I Izhajaj k petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. ii 40 kr Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo edništvu „Novic Ljubljani 26 oktobra 1894. In kako so izpale v Belgij volitve So socijalni demokratje zares pridobili kako tako veliko število mandatov, da bi se bilo jih bati. Nikakor ne! Pri prvih volitvah je bilo izvoljenih 74 katoličanov, 12 socijalistov in čsa Volitve v Belgiji. da ni, da bi se pečali z zadevami vnanjih spre- toliko je go držav v naših političnih člankih Da pa danes govorimo o volitvi v Belgiji na tem mestu, temu je liberalcev, 56 je bilo ožjih volitev, kako so ožje vo litve izpale še ne vemo, ko to pišemo tovo, Torei da v Bruselju voljenih osemnajst katoličanov celo v glavnem mestu take industrijske dežele kakor je Belgija, niso mogli liberalci spraviti nobenega to povod državo. ke imajo te volitve nekak pomen tudi za našo svojca v zbor. Vidno je torej da strah pred socija kjer se baš sedaj ubijajo državniki glave kako Jizmom popolnoma neopr • v Po volilnih izidih v Bel bi razširili volilno pravico giji se da soditi da bi socijalisti niti 140 svojih pristašev Pi nas imajo nekateri silen strah pred socijalno ne bili spravili v zbornico ako bi tudi bila jednastana demokracijo, ako se zahteva občna ali vsaj razširjena vo- volilna pravica lilna pravica Ta strah je onemogočil Taaffejevo volilno Pokazalo se je jasno, da je razširjenje volilne pr eformo, vsaj kar se tiče konservativcev Liberalci so pa vice koristilo jedino katoliški stranki, popolnoma je pa imel pač vse druge uzroke, da so vrgli Taaffejevo vo- uničilo moč sovražnega liberalizma. Belgijske volitve lilno reformo Bali namreč, da pridejo v zbor ljudje so katolikom avstrijskim pokazale pot, kako uničijo lahko pot ki ne bodo več videli v nemštvu in pa židovskem kapi- moč liberalizma in tako pogladiji talizmu sreče Avstrije. Mi smo že osnačili v svojem listu, je samo znatno razširiti občno volilno pravico ski šoli. Treba Pr nas > kako smešen je strah pred socijalno demokracijo, zlasti, ko imamo zastopstvo interesov pa ni treba niti plurali kako to pravo spričevalo duševne ubožnosti za vse tetnega sistema, kakor v Belgiji. Taaflej volilna tiste stanove, novo dobe volilno pravico ki kaj imajo, ako se ustrašijo tistih, ki na reforma je dajala popolnom dovolj jamstva, da socijalisti Čemu pa potem pač nam nikdar v zbor ne pridejo v taki množini » da bi mogli ako se ne upa zadržavati kac;h nevarni postati ko ta do še gospodska zbornica, prenagljenih sklepov zbornice poslancev bila malo preradikalno lice. V Belgiji so tudi zadnji čas razširili volilno pravico po trdih bojih. Vpeljali so nekak pluralitetni sistem. Vo-V'Ino pravico ima vsak petindvajsetletni Belgijec, kateri Pri nas baš adi tega ni treba tacih kavtel ker imamo tako na konservativnih načelih osno vano gospodsko zboi Belgijski senat je volj na jednaki podlagi, kakor zbornica, jedino în povsem da volilci mo- rejo biti že 30 let stari Tak senat pač ne more zbor niči poslancev dajati tistega protivesja, kakor gospodska se morda ne živi od kake miloščine ali pa •t vsled kake zbornica, kjer so največ veliki plemenitaši î škofje in pa obscdbe zgubil volane pravice. Da so pa napravili nekak možje ki so si pridobili zaslug za cerkev, za znanost y jez proti socijalnim demokratom so dali davkoplače- ali državo valeem po dva glasova in tistim ki so si pridobili kako Pri nas torej ni treba toliko pozornosti pri Seveda liberalci višjo omiko po tri V Belgiji je bilo morda to potrebno ker Belgija ni poljedelska država kakor Avstrija, ampak skoro izključno industrijska država. Razmeroma ni v nobeni državi v Evropi toliko tovarniških in rudniških delavcev, kakor v Belgiji. sestavi volilnega reda kakor v Belgiji, bodo vedno strašili s socijalizmom, ker vedo, da potem v kmetskih občinah, mestih in trgih ne spravijo niti jednega svojca v zbor dal smrtni Belgiji se je z v vedenjem občne volilne pravice udarec liberalizmu. Njegovi glavni vodja 410 niso niti prišli v zbor. Ravno to je mogoče doseči tudi v in koalicije, da so vrgli Taaffej Avstriji, seveda morajo konservativci popustiti pomisleke mene volilni prevzeli red ako da spre sami niso imeli prav nobenih jasnih pred razširjenjem volilne pravice, bodo Seveda kak mandat P°Jmov kako bi se tega lotili. Mari se to ne pravi loviti slepe miši. V torek se je začelo posvetovanje o novemu ka ženskem zakonu. Tudi koalicije. Odsek je stvar rešil, ali sedaj načrt nobenem pri tem zakonu se kaže vsa onemoglost pač tudi v Avstriji dobili socijalisti, ali to nič ne škoduje, konservativci bodo za zgubo kacega mandata obilno odškodovani z mandati, katere bodo potem lahko odtrgali liberalcem. Sedaj se jim ponuja najlepša prilož- skupnega, kakor nasprotstvo do nižjih stanov in pa strah za nost. ugaja. Vidi ne se, da mej konservativci in liberalci ni druzega Če pa sedanjo priložnost zamude, potem naj pa le maildate- Iû taki ljudje naj bi vspešno vkupe delovali za desetletja se odpovedo vsaki nadi na versko Preveč tesnosrčni tudi zaradi tega ne smejo biti šolo. ker Celjska gimnazija Sedaj še odločeno, kakšno morajo gledat», da bodo za njih predloge glasovali tudi Mladočehi in krščanski socijalisti. stališče zavzemo Mladočehi glede celjske gimnazije. Nekateri listi so bili prinesli novico, da glasujejo za osnovo slovenske 3. V resnici se pa klub o tem še ni posvetoval. Mnogi gimnazij Samo konservativna so za to« da se Mladočehi gl umaknejo, da ne bodo stranka nima večine. Zato ni umestno zahtevati da bi PodPirali koalicijske vlada. Poljski listi pa zadnji čas precej volilna reforma morala biti ravno tako prikrojena bi se jo kak konservativec želel, da bi morda zlezel v zbor. kakor zopet ugodno pisej za nas Slovence. Upati da bode poljski klub jednoglasno glasoval za ko ali bolje rečeno dvojezično • • gimnazuo v Gledati je pred vsem treba, da uničimo škodljivi nemškoliberalni vpliv v Avstriji. Če tudi ljudski zastop potem dobi malo bolj demokratično lice, to ničesa ne dene. Nevarno bi pa bilo, če bi se naši konservativci dali Deželni zbori bodo letos baje zborovali v januvarji in Najzanimivejše bodo obravnave v pred- bode zopet posvetovanje o none kaj v začetka februvarja. arelskem deželnem zboru vem deželnobr.imbovskem zakonu. Ta zbor ie hotel zapeljati, da bi pritrdili tistemu volilnemu načrtu, katere vladno predlogo predelati, ali vlaia tega nece dopustiti. Napisi pri sodiščih. — Primorski Italijani so silno o razburj da je minister zaukazal, da se imajo napraviti pri je že bil predložil ministerski predsednik pomladi zastop- sodiščih dvojezični napisi in dvoj tisko Občinski za- nikom raznih klubov da se osnuje posebna delavska ku stopi sklepajo proteste. Podoben protest je sklenil tudi tržaški rija. Tako dobimo v zbor cijalistov, ki bodo v vei triinštirideset pristnih soci mestni zbor in se je pri dotični seji grozno zabavljalo p roti skem in Slovencem. O odnem oziru gotovo veljavila. Ital glavarstva so nekaj tacih sklepov že raz- mi da bodo pri vlaio da bode podpirali liberalce. Ti bodo potem z liberalci onemogo- svojo odredbo preklicala. V nekaterih krajih so bili resni iz- čili vsako postavodajo v katoliškem zmislu. Seveda v so- šredL Naih cijalnem oziru bi teh 43 zastopnikov delavcev ničesa ne bilo Pi ulicah so kričali „Eviva Italia Tudi moglo storiti, to vedo liberalci, še bolj za to so pa za to kurijo utrditi moč židovskeg ker s tem mislijo si kapitalizma. Pred tako volilno reformo ne moremo do- praviti j ako v so se slišali klici „Smrt Slovencem" ! Dvema * » X ^ kanonikoma, ki ne odobrujeta italijanske prenapetosti, in okrajnemu sodišču so okna pobili. Tuli v neki prodajalnici so na- pravili mnogo škode. Žandarji so stražili sodišče, ali reda na- niso mogli. Sedaj se je v Piran poslala stotnij vo- volj svariti naših zastopnikov zlasti v sedanjem času, ko Pomnožila se je pa tudi žandarmerija pa finančna se ima na Ogerskem vpeljati civilni zakon Kdo ve, če straža. Mi se le čudimo, da vlada to razgrajanje trpi proglasi izjemnega stanja, kakor ga je odločnosti ne pokaže, jej bodo v Pragi ani zrasli čez glavo. liberalci kaj tacega ne poskusijo v kratkem v tostranski državni polovici. Zato je pa dolžnost vsacega pravega katoliškega poslanca, da za časa z razširjenjem volilne vilnih matrikah, kakor ga je sklenila gospodska zbornica pravice pomaga ugonobiti moč liberalizma, kakor so to ne za časa Ogerska zbornica poslancev je odobrila zakon o ci- slednj storili v Belgij bila iz njega izbrisala določbe se ticej . Po brez vercev. Na videz je tukaj katoliška dosegla majhen peh Ta peh niča poslancev je dobro premislila Politični pregled zakon vilni v zakon br Šuklj Govori se, da gospod profesor Šuklje odloži o ka večina gospodske zbornice navidezen, kajti zbor* zakaj je tako glasovala. Ta s predlogo o civilnem zakonu, in se bi ci-civilnih matrik niti izvesti ne dal. Zaradi da svoj mandat, ko bode rešen zakon proti pijančevanj tereni je on poročevalec. Pač pa ostane nemškoliberalni Sturgh tega je pa liberalna večina zbornice poslancev se udala, hitreje omogoči vpeljavo civilnega zakona. Civilni zakon je se nadalje poslanec Morda se Sukljeta radi znebili pa tudi želja nekaternikov Državni zbor je minoli petek s poslanca Pernerstorferja, da naj se hitro na dnevni red. Ta predlog se je sploh za volilno reformo posve spravi najvažnejši iz mej vseh stvarij vladne cerkvene politike, ker sega daleč v rodbinsko življenje. Če se potem že dovoli brezverstvo ki ali ne in če se dovoli komu prestopiti v židovsko vero ali ne, to že ima praktično malo pomena. Katoliška vera nima go-o predlogi tovo nobene koristi od tistega, ki ničesa ne veruje, naj že reforma eda odklonil, ker koalicij potem bode že njegovo brezverstvo državno priznano ali pa ne. gov Windischgrátz je loga o razširjenju volilne mej koaliranimi strankami ne mara. Ministerski da se bode predložila vladna pred pravice, ko se doseže sporazumljenj( židovski veri bi jih pa tako tudi dosti ne prestopilo. Sedaj, predsednik ko je civilni zakon vpeljan, se bode vsakdo lahko poročil z Židinjo in za to se gre. Otroci se bodo lahko odgojili v ži- To seveda ne bode hitro Neka dovski veri, zato je že v zakonu o verski odgoji otrok iz pogajanja se zadnji čas zares vrše, ali o kakih vspehih ni slišati. V svojem govoru je Windischgrátz se hudo izrekel proti demonstracijam za občno volilno pravico, pretil, da bode vlada s silo ohranila red, da ne potrebujejo <;este. Seveda vladi ni po volji, da jo sploh kdo prevzet© dolžnost. Naravnost se pac čuditi predrznosti vlade mešanih zakonov preskrbljeno. Ce se omenjene tri predloge sankcijonirajo, je vlada glavnejše stvari dosegla Pravega povoda tudi ni, da bi se jim odrekla sankcija. Krona je dovolila, da se predlože državnemu zboru in po zdravi pameti so-argumentov s diti, tega ni storila morda zaradi tega, da bode imel državni spominja, na zbor ogerski nekaj tednov ali mesecev zabavo z razpravljanjem cerkvenih predlog. Dve predlogi sta vsprejeti v obliki, kakor sta se predložili zbornici, in tretja je malo premenjena in žnosti, ko se pripravlja nov obrtni zakon in se bodo mo zatorej ni verojetno, da se jim odreče sankcija, ko se je dala raij tudi državni poslanci pečati s to stvarjo. pred-aukcija. Ko bodo omenjene tri predloge sankcijonirane, prideta pa v gospodski zbornici na vrsto predlogi o svobodnem bogoslužji in pa jednakoj ravnosti židovske vere, kateri je že zbornica poslancev sklenila nespremenjeni vrniti gospodski zbor- Če tudi vprašanje, kdo ima pravico jemati m^ro, piše g. Kune se drugih rokodelstev toliko ne tiče, kakor oblačilnih strok, vendar je jako velicega pomena za ves obrt, d1c1 Će bode s sankcijo omenjenih treh zakonov dokazano, da ker se načelo, da sme vsak jemati mero, ako se pr krona ne nasprotuje vladni cerkveni politiki, se mnogi konser- hitro razširi in na vseraztegne pri naših premetenih trgovcih. vativni magnatje ne bodo upali glasovati proti vladi. Z za konom o svobodnem bogoslužju se bode priznalo tudi brez-verstvo in potem je pa ves vspeh, ki ga je katoliška stranka dosegla na zakonu o civilnih matrikah izgubljen. Ker ima oblačilni obrt že baš že toliko rokodelcev, da se sam po na sebi povsod številu noben drugi njim meriti ne more i bilo popolno podjarmljenje Belgija. deljo, naklonile Ožje volitve, ki so se vršile minolo ne- tega obrta velikemu kapitalistu najhujši udarec ki so zopet katoliško zmago. V novi zbornici bo sedelo 104 katoliških, 19 libeialnih in 29 socijalistiških poslancev. Katoličani imajo torej znatno večino, katero tudi liberalci in socijalisti skupno ne bodo mogli spodkopati. nrizadejal rokodelstvu î kajti na stotisoče ljudem se vec ne bilo mogoče samostojno ševati obrta. To ni no- Srbija. Kralj Alexander bil je minole dni na poto- vanji in je pošetil našega cesarja v Budimpešti in nemškega v bena prazna fraza, če se znana razsodba upravnega sodišča označuje za žebelj krsti tega obrta in to tembolj, ker ni pričakovati, da bi avstrijska velika industrija se Berolinu Potovanju samemu ni pripisovati posebne politične ozirala na malega producenta. Saj vidimo, da bogati to- važnosti Cin uljudnosti storil je s tem? svojima posetoma srbski kralj. Da je pri vsem tem pač iskal prijateljstva, je brezdvomno in iskal za bod(če čase pri napominanih velevla- darjih opore, gotovo Mej tem ko se je kralj mudil v varnarji in konfekcijonarji pošiljajo v najoddaljenejše vasi svoje agente, da odtrgajo poslednji kos kruha od ust rokodelcu navezanemu na svojo domačijo! Naša velika in- tujini, nastala je doma ministerská kriza, katero mu bo porav- dustrija je zgubila svoje trgovišče v inozemstvo in skuša nati, ko se vrne domov. dobiti nadomestilo v avstrijskih deželah, ni ga mesta in Rusija. — Car boleha na ledvicah, o uzroku te bolezni ni ga urada, da ne bi nanj obračala svoje pozornosti. so različne govorice. Da pa ie car v resnica na slabem, to priča to. da je že potrebno ukrenil glede prestolonasledstva. Reklama za proslavljanje njih izdelkov ne pozna več no Po hišnem redu ruske carske rodovine mora namreč biti vsak že 21 let stari prestolonaslednik oženjen sicer ne more za- bene meje, nobenega nobene dostojnosti ! Na ča- sesti irestola Kercarjevič v se ni oženjen, hite sedaj prav zelo sopisih, plakatih, zrakoplavih, zadnji strani jedilnih list klinčkih za trebljenje zob z jedno besedo na pri kov s poroko. Nevesta carjevičeva Alica Hesenska je že dospela v mernih in neprimernih krajih se hvalijo in ponujajo obla Livadijo. kjer se ima še te dni vršiti poroka. Dalje določuje hišni red, da mora pri nastopu novega carja, če je ta brez otrok, tudi temu se že naslednik odločiti. Za vse to je car že poskrbel in odločil za caijevičevega naslednika svojega tretjega sina velikega kneza Mihaela ; drugi sin Jurij je namreč tako čila po nizki ceni. vabljivimi razstavami na ogled in zvijačnimi cenami se prebivalstvo vabi, da polni nikdar polne žepe konfekcijonarjev. bolan, da ga ni moč vpoštevati. Bolezen carjeva vzne- Dokler se je to počenjanje le na to omejevalo i da iflirja celo Evropo Vse pozna carjevo miroljubno politiko, ne ve se pa kako bo politikoval niegov naslednik Na Francoskem, Grškem in drugod opravljajo službe božje za ozdravljenje caijevo. — Carico zadela vsled prevelike žalosti in nesreče kap. Vendar pa se poroča, da stanje njeno ni nevarno. se speča že narejeno blago, ki je v zalogi, so rokodelci to Jše mirno gledali, kajti ostali so jim še vedno tisti naročniki, ki iz raznih uzrokov hočejo imeti nalašč po meri zase narejeno obleko. Nikdo ni mislil na to, da brez-ozirnost konfekcijonarjev pojde tako daleč, da bodo jeli Azija. Japonski cesar je otvoril izredno zasedanje samj jemati mero in s tem rokodelcu vzeli poslednje na ročnike. Nikdo ni mogel misliti deželnega zbora. V svojem nagovoru je omenil, da je ukazal ministrom predložiti zakon za pomnoženje potrebščin za vojsko in mornarico. Vojsko je provzročila barbarska Kitajska, ki ne pozna in neče ničesar vedeti o civilizaciji. Japonska ne bode pravico jemati mero da bode v povodih za ono razsodbo, po kateri se priznava trgovcem, da imajo kar tako zamenjalo pojma «delo u n mirovala dokler ne premaga popolnoma Kitajcev. Vojska m » trgovina Po razsodbi upravnega sodišča Je se nadaljuje, vendar pa je upati, da je bo kmalu konec. Zima, ki pritiska na vrata, in okoliščine, da Kitajci žele že miru, dale b(do najbiže povod spravi, katerega bo pa seveda presneto drago stala Kitajce. manje mere „sredstvo ali predpogoj za trgovino!" Noben rokodelec pa ni nikdar mislil, da je jemanje mere sredstvo za prodajo, ki se vrši še pozneje î temveč je samo m v «i sredstvo za izdelovanje dotične stvari. Jemanje mere je podlaga in predpogoj rokodelskemu Obrtnija. delu torej podlaga proizvajanju ne pa razpečavanju Jemanje mere je 1 del dotične stroke vseh rokodelskih in tehničnih strokah ačetek podlaga vsakemu Kdo naj ima pravico jemati mero? delu! In danes v veku napredka in omike se morajo rokodelci prepirati in pravdati za pravico, katero so imeli stoletja, ne da bi jo bil jim kdo odrekal ali jemal, za » Gospod krojaški mojster Matija Kune priobčil je v tako naravno pravico, katero so jim priznale vse instance Allgemeine Oesterreichische Schneiderzeitung" več član- razen upravnega sodišča. kov o tej stvari. Ti članki so zlasti sedaj posebne va Res se more stara pravica zgubiti, včasih je to po * 412 trebno iz državnih ali socijalnih ozirov. Lahko se tudi malo prozoren. Če se ogreje se topi in se tudi shlapi Rabi se mnogobrojno v obrtniji. da potem naroči obleko pri krojači, — toda Tekočina, katero prodajajo navadno za salmijak je trditev se nam zdi nesmiselna, to namreč, da se pa v vodi raztopljen amonjak. Navadno je v vodi kacih napravi zakon, da se vsakemu dovoli jemati mero, ne krojaču jedno jemlje mera, da obleke še ni ! bi se obleka prodala. Ko se jemlje mera i 30o/ o amonijaka. obrtniji se ta tekočina mnogovrstno Zdrava pamet nam pove j da mera jemlje rabi, zlasti za barvanje in čistenje, pa tudi pri napravi za to, da se more obleka prikrojiti in narediti. Pravico jemati mero, ako to pravica še sploh more imeti le krojač, nikakor velja, trgovec. pa ne Obrtnijske raznoterosti. Koliko se užigalnic potroši na leto. V Evropi vsak človek povprek porabi 7 užigalnic na dao. Po sedanjem številu prebivalstva se porabi torej na dan 2 milijardi užigaluic umetnega ledu. Žveplenokisli amonjak se v prirodi nahaja v večji množini v obližji ognjenikov. Dobiva se pa tudi iz vode, ki se nabira v plinarnah. Če gnije scalnica tudi nastaja ta sol. Ta sol ima močno slan malo grenek okus. V vodi se rada topi in je jako prezorna. Ta sol je jako dobro gnojilo, za kar se seveda ne rabi kemično čista. Prodaja se navadno pod imenom amonjakova sol za gnoj. Ogljikovokisli amonjak ali jelenovorožna sol se do- biva I 7. kosti odpadkov od usnja in rožnine, katere ali na leto 730 milijard 6000 užigalnic gre na jeden kilo- gram Treba je torej 109 5 milijonov kilogramov ali 40.000 stvari se ogrejejo v kaki trdno zaprti posodi brez zraka kubičnih metrov lesa za užigalnice, ki se porabijo v jednem Ta sol je tudi brezbarvena in prozor in pri gorkoti letu. Fosforja se zanje porabi do 210 000 kilogramov. Ôe shlapi. V obrtniji se rabi v različne namene. Peki jo ra- izračunamo vrednost lesa, fosforja in dela, se pokaže, da se da v Europi najmanj 147 miljonov izda na leto za užigalnice. Petrolej. Mestni zemljemerec v Paxtonu v Ameriki je zadel 194 čevljev globoko v zemlji na petrolejev živi vrelec. Položil je takoj ondi tri cole debele cevi, po katerih dobiva bij da Pri kruh bolj rahel. aznih kemičnih preosnovanjih nareja se soli ternosokisli amonjak. Ta sol je pa malo stanovitna, in se kaj ada petrolej na površje. Stvar vzela je v roke tamošnja elektriška grejemo, družba in začela pokladati močnejše cevi, kajti prejšnje ne ki kristali bnckih. azkroji. Posebno hitro se razkroji, ako jo raz-Nadalje je tukaj omeniti solitrnokisli amonjak » v prizmastih kristalih to ljatih zadostujejo, ker plame zavzema neprenehoma 4 čevlje. Zakon o posredovalnih uradih mej delavci in delodajalci je vlada predložila državnemu zboru. Posebne urade že imajo v drugih državah. Kako se naredi platno nepremočljivo. Vzame se v jednacih množinah galuna in svinčenega sladorja in oboje dobro amonjakovih solij, se jej morajo dovažati z gnojenjem Poleg že omenjenih je pa še več druzih amonjakovih spojin v zenici. Vse te spojine so velike važnosti. Od njih je odvisna rodovitnost zemlje. Če zemlja n;ma zmeša in stopi v gorki vodi. V to raztopljino se přilije primerno množino gorke vode in vanjo dene platno 24 ur. m i i* = Kmetijstvo. i g» -m Potem so pa za rodovitnost zemlje tudi potrebne razen že omenjenih tudi še nekatere druge žveplenokisle soli, ki na razne načine prihajajo v zemljo. Veliko se je že preiskovalo, koliko mora biti v zemlji te ali one re- Črtice o kmetijski kemiji r s (Dalje.) dilne snovi, ali vendar dosedaj se še niso dosegli popolnoma zanesljivi podatki. Stvar je odvisna tudi od več druzih pogojev. Marsikaj bode še bodočnost pojasnila. Rodovitnost zemlje je odvisna od tega, koliko more katera razne Posebne važnosti je za vspevanje rastlin amonjak in njegove spojine prsti se nahaja spojen z istimi kisli nami kakor kali. Amonjak dobivamo, kakor je že znano, v prirodi povsod, kjer kake rastlinske ali živalske stvarij gnijo. raznih stvarij posrkati, potem koliko je vode, redilne tvarine dovaja rastlinam, potem kako drži in od daje gorkoto, in še od več druzih podobnih stvarij. Zemlja katera nima vseh potrebnih lastnostij za rodovitnost, pa mora z obdelovanjem primerno premeniti. To se do \ se seže z gnojenjem j mešanjem prsti j rahljanjem ali va hlevih se obilno nareja amonjak, ko gnije scalnica. Amonjak je snov, iz katere dobivajo rastMne po- ljanjem, dovajanjem ali odvažanjem vode. i * Fizikalične lastnosti tako vplivajo na rodovitnost trebni dušik. Sicer v zemlji ni posebno stanoviten, se prsti, da kmetovalci kakovosti prsti ne ločijo po redilnih rad prekraja v solitrovo kislino. Za rastline potrebni amo- snovih, temveč po druzih lastnostih. To je tudi zaradi njak se v zemlji večkrat dobiva iz raznih njegovih spojin, tega utemeljeno, ker so take lastnosti stalneje, kajti ne me- trgovini se pogosto nahaja neka sol, ki se ime- njajo se tako kakor množina redilnih snovij in poleg tega nuje salmijak, to je klorov amonjak. Posebno se v večji se pa še težje umetno preminjajo množini nahaja ta sol v lavi pri ognjenikih, potem v Po tem se prst ali zemlja deli v kamnito i M, peščeno, guani, to je nekem tičjem blatu, katero se z nekih ame- ilovnato, glinasto, laporno, apneno, mavčevo, črnoprsteno. riških otokov v velicih množinah rabi za gnoj. dovaža v Evropo in Ako je v zemlji mnogo še ne sprhljelega kamenja, Egiptu delajo salmijak iz velblodovega jej pravimo kamenita. Taka zemlja je težka za obdelo- gnoja Salmijak je brez duha in okusa, brez barve in vanje. Če je le preveč kamenja, je tudi navadno nerodo vitna. Včasih na takej zemlji dobro vspeva gozd ali pa hribovito okolico. Proga prevozi št. kocijanski gojzd vinograd, ako je kamenje tako, da dá dokaj redilnih gosto gre skoz globoke skalnate zareze, ? snovij î kadar razpade Za po- marsikateri nji seveda tudi taka zemlja popotnik še sluti ne, da se vozi v bližavi novih narav- in ni dosti prida. Če pa ima zemlja dosti debelega pešče- skih čudov in znamenitosti naše notranjske strani. Ime- nika imajočega v sebi mnogo železnega okisca ali pa novani gozd objema namreč slovečo št. kocijansko oko- kremenca, se pa mora šteti mej nerodovitne. Železni oki- lico in njeno mnogo znano jamo. (Opomniti je tu î da sec črn prah, kateri pa rad odteguje rastlinam kislik, to drugi Št. Kocijan, kakor sem ga omenjal v 34. listu „Novic" str. 334.) Mnogokrat sem mislil na to, in želel da se potem preminja v železni okis, in je zatorej rast- , linam škodljiv. Ta snov pride večkrat tudi z gnojem iz ogledati si enkrat tudi to okolico od stranišč na njive, kadar se je rabil za razkuženje, ali pa nisem blizu a dozdaj še prišel do tega. Kako mikavno manjših množinah železni okisec pisal ta kraj že Valvazor, razviditi z vodo iz plinaren. ne kaže tako svojega škodljivega vpliva. Pa tudi je že- knjige stran 480 je narisal in po-iz njegove IV. 487. lezni okisec manj škodljiv rastlinam, ki rastejo v temnih krajih, kakor na svetlobi. Posebno pa njegov škodljiv vpliv močno pomanjšuje to, če je zemlja rahla, da jo dobro prešinja zrak. Železni okisec se potem preminja hitro v železni okis. ako glavi î pa , in mnogokrat mi je že šlo po zdaj zopet potrebovali Valvazoja II., ki nam obhodil, popisal in narisal našo domovino v oblikah našega sedanjosti. Častno moramo omenjati o tej priliki vrlega časnika „Dom in Svet", ki nam je pokazal v sliki in popisu že marsikako sedajno zanimivost naše dežele. Za gosto mastno prst je pa še celo koristno gradiva je še mnogo mnogo ? št. kocijanski okolici ima nekaj kamna v sebi. Zrak je bolj prešine. Pri rahli in jami pisal je nekoliko tudi že Henrik Costa 1848 prsti v rebrih pa kamenje večkrat zadržuje, da nalivi (nemški) v svoji knjigi „Reiseerinnerungen aus Krain" vse prsti ne odneso. Sploh se mora reči, da kamenje še str. 48. in ne dela zemlje nerodovitne, ako se ne nahaja v preveliki Vick o in dalje 49. Davorin Trstenjak) v „Novicah" 1859 str. 68. i kakor sledi: n množini. Ker kamenje otežuje obdelovanje, se pač od- smo šli (od Cirknice namreč) v družbi ljubeznivega go pravlja z njiv. Pri ilovnatih tleh se pa vendar z odpravo spoda dekana (f Fr. Anžlovar-ja) in gosp. kaplana Andi kamenja ne sme preveč hiteti, ker rahlja zemljo. (Dalje sledi.) Likar-ja (ki je tudi že zdavnej v grobu) obiskat škoci jansko jamo. Pot škocijanski jami pelje skoz Kmetijske raznoterosti. Kny Prezračenje hlevov je zlasti po zimi jako dobro, zaduhlih hlevih imajo po skušnjah krave manj mleka, nego v tistih, v katerih je čist zrak. Setev salate jeseni. Da bodemo poprej imeli salato, zanimiv hojev log in med zelenimi ložnimi travniki „Najpoprej smo obiskali živi most. Veže brega glo boke jaruge, čez katerega lahko peljaš s senom naloženi Kako je bil vstvarjen, naj razlagajo arheologi ; jaz voz. sem v njem videl časnost in večnost." lep most, kateri postavljen čez m Potem smo prišli do podrte cerkvice Sv. Kocijana je vsekako dobro, ako jo sejemo jeseni tednov poprej poganja, Taka salata nekaj da tam Obrezovanje dreves. kedaj živel pobožen samonjak bližnjega cistercijskega kloštra. Srečna Navadno se drevesa obrezujejo dôba človečanstva, sem si mislil, kadar je še tukaj vladal nego bi jo sejali pomladi. Pravijo ljudje (puščavnik) i pomladi. Skušnja je pa pokazala, da ugodnejše, ker se zadržuje drevo v rasti. Drevesa se obrežejo, odpalo listje, češpljam in slivam se tako ne cedi smola, Oreh se pa še pomladi obrezati ne obrezovanje jeseni mjr jn pokoj. Zdaj zemlja ječi pod težo železnega voza ko ako se jeseni obrezujejo. in sopar okužuje čisti ložni zrak. Ljudje niso bili še tako željni po novostih imeli so v svojem notranjem sme. obrezovanji naj se pa drevesa tudi osnažijo mahu in bogati svet dobrih sklepov, in so več govorili z Najvišjim » mrtvega lubja, da ne morejo v njem prezimovati razni škod- kakor pa s hinavskimi ljudmi. Niso priobčevali po svili ljivi mrčesi. Da se na jablanih odpravijo ušice, je najbolje, ce (svitek-drat-brzojav) svojih misel se z apnom namazejo Posebno pri koreninah naj se drevo > ali pošiljali so svojim polije z apnenim beležem, ker se navadno baš ondu najbolj bratom po ljubezni dobra dela. u zbirajo razni škodljivi mrčesi, katere pokoncavati mora biti » škocijansko jamo ni treba navzdol iti » skrb vsacega pravega sadjarja. temveč se gré naravnost, ker skoz njo teče potok. Poučni in zabavni Dozdeva se mi, da ima skoz to jamo cerkniško jezero enega svojih pritokov, in da je ustje pri veliki Karlovci. Nismo mogli jako dalječ po votlini, ker zadelana je bila Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Z bervni, hojami i smudlem Tako Vicko. (Trstenjak.) itd. i katero voda prinese « Kar omenja slavni pisatelj o podrti cerkvi sv. Ko* cijana, naj povem, da ste stali o Valvazorjevim času ondi celo dve, namreč sv. Kocijana in sv. Benedikta. (Glej i Odrinimo naprej! Koj unkraj Postojine zavozili smo v zelo Val v. IV. knj. str. 481.) Poslednja je mogla že zdavnej poprej razpasti, ker se, kolikor samotno je meni znano, ne omenja nihče več. Valvazor pa se navedel še obe kot podružnici 41 cerkniške fare* Druga opazka gosp Vicko-ta da ima cerkniško jezero skoz škocijansko jamo enega svojih pritok j je pa popraviti tako, da je potok „Jer ki prihaja blizu imenovane jame iz zemeljskega žrela, in se po kratkem toku izliva v njo škocijansko namreč) jezerski odtok jamo i in sicer oni, ki se zgublja pod zemljo pri tako zvani Veliki Karlovci. (O tem je pisala že tudi moja malenkost natančno v » družbe sv. Mohora za Koledarj 1874 str. 197 in 198.") Bližna postaja Rakek zbujala mi je v duši zopet nove spomine. Kakor sem v omenjenem „Koledarj 1874 (C pisal i sem te kraje, namreč Rakek in Cerknico v onem obiskal vprvič leta 1859. Govoril sem obširno spisu tudi o bojih, ki so se dogajali v tej okolici leta 1813. (Čulsem pozneje enkrat, dame je v nekem časniku / nekaj nekdo ravno zaradi popisa teh vojskinih dogodko nazaj stavljal Kedo bil to ) in kaj je v mojem spisu prav za prav najdel nepravega ali pomakijivega, ne vem ker tega nisem sam bral. ? pojasnjeno da sem moje opravičenje naj bo tu se jaz pri sestavi popisa tedajnih bojev med Avstrijci in Francozi v teh krajih strogo opiral na časnik „Illirisches Blatt 1. 1842." [ali morda 1. 1843. ne vem dobro več], kar sem si bil isposodil iz Ljub- ljanske licealne knjižnice Kake opazke ali nitev o tem so tedaj zadevale le original (Illir. Blatt), ne pa mo- To je pa tudi jega posnetka iz omenjenega časnika, sploh in že zdavnej znano vsemu omikanemu je kritikovati in jezik špičiti „dokaj ložej, kot delati in etu da truditi se Take n študirane glave î ce niso puhle j naj koračimo same pisale in kazale nam pota, po katerih naj (Dalj sledi.) Družbe sv. Cirila m Metoda redna IX ve lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu Zato nasa družba ni in ne more biti: n i stanovska n politična, ni sebična moška, ni ženska, nego katoliška, vesolna rodna toraj vseslovenska. In to se bo ni zgolj in pa na- obistinilo. mož po narodovi volji. Bil je velik prijatelj naši družbi in bolj s srcem pisanih poročil ni v družbinih aktih, kot so poročila tega cerkvenega dostojanstvenika — posebno še o štajarskem šolstvu, do družbe. Na čelu ženskih mrličev pa nam stopa ta trenutek pred dušno oko Marija M urnik-o va, žena po Božjem in po narodovem ženstva voditeljica slovenskega vlani obsorej v polnem zdravju tako, da se prvomestnik še danes ne more udati tej resnici da je Marija Murnikova mrtva. Izmed naštetih v prvi vrsti ta naša umrla nosi narod v svojem srcu prav tako, kot sta ona dva v srcu nosila narod. Isto tako prvomestnik budi spomin, do vse ostale vrste naših letošnjih umrlih: „teh vaših prijateljev in sorodnikov, teh blagih duš, ki vam spomin nanje razdira čuteče srce u zato slednjič poživlja skupščinarj naj se njim v spomin blagovoli v znak globoke hvaležnosti iskrenega sožalja dvigniti s svojih sedežev. (Dvignila se je družba; nepozabljen pa nam bo prizor, ko smo videli ob prvomestnikovih besedah v Frančišku sarju in Mariji Murnik-ovi brisati si solze ne ženskih očes, ampak solzili so možje.) Prvomestnik popraša na to zborovalce, da-li želi Ko iz kdo besede temu vodstvenemu poročilu. Nikdo se ne zglasi k besedi. A tudi nikogar ni bilo, ki bi ne bil glasnim priznanjem odobraval v tem tajnikovem iz-vestji naslikano delovanje vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v upravnem letu 1893. Poučni in zabavni drobiž. Petindvajsetletnica lišča. V začetku Belemgradu svojo srbskega novembra slavi s petindvajsetletnico narodnega gleda rbsko narodno gledališče v Dvajsetletnica zagrebškega vseučilišča. Dne 19 t. m. je zagrebško vseučilišče spolnilo -10. leto stanka. V začetku svojega ob 6 izr setletj škofa. dnili in 4 docenti vseučilišče imelo 15 rednih profesorj Vseli bilo 87. Od teli jih 13 umrlo profesorjev je minolo dvede 4 kanoniki sta postala nad sekcijska načelnika, 11 jih je prestopilo čč. skupščinarji, ako prisluhnemo besedam p.snikovim, vseučilišče promovirah v druge službe in 4 so bili upokojeni. Doktorj ) že ev je zagrebško 17tí doktorjev bogoslovja, 2 profesorji Mesic bpevec, K Brestyensky, Marković nić, Smičiklas, Franki. Šuk n, Voj Lorkov Meixner, Ivekov Pilar Baron Vrba Dvorak Mavrović Marjanovič, Nodile, Buj ki si jih sleharni vzemi za spominčico iz današnjega doktorjev filozofije in 145 doktorjev prava. Rektorji so bili našega zborovanja: Življenje Tvoje svetlo geslo vodi: Najprvo bodi zvest katoličan, Potem slovenski sin navdušen bodi, Potem Avstrijec veren in Slovan«. Prvomestnik omenja, da je letos tajnikovo poročilo slo- Prv leto se salo 205 rednih 85 izrednih slušatel inović, Pliverić na vseučilišče bilo vpi j naštelo izvanredno veliko družbenikov, ki jih venstvu prezgodaj odvzela nemila smrt četo pa vodi Frančišek Kosar, mož Vremenska postaja v Bosni. Tudi Bosna je dobila svojo meteorologično postajo in sicer na najvišjem vrhu lašniške planine. Postaj se To smrtno odstv radila letošnj se izročilo nekemu bivšemu častniku poletj Noví po * Božji volji, ) Za našo deželo ni to nič kaj častno, da je pustila raz- delovanje že pričela postaj Premoženje Rotšildove rodbine znaža 5000 mi pasti že več velikim trudom zidati jih na n< svetišč, katere so goldinari Od 1875 predniki gotovo zgradili le z Kotšildov še ni leta se je podvojilo. Leta 1880 stroški. Saj je cerkve vendar ložej ohraniti, kot staro obleko ničesa imel in je v Frankobrodu Žali, da vsi trije oddelki naše dežele niso brez Rotšildo Bogatiti je začel ob irancoskih takih otožnost budečih cerkvenih razvalin! JPisalec in Napoleono ded trgoval s vojnah. Slava se so Kotšildi bili srečnej skoro hkrati začenja, ali dosedaj 415 Pre- slavnost, kateri —- * t do 2000 slovenskih Koroščev. Ob lepih go- so se vrli Korošci ' slaveč — V sredo je slovenski Dohodki v Piranu. V Piran došli komisar je dal Govorilo se je, da je dobil zato dovoljenje od novi furlanski železnici se čuje, da ima tako Slovesno 1. novembra t prisegli bodo rekrutje tukajšnje garni- dopoludne v novi ob y210. uri po sv. maši in propovedi, kateri bo imel Javna skušnja učencev na deželni kmetijski šoli na V Ljubljanico skočil je dne 20 t m ob 4 uri Vsled d< ževja močno narasla Ljublj ga je do frančiškanskega mosta, kjer so plavlj ^^ i** ^ Cfilovcu o fo ogromni udeležbi îiâd TOO zaupmli mož iz raznih NnvirP š = jfr krajev slovenskega Gorotana. Shod je ž navdušenjem pritrjeval ........................izvrstnim govornikom, zahtevajočim pravice za koroške Slovence m sprejel ecinoglasno v tein oziru stavljene resolucije. — Osobne vesti. Eavnateljem izpitne komisije za siia'aa biIa Z7ežer Slomšek-Einspielerjeva ljudske in meščanske šole v Ljubljani je imenovan g. Fran Prislls 0 v Hubad, ravnatelj tukajšnjega učiteljišča, članoma' omenjene ko- vor,h: Sodbl 'n, navduševali misije pa glavna učitelja na tem zavodu gosp. Ant Fnntek in sPomm nesf rtQ1,h ( Veh, SlovvenceJ'. , J Viktor Bežťk Korošec pokazal, da hoče živeti in ovrgel popolnoma trditve — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v ^sprotnikov, da je slovenski Korošec zadovoljen s sedanjim, Ljubljani je pristopil kot ustanovnik z darilom 100 gld. g. toli krivičnim položajem. dr. Ivan Tavčar, advokat in dež. poslanec v Ljubljani. Neime- , . .v . . . . 1>vv . , i , . n i t -, v/ OAA u sneti dvoiezicni napis pred okrajnim sodiscem in zopet prejs- novan dobrotnik v Gradcu pa je poaanl društvu za 200 gld. D"e a ob jti f r j vrednostnih papirjev. Da bi našla darovalca obilo posnemalcev. nJeSa o esi i. cesarskega namestnistva v Trstu. Namestnistvo pa vendar od- — »Radogoju« je pristopil kot ustanovnik z zneskom lo5no oporeka, da bi bilo kaj tacega ukazalo. Mislimo pa, da 100 kron gosp. Iv. Gorup, posestnik v Ljubljani. Naj bi po- ge vlada ne bode dala ustrahovati od piranskih pouličnjakov snemali požrtovalnega rodoljuba prav mnogi premožnejši slo- in bode gkrbelai da ge zopet obesi dvojezigQi napis. venski mladinoljubi. - i — Za novo poštno poslopje v Ljubljani, ki se neznaten promet, da največkrat prazni vlaki drdrajo mej Tr-bode gradilo na vogalu Slonovih in Selenburgovih ulic se bodo žičem (Monfalcone) in Červinjanom. dela v kratkem razpisala. Nač,ti razstavljeni so v poslopji _ realkinem na ogled še danes, jutri in v nedeljo. Vstopnine je zije dne 20 kr. oziroma 10 kr. in je Čisti dobiček razstave namenjen pehotni vojašnici tukajšnji Elizabetini otroški bolnici. c. in kr. vojcški kurat g. dr. Luka Senjak. — Matice Hrvatske in Jeronimskega društva — poverjeništvo prevzel je za Ljubljano čast. gosp župnik Ivan Grmu bo dne 30. t. m. Vrhovnik, namesto Čast gospoda Žlogarja preselivšega se iz — Ljubljane. popoludne ob železnem mostu 261etni brezposelni pekovski po — Pevsko društvo »Ljubljana« priredi svojo pr/o močnik Fr. Kostanjšek letošnjo zimsko veselico v nedeljo dne 4 novembra v prostorih niča nesla starega strelišča s sodelovanjem vojaške godbe. srečno na suho pote — Martinovo veselico priredi tudi letos šišenska či-talnica v nedeljo dne 4. novembra v zimski pivarni Koslerjevi domovje s sodelovanjem vojaške godbe. jf 1000 — Deželnozborska nadomestna volitev na No- ^ a ž ^ a 1 o tranjskem vršila se bode za logaški in postojinski okraj v " 3 __ torek dne 30. oktobra t 1. Volitve volilnih mož vršivše se ^ j. go j zadnja tedna bile so prav burne, kajti stali sta si povsod dve n . , _ . . , . L- rr t i j. i UaSl SO 1111 10% Cl stranki nasproti narodna m konservativna. Kandidat narodne v , -, n .___„ i -,% ,„ . • . i „ . , ., , ... , .. culo, da bi ih bili ti, oziroma kdo drugi zopet videl je g. Fran Arko, posestnik v Postojim, konservativne pa g. Fran Modic trgovec iz Lahovega. V torek se bode pokazalo, Merko železoišb . katera stranka, oziroma kateri kandidat ima več privržencev v , , ^ • ? . XT ' . r otroku roko in glavo „zavedni" Notranjski. _ — Franc Ondříček slavni virtuoz na goslih priredi, Žužemberku g0 đobm dadla kakor se čuje v kratkem koncert v Ljubljani. g]d — Ednorazredno ljudsko šolo v Mošnjah pri Ra- vjce jq doljici razširili so v dvorazredno in so novi razred otvorili iq g[d^ dne 15. t. m. berka 20 — Brv čez Ljubljanico, ki bo vezala deželno pri- postave 10 gld. Za telice silno delavnico in novo bolnico, namerava napraviti deželni j Muller iz Trebnjega 10 gld odbor kranjski. jz Žužemberka 10 gld — Pol. društvo »Edinost« v Trstu je imelo mi- _ Dne nolo nedeljo izvanredni občni zbor, na katerem se je razprav- drtem dne 4jalo o gospodarskih in političnih zadevah primorskih Slovencev. _ — Vipavska železnica. Dne 20. oktobra t. 1. bili 60.000 gld. je zadela srečka serija 4571 št -so pod vodstvom goriškega deželnega glavarja, diž. poslanca dobitek v grofa Franca Coroninija, goriški drž. poslanci dr. Gregorčič, —- grof Alfred Coronmi in Jordan ter kranjska drž. poslanca dr. Godešičah pri Škofji Loki železnični stroj Ferjančič in Kušar pri vojnem ministerstvu v namen, da pri- - poročajo zgradbo železnične proge Gorica-Ajdovščina-Vipava- je v Trstu zastrupil Postojina. Poslanci so se ob tej priliki prepričali, da je vojno je ozdravel, ministerstvo naklonjeno tej zgradbi in je izrazilo željo, da bi življenja in je se ta tudi v vojaškem oziru přepotřebná železnica čim preje Kratoušek je Ljubljančan zgradila. Brez vsacega denarja se je potikal po Trstu — Shod zaupnih mož katoliškega in gospodarskega pod milim nebom društva za koroške Slovence vršil se je v sredo popoludne v ličal in jel obupavati Požar. Minuli pondeljek opoldne je uničil požar posestnice Marije Žitnik na ljubljanskem barju. Škode gld., zavarovana je bila pogorelka za 600 gld. Ljub- prihiteli na lice požaru in zadušili ogenj. so je baj po neprevidnosti Medvedje na Dolenjskem. Kakor se poroča VI- udj minoli teden v okolici trebanjski štiri medvede. že zasledovali, se vendar do danes še ni Vlak povozil je dne 16. t. m. pri Dovjem 21etno Lakote iz Belce. Vlak je otrgai ■ i ' Pri premovanji goveje živine dne 16 : Za bike: Ant. Zajec v s t. m. potoka Dular iz Vavtevasi 15 gld gld I. Papež Fr. Gliha gld gld Tolčan 10 gld Za krave Fr Gnidovec iz Ajdo-. Plut iz Reberc Pehani iz Žužem- Julij Treo iz Male vasi 10 gld Jutraš iz M. Zlajpah z Vel. Loke 20 Julij Treo 10 gld gld., Zoreč V Kramaršič iz Žužemberka 10 eld 24 t. m. je bilo premovanje goveje živine na Raz t m. bo pa v Moravčah. 20. Glavni dobitek loterije lvovske razstave v ku 27 in dru znesku 10.000 gld. srečka serija 4792 Dve kravi je povozil dne 16 oktobra t 44 na Poskušen samomor. 31 letni pisar Kratoušek se Ker so mu pravočasno dali protistrupu, Ko namreč strup povžil dobil veselje do hitel zdravniku, da mu je pomagal. Albert Nedavno se je povrnil iz Brazilije. , stradal Čudno ni, da se je tacega življenja spal nave 416 Samomor v Gorici. Hugo Gentilli, slušatelj zdra- „Živela anarhija" ! Pokazalo se je torej, da je anarhističen Tilstva se je v Gorici zastrupil v javnem kopališči. Bil je iz duh se že zanesel mej rezerviste in to je vsekako po- prikazni so se že pojavljale jedne najbogatejših goriških rodbin Uzrok samomoru ni znan. Samomor na železniški progi. Na železnici mej Beko in Matuljami našli so te dni grozno razkosano truplo delavca Antona Sušanja iz Labinja. Skušal je misleka vredno. Podobne večkrat tudi v druzih državah. Belgiji na pr. je že že srečo v več ajih. Zadnji čas je delal v tovarni za torpede Ker pa za- služek ni bil znaten, je bil v re\šČini in je vsled tega poiskal smrt pod železniškimi kolesi. Nova predilnica v Ajdovščini je že popolnoma tako daleč, da se ob poslednjih velicih delavskih nemirih niso upali sklicati rezervisti, da ne bi z razgrajajočimi delavci potegnili. Pred dunajskim porotnim sodiščem se je imel te dozidana Do majnika bode dodelana tudi v notranjih prostorih, dni zagovarjati 23letni Ipolit Havel, jeden vodij dunaj Urejena bode po najnovejših izkušnjah novodobne tehnike. Razsvetljena bode z električno lučjo Za pogorelo predilnico so zavarovalnice plačale 370.000 gld odškodnine. skih anarhistov. Zatožen je bil, ker je v dveh govorih hujskal proti državnim oblastvom in priporočal vstajo Havel je sin nekega trgovskega sluge, ki je imel miljonov kron v zlatu za državo, 20 miljonov kron za zaseb- velike otrok. Dal je svojega sina izučiti za natakarja Nov denar Leta 1895. bodo nakovali za 100 jako In kron kron novega nike. Nadalje se bode za državo nakovalo 16 miljonov v srebru, 14,366 200 niklastega drobiža in za 1 miljon bronastega drobiža, skupno torej za 150,656 200 denarja. Ogenj v sobi. Minolo nedeljo je v Trstu neki Evgen Lordschneider po nakluČji prevrnil svetilnico. V sobi je nekaj časa služil v restavraciji na kolod južne že leznice na Dunaji. Rad se je bahal proti svojim tova rišem da je plemenitega rodu in njegov oče je grajščak * vozil s svojo ljubico v fijakarji, hodil po ponoćnih ka nah in sploh denar jako lahkomišljeno zapravljal je hitro jelo goreti. Gasilci so prihiteli in ogenj pogasili. Zgo- Dunaji je nekega natakarja osleparil za 120 gld Na po- rt I je tudi nekaj denarja. Vse škode je ogenj napravil kacih 2000 gld begnil v Berolin. Tukaj je pa ubil okno neke menjalnice y Javno nasilstvo. Silvi Stern, slikar in zlatu v Trstu, je skupno stanoval z 17 letno Antonijo Vesel, poleg stanovanja njunih starišev. Ker sta se pa vedno prepirala, so njeni stariši ttensee. sklenili ju razločiti. Poslednjega ni bilo doma, kosomu iz sobe pobral skledico, v kateri bilo za 10.000 mark v Prijeli so ga in prišel je dve leti v ječo v Plo- pobrali vso opravo. Ko se je vrnil slikar domu, je zahteval ječi se je seznanil z nekaterimi anarhisti. Po nazaj hišno opravo, ker mu jo niso dali je jel razsajati in kamenje metati v kuhinjo. Zaradi tega se je pa minuoli teden moral zagovarjati pred sodiščem zaradi nasilstva in je bil obsojen v šesttedensko ječo. Nesreča. V nekem kamnolomu v tržaški okolici je padel drvar Jakob Žlebec štiri metre visoko in si zlomil roko. Odnesti so ga morali v bolnico. prestani kazni povrnil se je na Dunaj in tukaj je postal kmalu duševni vodja dunajskih anarhistov. Pred sodiščem je Havel izpovedal, da se je anarhizma naležel iz revolucionarnih spisov. Trdil je, da je že poprej gojil tako idejo, nego so ga v Nemčiji zaprli. Celo tatvino v Berolinu je opravičeval s političnimi meni, češ, da je denar hotel le porabiti v razširjenju na m Anarhisti. Přibramu na Češkem zasledili anarhističnih naukov. Pred sodniki je Havel narisal obširno sliko bodoče anarhistične države. Naglašal je, da c - so te dni neko tajno društvo delavcev z anarhističnimi načeli. Pri mnogih delavcih je vsled tega bila hišna preiskava. Dva delavca so zaprli. Poleg tega se je pa še proti šestim drugim začela preiskava. Niršavu na Češkem je te dni zopet razletela se dinamitna patrona pred neko hišo, v kateri stanujejo trije rudniški uradniki. Dosti škode ni napravila. Samo nekaj oken se je razletelo. Sodi se, da je ta atentat delo kacega nezadovoljnega rudniškega delavca. » Živela anarhija" ! to je klic, ki dela skrb državnikom v raznih evropskih državah. Dosedaj so se zastonj prizadevali, da bi zatrli ta klic. Z anarhizmom na zapadu je ravno tako kakor s sorodnim nihilizmom v Rusiji. Mnogo jih obsodijo v ječe ali pa na smrt ali vedno se v najdejo novi privrženci pogubnega nauka, ki hoče uničiti mf vsako oblast, cerkveno in državno. Minoli petek je bil na Dunaji močno obiskan kon- Ker je je priporočal le preosnovo človeške družbe na zakoniti podlagi. Priče so pa dokazale, da je priporočal preobrat s silo in porotniki so ga zaradi tega spoznali krivega hudodelstva motenja javnega miru in reda in sodišče ga je obsodilo v osemnajstmesečno ječo. Bolezen ruskega carja sedaj vzbuja pozornost vse Evrope. Mnogo so se nihilisti trudili, da ga spravijo s sveta, ali sedaj se pa kaže, da mu bode bolezen končala življenje. Vsa bolezen je pa nekako tajinostna in govori se že, da stvar ni povsem naravna. Profesor Saharjiny kateri je takoj sprvega se izrekel, da ni upanja, da bi car ozdravil, je baje zasledil, da je car zastrupljen. Nihilisti so mu dali nekega počasi ali gotovo vplivajočega strupa. Kako so to izvršili, o tem so različne govorice. Nekateri govore da po zastrupljenih morskih ribah » drugi da po parfunu. Nemogoča stvar ni, kajti nihilizeoi je razširjen v Rusiji do najvišjih krogov. so carju nihilistični listi prihajali več- Znano da trolni shod. Več sto rezervnikov se je zbralo. krat na mizo, da nikdo ni prav vedel kako kaj Tudi dolgo trpelo so nekateri rezervisti nevoljni postali in jeli atentati nanj so se izvršili na tak način, da se sme so razsajati. Policija je jela delati red. Nastal je poboj mej diti, da so bile v zvezi osebe, ki so blizu carjevega dvora. policijo in rezervisti. Mej tem pretepom slišali so se klici : Sploh je vse vladanje carja Aleksandra III. bil boj z ni hilizmom, ki še nikakor ni končan, temveč vedno nevar-nejši postaja. V nekaterih dobro poučenih ruskih krogih se pa govori, da car ni zastrupljen, da so pa njegove bolezni vendar le krivi nihilisti. Dne 29. okt. 1888. se je car vozil s Kavkaza. Pri Borkiju je pa bil železniški tir pretrgan in vlak je skočil čez železniški nasip. Tedaj se je car na čudovit način ohranil življenje. Pri tem se je pa silno pretresel, tudi se je močno poškodoval po obeh straneh. Mogoče je, da si je tedaj tudi obisti poškodoval. S tega časa ni bil več prav zdrav. Bolezen se je pa le počasi razvijala. Italijanska vlada pridno porablja izjemne zakone. Te dni je razpustila v*a socijalistična in tudi mnoga podporna delavska društva, ker je fprišla na sled, da se po njih razširja anarhizem. Bilo je tudi več hišnih preiskav. Vse se je pa mirno izvršilo, če tudi so se oblastva sama bala, da pride do kacih izgredov. Socijalistična društva v Italiji imela so zvezo mej seboj in so zatorej bila že državi nevarna. — Nesreča v rudniku. V premogovniku v Anini na Ogerskem so se užgali plini. Štirideset ljudij je mrtvih. Sodi se, da je nesrečo provzroČil kak delavec, ki je kadil v kakem skritem kotu, dasi je to bilo ostro prepovedano. — Umor gozdnega paznika. V Siebenhirtenu pri Mistelbachu je minolo nedeljo umoril hišnega posestnika Heis-singerja sin Ludovik gozdnega čuvaja Tillicha. Morilec jo je pobegnil. — V zapor so deli v Duluthu v Ameriki te dni Petra Butchar-ja, kakor poroča „Ameriški Slovenec," ker ga je nekdo ovadil, da trži ob nedeljah svojim gostom opojne pijače. Ovadbe se tiče zlasti, ker je zatoženec imel svojo gostilnico vsako nedeljo odprto, kar je pa gostilničarjem pod kaznijo v Zj. državah prepovedano. Ko bi na Slovenskem imeli tako stroge zakone, bi pač kmalu ne imeli dosti ječ za krčmarje. — Slovenci v Jolietu v Ameriki so ustanovili zopet novo društvo, in to pot — pevsko društvo „Slavec". Do sedaj se je oglasilo 12 mož in mladenčev, ki se kaj pridno vadijo v petji. Pevovodja je g. Zima, odbor pa sestoji iz naslednjih gospodov: predsednik: F. Hrovat, tajnik: F. Kozjek, blagajnik: J Stanič. — Gledišče je pogorelo. V Eriu v Ameriki je mestno operno gledišče 28. septembra pokončal ogenj. Ko se je pokazal plamen, porušila se je zadnja stena, kjer je stalo na odru 200 oseb. Ljudje so se vsi rešili. Skoda se ceni na 75.000 dolarjev. — Škoda po požaru v Ameriki. V Michiganu iznaša škoda pri brezovem lesu, katero je provzročil zadnji požar v Ontonagoni County, več kot 400 miljonov čevljev in na vsem zgornjem potoku kacih 600 miljonov čevljev. Jeden del se utegne rešiti, če bi se takoj začelo s sekanjem. Drvarji že več let niso imeli tako dobrega zaslužka, in po pridnih delavcih so vprašanja vedno pogostejša. Gozdni požari trajajo le še v Trout Creek, Sagola in Sindaw. — Slon ustavil vlak. Blizu postaje Guilkhera v Indiji je prišel na železnico velik slon, ko je ravno prišel vlak. Vlak je debelokožca porival 100 metrov daleč pred seboj, potem pa skočil s tira. Slon je hudo zadet od lokomotive padel mrtev v neki prepad ob železnici. Potovalcev se ni nobeden poškodoval. Samo prestrašili so se. — Velika suša v Pensylvaniji v Ameriki je letos trajala, kakor poroča g. J. Lipitzer iz Hamarville, od meseca majnika pa do septembra 21tega. Ta dan je namreč jel pa- dati v večji meri toli potrebni dež. Misliti si morete, kaka vročina je pritiskala na iarmah in da bo vsled tega pridelek malo vrgel, ker se je pred časom vse posušilo. v — Strajk krojače v v Ameriki. V Bostonu je napovedalo 28. septembra 5500 krojačev štrajk. Vzrok štrajku je ker so se začeli kontraktorji preveč množiti in to jim je provzročilo manjšo dnino in daljši delavnik. Ker je sedaj mnogo nujnih naročil, bode najbrže štrajk hitro končan. — Ponarejalec denarja. Da so 28. sept, prijeli v Aslheyu v Ameriki zvezni skrivni uradniki ponarejalca denarjev A. F. Hofley-a, je velike važnosti. Hofley-a je bilo težko dobiti v pest, ker je preminjal svoje ime. Ko so ga prijeli, se je izdal za A. Watermann-ar. Imenovani je star okolu 25 let in je izdeloval poslednji čas 20dolarni papirni denar s tako spretnostjo, da ga niso mogli celo v Washingtonu spoznati drugače ko po tekočih številkah Vsak bankovec je imel vtisneno podobo bivšega finančnega tajnika Manninga. Ponarejanje ni trajalo dalje časa kakor dva meseca, zato se sodi, da je prišlo v promet tega denarja komaj 40 000 dolarjev. Prejšnje čase je služboval Hofley v tiskalnem oddelku državnega zakladninskega urada v Washingtonu in je imel dobro mesečno plačo. — Ciklon je divjal koncem septembra po zahodnji Minnesoti. Poškodoval je pet mest. Najhujše je zadel v Aitkin, kjer so do malega vse strehe in manjše hiše porušene ter drevesa s koreninami vred izruvana in odnesena. m — Iz ječe je pobegnil bivši berolinski bankir Levy, ki je bil pred poldrugim letom zaradi velikih goljufij obsojen v večleten zapor. Premeteni žid je podkupil nekega jetniškega čuvaja, s katerim sta vkupe pobegnila. — Vratar — tat. Na Dunaji zaprli so te dni vratarja Metzgerja in njegovo ženo, ker sta kradla v stanovanjih, ki so bila jima izročena v varstvo. Mej drugim pokradla sta iz magacinov mnogo blaga. Tatvina se ni opazila, ker imajo dotični velike zaloge. Stvar je pa prišla te dni na dan S ponarejenim ključem je Metzger odprl blagajnico Noda Strosa ukral več obligacij in zopet lepo zaprl. Tudi tukaj bi ne bili prišli na sled tatu, da ni Stros imel zapisanih številk ukradenih obligacij. Hitro se je vvela amortizacija ukradenih obligacij, ki je pripeljalo tatu na sled. V vratarje vem stanovanji našli so za več tisoč goldinarjev raznovrstnega blaga hranilnično knjižico za 4.000 gld. in 500 gld v gotovini. Kradel je že kacih deset let. Govori se, da je mislil v kratkem odpovedati svojo službo in začeti trgovati Sedaj so mn pa vsi ti lepi načrti splavali po vodi. — Boj s tatinskimi lovci. V Kônigswiesenu na Gorenjem Avstrijskem je lovec Eduard Leutgelb s svojim pomagačem dobil v nadvojvodskem lovu kacih deset lovskih tatov. Nekaj jih je ušlo Drugi so se uprli in lovca smrtnonevarno pretepli, potem pa pobegnili, ko so videli, da lovcu gredo drvarji na pomoč. Šest sumljivih ljudij so že zaprli. — Kazina za dvoboj. Na otoku Grande Jate na reki Seine v Parizu je že več let bila kazina za dvobojevnike. Ondu so zahajali tisti, ki so hoteli oprati s krvjo svojo čast. Vsak dvobojevnik je moral plačati 40 frankov najemnine. Poleg tega so pa veliko plačali gledalci. Zanje so bili napravljeni posebni skriti prostori, od kodar so gledali dvoboj. Zato so plačali po luisdoru. Kadar je bil dvoboj mej kakima znamenitejšima osebama, se je zbralo veliko gledavcev. Po dvoboju so pa navadno dali dvobojnika, sekundanti in zdravniki prirediti si dobro kosilo. Ob Boulangerjevem času in panamski aferi je bilo včasih na dan po 20 do 30 dvobojev, Clemencean, Rochefort, in Casagnac bili so stalni gostje. Ko je pa marqis Mores v dvoboju ubil stotnika Mayerja, je policija jela obračati večjo pozornost na ta kraj. Vsled tega so nji vsi obiskovalci jeli izostajati in te dni so jo zaprli, ker se podjetje ni več izplačalo. 18 Na cesti umorjen Pri Miskolczu našli so na cesti nmorjenega in močno razmesarjenega nekega moškega se, da ga je kdo umoril, da ga je oropal. Sodi Tržne cene. V Ljubljani dne 26. sept. 1894. Pšenica gld. 7 50 kr Čvetorni umor. Kmet Kubala v Loviču na Ruskem gld. 525 kr., ječmen gld. 5*25 kr., oves gld. 6 50 Poljskem je umoril svojega oženjenega sina, njegovo ženo in ajda gld. 7-25 kr., proso gld. 5* oba unuka. Ko so ga prijeli, je priznal svoje hudodelstvo in je5a g}^ io kr., grah gld. 12. kr., turšica gld. 7* 7. kr.y kr. kr., fižol gld. kr. rekel, da se je bil naveličal biti popolnoma odvisen od sina, kateremu je bil vse izročil. Ropar pobegnil. Iz perlaške ječe je pobegnil neki človek, katerega so dolžili, da je pomoril rodbino štirih oseb in oropal. Umor carinskega nadzornika. V Teki na ogersko-rbski meji so Še. Ranko zvabili po noči na dvorišče neke hiše JD ga mrtili. Morilci najb tihotapci, so ušli. Napad na sodišče. V Washingthonu v državi Ohio v Ameiiki obsodili io v večletno ječo nekega zamorca zaradi nekega nenravnega dejaoja Ljudje so pa hoteli zločinca pobiti in so se v velikem številu zbrali okrog sodnijskega po slopj Vojaki so morali s silo ljudi razganjati in so pri tem 5 ljudij usmrtili pa ranili • ■ Morilec ženskih Tirolskem. Ned so bile hitro zaporedoma na Tirolskem umorjene tri ž-nske. Te dni so zaprli Josipa Jordana, mlinarja iz Bolzanja, ki je na sumu, da je morilec. Pri njtm so našli okrvavljeno obleko. Ravnokar izšla zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika iu Mala za navadno leto 1895. Samo tista prava Blasnikova Pratika ) ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Neogibno potrebno je za vsako družino N Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (22) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. V 2 kile 25 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne 24. okt. t. 1. : 52, 63. 23, 16, 32 Na Dunaji dne 20. okt. t. p V Gradci dne 20. okt. t. L: 76, 41, 80, 9, 73. 16, 55, 12 74, 47 / - Prve vrste namiz rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive prosto proti povzetju nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za , v pošt 100 ko gld 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal nicami gld 70 kr 40 komadov rakov pr vrste (solo) rakov, izbrani gld o gld in 32 naipr ste (hochsolo) kr Freudmann & azpošilja : Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (16) ŠT ¥ kaplj ice i i ► izgotov v lekarni pri ..angelu varhu u i i i < > ► ► ► C. BllAD Y-a y Kromerižu (Moravsko) < i i i i i i i i ► > ► ► ► * > ► 4 < > ► so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (37) i i ► ► Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr dvojne steklenice 70 kr. Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich; v Škofji Loki: lek dovljici: lek. Alex. Roblek Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku Karl Fabiani; v v Novemmestu: lek Močnik; v Črnomlju: lek Blažek Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki i i ► P"» 4 f i