalno zdravniško pomoč, s katero je prerano odpoklicani olajšal prenašati trpljenje te grozne bolezni.
Brežice, dne 30. nov. 1925.
TUGUJOČI OSTALI.

8
139
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
Pot je bila ne samo težavna, ampak cesto celo nevarna. Kolikokrat je morala priskočiti na pomoč WiL'onova sekira in utreti pot med zapletenimi vejami. Razmočena ilovnata tia so polzela pod stopinjo. Pot sb jim daljša i tisočeri ovinki okrog nepremagljivih ovir, visokih granitnih skal, globokih, strmih hudournikov, nevarnih razmočenih tal. Tako so do večera prehodili komaj pol zemljepisne stopinje. Uta-borili so se na alpskem vznožju, na bregu potoka Cobongra, na robu majhne planote, porastle s štiri čevlje visokim grmovjem, ki je s svojim svetlordečim cvetjem prijetno iznenadilo oko.
»Huda bo še. huda, predno bomo na oni strani, je dejal Glenarvan in s strahom pogledoval na pogorje, čigar obrisi so se že izgubljali v somraku. Alpel To je ime, ki da misliti.
—	No, no, tako huda pa res ne bo, dragi moj Glenarvan, ga je zavrnil Paganel. Nikari ne mi lite, da vam je prehoditi Švicarsko. V Avstraliji so Gramp-jani, Pireneji, Alpe, Modro gore kakor v Evropi in Ameriki, pa v e to v precej zmanjšani meri. Vsa ta imena vam dokazujejo le toliko, da domišljija zem-Ijepiscev ni brezmejna, ali pa, da je jezik lastni« imen zfo reven.
—	Kakšne so torej te avstralske Alpe? je vprašala lady Glenarvanova.
—	Grički, da jih vtaknete v žep, je odgovoril Paganel. Prišli bomo čez, ne da bi vedeli kdaj.
—	Le malo bolj skromno! je dejal major. Samo Movek, ki je tako razmišljen kakor vi, more priti čez gorovje, ne da bi vedel, kdaj.
—	Razmišljen I se je razhudil Paganel. Saj vendar Msem več razmišljen. Za pričo pokličem naši dami. Mi nisem držal slovesno dane obljube, odkar sem na
v« m kontinentu? Ali sem bil le enkrat raztresen?
Ali mi imate oči lati le eno samo zmoto?
—	Nobene, prav nobene, gospod Paganel, ga je hitela tolažiti mi s Grantova. Sedaj ste res najpopolnejši človek na svetu.
—	Še preveč, gospod Paganel, še preveč ste popolni. Saj veste, da so ble vaše raztresenosti tako mične, se je smejala Glenarvanova gospa.
—	Ne res, da. gospa? se je razveselil Paganel. Če ne bom imel več napak, bom lak, kakor vsi drugi ljudje. Upam torei, da ga v kratkem tako polomim, da se zopet enkrat pošteno na-mejete. Vidite, da vam povem po pravici, kadar nisem raztresen, se mi zdi, da sem zgrešil poklic.«
Drugo jutro, dne 9. januarja, je četica zavila v alpski prelaz. Pa ni šlo tako z lahkoto, kakor jim je bil zatrjeval Paganel. Hoditi so morali na slepo srečo, bloditi po ozkih in globokih soteskah, vedno v nevarnosti, da so prišli v zagato (depo ulico).
Ayrton bi bil brez dvema v velikanski zadregi, da niso po enotirni hoji prišli do krčme, bedne bez-nice, ki je hipoma zra.tla iz tal na gorskem obronku.
»Pri moji veril je vzkliknil Paganel, gospodar te bajte in na takem kraju pa že ne more imeti preveč gostov! Kaj ga je neki prineslo semkaj?
—	Da nam da pojasnil, ki nam jih je tako zelo treba, je odgovoril Glenarvan. Vstopimo!«
Glenarvan in za njim Ayrton sta stopila čez prag revne krčme. Gospodar »Gostilne pri Lovcu« — tako se je vsaj gla-il napis nad vrati — je bil osoren človek odurnega obraza. \ idelo se mu je, da je sam svoj najboljši gost, vsaj kar zadeva brinjeveč. grog in žganje v njegovi kleti. Siccr pa je živel sam ramcat, kadar se ni ustavil pri njem popotni skvater ali pa gonjači velikih čred.
Mož je odgovarjal zelo nejevolino na vprašanja, ki sta mu jih stavliala Glenarvan in Ayrton. Vendar je mogel zadnji iz odgovorov razbrati, katere poti se mu je držali. Glenarvan je s par Šilingi poplačal krč-marja za trud, ki ga je imel z odgovar:anrem. Že je hotel zapustiti beznleo, ko mu je pogled obstal na razglasu, ki je bil nabit n« zidu.
Bil je razgla3 kolonijske policije. Govoril je o zločincih, ki so ušli iz Pertha. Na glavo Bena Jovceja je bila razpisana nagrada. Sto funtov šterlingov dobi tisti, ki ga izroči oblastem.
»To je pa res lopov, ki se ga splača obesiti, je dejal Glenarvan čolnarju.
—	Kaj obesiti! Vjeti, v jti! je odgovoril Avrton. Stofuntov šterlingov! To je že lep denar! Mislim, da jih ni vreden.
—	Kar pa zadeva gostilničarja, mi ni nič kaj pogodu, čeprav ima nabit policijski razglas.
—	Tudi meni ne.«
Glenarvan in čolnar sta dospela do voza. Obrnili so se preti kraju, kjer se konča deželna cesta iz Luck-novva. Od lam se je vila v gore ozka stezica. Začeli so pot v gorovje.
Vzpenjanje v hribe je bilo zelo težavno. Več kakor enkrat so morali sestopiti potnici in njihovi tovariši. Treba je bilo priskočiti na pomoč težkemu vozu in ga porivati pri kolesih, če je bilo le prestrmo, zadrževati na nevarnih mestih, izprezati vole, če je prišel nagel ovinek in bi sprednje živali snmo ovirale, pod. tavljati kolega, če je hotel voz zdrčati na^ai. Večkrat je moral Ayrton poklicati na pomoč tudi konje, čeprav so bili od hoje vkreber že čisto izmučeni.
Bodi i radi teh prevelikih naporov, bodisi radi česa drugega, toliko je res. da jim je tisti dan poginil konj. Zgrudil se ie hipoma, ne da bi bil poprej kazal kakršnekoli znake bolezni. Pil je Mulradyjev konj. Ko gn je mornar hotel spraviti pokonci, je videl, da je žival poginila.
Avrton si je prišel oglodat žival, ki je ležala na poli. Na noben način si ni mogel razložiti nenadne <mrti.
»Najbrž se je ubogi živali utrgala žila, je pri pomril lord Glenarvan.
—	Na.'brž le pritrdil Ayrton.
—	Vzemi mo.iega konja, Mulrady, je pristavi! Glenarvan, jaz pa prisedem na voz h gospe Heleni.«
111=11!= =111 = 111
g -*
5 D C f
5 >
K M
« -M
| 1
<U
S = -J
«
a
"tis
(j sj s «"*
B J r. 8
n
3	2
.5	—
u	k
rc	IT
S	£
_ C
_ S o c
-	— o
—	m
hi
E 4) = ■2
T • 8
1 II
U « V)
i? i« 'i S 5, §
-M ii
i-s t
s*
00
>	JC
s	V t3
—	a>
—	>
k	N
O	05
•	i
3
3	(C
i	~
m g
l " S
jI« g-® i
M * $
<si c >
.. o
š 3
C -o
u
® O
22 -O
IIIEIIIE = 111=111

Vet tisoč parov čevljev, SS tovarna Peter Kozina i Ko., Tržič
radi čiščenja zaloge, dokler traja zaloga, pod lastno ceno. Te vrste prodajajo se samo v prodajalni Bregr štev. 20. — Isto tako prodajajo se ostanki parov in vzorci, luksuzni čevlji za dame tudi pod lastno ceno samo v trgovini Aleksandrova cesta štev. 1.
Primerna darila
za Miklavža in Božič
odraslim in malim nudi v naiveč/l ubiri po najnižjih cenah tvraka
bssi
HR
F. M. Schmilt
Ljubljana, Pred škofijo 2
Želei"" pstci	Ustanovljeno eta 1893.	Slamoreznice
Sledil (ki	Kotil ta ktajo In »ga »Jesuho	Mla.hnice
Žel. blaqafne	Traverze, Sine, ceme<>t	R»poreinica
Gonilni Jermeni	Gepelln -Piugl
Obrtniško In aospodariko orod.e Armature m cem
FK. STUPSCA ~ Uubiiana, Gosposvetska cesta St. 1.
Samover l, dereze Pohi$tve«*o tn stav ano okovje Rame troalke sa vodo viiio in q olnlco Ptiž e 'utke, Kuhinjska posoda, Centrifuga za mleVo Vse vr^t« vc< ig	Piiihie ..ezove
OrsaTto	Žima In morska trava	Sanke
Ka|rllie cene i	Zaloga smodMka In drug h razstrel Iv	Na.aM cene!
m—mmaai
P. n. bančnim zairoc
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. O. v LJUBLJAN S
Kopitarjeva ulica 6/11.
TRITfttSl
; • -i
LJNALJ 111
z« raameiiaitje perila Je saneh, zrnol, Dei	ii? sc rarfoisi Ik acinhaje
suai w mrzfl
Njegova rtiZHntfsfota moc je CB&avSta.
I je zajemJeise neSKcdKm ili	pranje!
razftiafa nesnago!
Isfa ucK pa ne rezj£«Za?
.-V--
Poravnajte naročnino!

II
0 •
0
inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeli - Inserirajte v njem!
Krasno izbiro
raznovrstnega pohištva
za stanovana in pisarne
nu li Vam po iz edno zmein h cenah velczaioga pohištva, tepetni k h izdelkov, žime in morske trave
tvrdka PETER K3BAL, Krani
podružnice: LJUBLJANA, KOLIZEJ
Zanesljivim plačnikom tudi na obroke
Fozor!
Pozor!
otomane v blagu 850 Din; otomane v gradlu 720 Din; eirik modroce 250 Din — kakor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. — Vse vrste ŽIMA vedno v zalogi. — Vsa popravila se solidno
in najceneje izvržujejo. — Se priporoča FRAN JAGER, tapetnik — Kolodvorska ulica 27.
..TOlmp&ssing" Ccvlffi za sne* in gaZo^e.
0M |i
prve vrste novo blago popolno zrela
H dobiva se povsod
« Prva hrvatska tvornica salnine. sušenega mesa in masti
M. Ga!/s"iiovt4 in sino»S c?. ti. Petrin,a.
Vaš nakup reelno in po ceni preskrbeti, potem se obrnite na
Maribor, Glavni lrg ši. 4
Tam je zaloga v veliki izberi Moške in deške obleke, dežni plašči, zimske suknje, perilo nogavice, gamnbe, dokolenice, čepice, klobuki, moški, ženski in otroški čevlji, dežniki, nahrbtniki, potne košare i. t. d.
Le Glavni lrg št. 4

||	Petrin,a.	£ M&S
ESji Zastopstvo za Ljubljanski in celjski t
okoliš	\ iti
S2. Bunc n dug, Ljubljana - Celje. IJtnilfc,
Brej dobička prodalamo
do 10, decembra obleke in čevlje za deklice, dečke in otre ke kot Miklavževo cfarilo I — Izrabite to ugodno priliko ter sc pravočasno oskrbite z dariloml
Fran Berentfa in Cie.. Ljubljana
Erjavčeva cesta št. 2.
m specialna imovina sinu za ribe io ribje konzeroe
v Lj ubijanj Gradišče (poleg Schumija)
Otvoritev: v petek dae 4. decembra t h
Cene nižje knt na vseh drug h tržiščih!	Pridite in prepričajte se sami!
Rifcse las lastnih VOdd! — Kvaliteta najprvovrstnejša! Vsak dan sveže morske in žive sladkovodne ribe vseh vrst. Na željo se redno dostavlja na dom in promptno pošilja na deželo vsaka množina.
1
. mino in n
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
■UUHUUBB
Izdajatelj, dr. Fr. Kulovec
Obrestovani vlog, noliun in proda o vsakovrstnih vrednostnih cau.r ev. ilev z in valut, borzna naročila, prudu ernl in krediti vsak vrste, esliomnt in Inkaso mcnlc ter nakazila v tu- in inozemstvo safe-depositi itd. itd. Brzo:avke: Kredit Ljublicna Tel. ¥0. 15/ m. BOS 806