02
Listek.
Vsebina omenjene knjige kaže največjo nedostatnost. Knjiga ima dva dela: i. pars prior in 2. pars posterior s pristavkom — appendix. Izvirno je že to, da ima knjiga slovenski napis in latinsko razdelitev. Prvi del nam podaje uavadnejše molitve, molitve ob posebnih prilikah in potrebah. Drugi del podaje navod, kako je pokopavati mrliče in kako se vrše" razna blagoslovila. Pristavek obseza misijonske pesmi, molitve po maši in pri obhajilu bolnikovem. — Čudim se, da urednik te knjige molči o najpotrebnejšem svetstvu, o sv. Krstu, govori pa o pogrebu, ki po naši ve"ri ni tako potreben. Čudim se, da urednik bolnika obhaja, ne privošči mu pa maziljenja s sv. oljem in pa papeževega blagoslova.   Kakšen namen ima torej ta knjiga, jaz ne uganem in-morda še kdo drugi ne. —
Razvrstitev vse knjige in posameznih molitev z ozirom na jezik kaže res pravega slovanskega duha urednikovega. Če je molitev napisana v treh jezikih, imeti mora prvo mesto jezik latinski, drugo nemški in napdsled bodi slovenski. Za tako odlikovanje moramo biti res hvaležni.
Kar se tiče slovničnih napak, dovoljujem si navesti nekoliko vzgledov. Pisatelj rabi: tavžent, manjkalo, gnada, žegnana, procesija, tura, marternik itd. tujke, za katere imamo tako lepe domače izraze. Dalje ne pozna razlike med dovršnimi in nedovršnimi glagoli: zgodi se tvoja volja (str. 3. v. 15.), Bog, od katerega pridejo sv. želje (str. 36. v. 27.), upam in se zanesem (str. 5. v. 7.). Vzgledi nedoslednosti: jedenkrat stoji: po kriz«, potem zopet po križz, — časih: kateri — včasih: ne/Steri; zopet: Lavren«/, Vincen«/ a tudi: Gervazz, Protazz, milost in gnada. Pisatelju je neznano, kdaj naj piše z in kdaj iz. N. pr.: z obličja v obličje gledati (str. 5. v. 12.); varuj jih iz Siona (kaj je Bog v Sijonu?!); kruh z nebes si jim dodelil (ali ne iz nebes ?!) — Ne vem, čemu rabi pisatelj: doli je šel pred pekel . . . gori je šel v nebesa . . ? — Besede: ravno, (eben), dopasti, (gefallen) pričajo same, da niso naše, Napačno je pisati: slonokcrteni, osramočeni, zelLfe, sile sem kriv. Neodpustno pa je, da pisatelj ne razločuje spolov pri sklanji: narvečj? dobrota (str. 5. v. 20.), vrata nebeška (str. 24. v. 9.), pravična dela (str. 32. v. 23.) srca vdam? (str. 33. v. 1.), začni . . . naše dejanje in spremljaj ga s svojo sv. pomočjo (str. 37. v. II.), tvoja šiba in tvoja palica ste me tolažila (str. 43. v. 3.) itd. Napačno je: oh, obrni tedaj (str. 30. v. 3.) mesto: torej. Kaj poreko nekateri bralci o oblikah duhoven (mesto: duhovnik), kot zadolženi podlož«/ (mesto: podložniki), Izraelove razkropljen (str. 38. v. 17.), z vsemi izvoljenimi doseči (str. 21. v. 22.), "kličejočega, ljudstva (str. 36. v. 14.). Ali je to slovensko: daj, prosimo, da njo za nas prositi čutimo . . . ., ker je iz tvoje volje cesar postal .  . ., da nam zanes?, prosimo te, usliši nas . .  .
Dosti! Navedene napake kažejo zadostno, kolika je nedostatnost pri knjigi »Ne-ktera duhovna opravila««. Take in jednake napake se širijo med mili naš narod leto za letom po knjigah, katere ljudstvo najčešče prebira! — Ako bi te vrste vplivale na paznost naših pisateljev pri spisovanji nabožnih knjig, potem sem dosegel   namen svoj.
—/.
Muzejsko društvo za Vojvodino Kranjsko je minulega leta po oblastveno potrjenih pravilih prevzelo nalogo vsestranski gojiti deželoznanstvo, pomnoževati v deželnem muzeji znanstvene zbirke, prirejati dotična predavanja ter z izdajo letnega izvestja širiti in pospeševati deželoznanstvo v krogih vseh omikancev. Društvo je to svojo nalogo tudi po moči zvrševalo in sme se zarad mnoge hvalevredne udeležbe občinstva zadovoljno ozirati na večletno svoje delovanje. Jednako je nekdanje historično društvo z velikim vspehom preiskavalo deželno zgodovino in vsi strokovnjaki spoznavajo njegova od leta 1847. do 1868. priobčena poročila za izvir visoke vrednosti, iz katerega se zajema znanje kaj bogate prošlosti kranjske dežele. Zal, da so neugodne okornosti prisilile obe društvi ustaviti   delj   časa delovanje;   razven   tega  je   historično   društvo   pred nekaterimi leti   z
Listek.                                                             63
ozirom na to, da ima z muzejskim društvom jednak smoter, sklenilo bogate svoje zbirke izročiti deželnemu muzeju, sploh pa je za primerno spoznalo, prihodnjič ne samo zase, ampak v okvirji še obstoječega muzejskega društva nadaljevati preiskovanje deželoznanstva. Ko se je leta 1888. dogradil nov muzej in so se bogate zbirke »Rudolfimmia« primerneje in pristopneje razpostavile, bil je za voditeljstvo muzejskega društva pravi čas, ponovili ustavljeno delovanje; v to svrho je najprej priredilo javna predavanja, katerih se je omikano občinstvo udeleževalo tako živahno, da je bilo smotru primerno, oživiti društvo tudi v zunanji svoji obliki. Dne 3. julija sklical se je glavni zbor, da je izvolil odbor; ta je potem sklenil tudi društvena izvestja od leta 1889. dalje zopet redno izdajati. Dasi-tucli že zagotovljeno število društvenikov obeta vspešni obstanek muzejskemu društvu, dasitudi je visoki deželni zbor kranjski velikodušno dovolil v pospešilo njegovih teženj izdatno podporo, potrebuje še vender vsestranske podpore in dejanjske udeležbe vseh tistih krogov, kateri se za povzdigo in razširjanje deželoznanstva zanimajo in nameravajo podpirati to domovinsko, važnim kulturnim nalogam posvečeno podjetje. Da bi torej pospeševali društvo, katero je v sedanji svoji obliki tudi prevzelo nalogo nekdanjega zgodovinskega društva, ki bode jednako gojilo zgodovino in prirodoznanstvo, vabi odbor »Muzejskega društva« k pristopu. Letna društvenina znaša 3 gld., pristojbina za umetno zdelani diplom, ki se izdaje na željo v slovenskem ali nemškem jeziku, pa I gld. Blagovoljna pristopna oglasila vzprejema načelnik, gospod deželni odbornik in muzejski kustos Karol Deschmann, ali pa blagajnik, gospod magistratni oficijal Jovan Robida, oziroma kak drug odbornik. — Vsem prijateljem lepe naše domovine iskreno priporočamo, da bi uvaže-vali to vabilo muzejskega društva ter podpirali v vsakem oziru njegovo občekoristno delovanje.
Josef Jireček f. Dne 25. novembra 1. 1. umrl je v Pragi slavni učenjak in pisatelj češki, predsednik češkega učenega društva, bivši naučni minister avstrijanski — Josef Jireček. Pokojnik je bil porojen dne" 9. oktobra 1825. 1 v Visokem Mitu na Češkem, gimnazijo je zvršil v Litomišlu, filozofijo in pravoslovje v Pragi leta 1849. Na to je vstopil za kon-ceptnega praktikanta pri namestništvu v Pragi, kjer je oskrboval zlasti posel translatorja za češki jezik. Leta 1850. poklicali so ga v naučiio ministerstvo, kjer je napredoval od stopnje do stopnje ter za Hohenwartha dne" 12. febfuvarija 187 1. 1. bil imenovan naučnim in bogočastnim ministrom, toda odstopil je s Hohenwarthom vred dne 30. oktobra 1871. 1. Od tega časa je živel največ v Pragi ali državni poslanec na Dunaji, dokler ni pred dvema letoma zaradi bolehnosti odložil svojega  mandata.
Josef Jireček je bil izredno učen in marljiv literarni zgodovinar češki in priobčil je ali v posebnih knjigah, ali v časopisu češkega muzeja celo vrsto znamenitih spisov se-zajočih v to stroko. Najznanejša je njegova knjiga, ki jo je izdal z bratom svojim Her-menegildom v nemškem jeziku o pristnosti kraljedvorskega rokopisa Takrat so trdili samo nemški ali Čehom neprijazni učenjaki (Feifalik, Bitdinger, Schwamme]), da je kralje-dvorski rokopis — potvara. In Jirečkova knjiga je znova podprla ve*ro, da je rokopis pristen. Toda Jireček sam je še učakal, da so se ravno zadnja leta zoper kraljedvorski rokopis vzdvignili češki učenjaki sami ter neovržno  dokazali,  da je — ponarejen!
Med drugimi knjigami njegovimi je posebnega spomina vredna jako umno urejena »Anthologija«, katero je priredil za srednje šole češke in ž njo veliko pripomogel, da se je med češkim dijaštvom globoko ukoreninila ljubezen do domovine in do slovanstva sploh — in naposled »Rukovef k dejinam literaturv češke" do konce XVIII stoleti« (2 zvezka) z mnogimi životopisnimi in bibliografskimi podrobnostimi. Slovenci moramo biti Jirečku od vsega srca hvaležni,  da nam je naučn; minister v Ljubljani na   gimnaziji