AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 1, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. Dragocene hlače Joseph Koben, star 45 let, zaposlen pri WPA projektih, stanujoč v siromašnem hotelu na Bolivar Rd., se je pritožil policiji, da mu je nekdo ukradel— hlače, edine hlače, katere je imel. Obenem je priznal policija, da os \je bal ropar jev in da je zašil v podlogo hlač tri bankovce po $20.00, torej sklepaj $60.00, da je bil tako varen pred roparji. Toda Koben ni računal z ljudmi, ki so tudi bili potrebni hlač. Eden takih možakov se je splazil ponoči v njegovo sobo In mu ukradel hlače. Ropar je ukradene hlače — kot je pozneje dognala policija — prodal nekemu starinarju za $1.35. In ko je policija s Kobnom dospela k starinarju, so seveda takoj našli hlače, in v njih $60.00 zašitih. Prijeli so tudi tatu, ki je hlače ukradel in ki se je trikrat mečno lopnil po glavi, češ, zakaj vraga nisem bolj pogledal ukradenih hlač in dobil v njih — $60.00. Več izboljšanih cest za na selbino mM delavski odbor je dobil oster udarec JJa)% sodnije. Tudi administracija Panika Roosevelta je prizadela Glede prometnih signalov v naselbini Včeraj se je zglasil v našem uredništvu councilman 23. var-de, Mr. John Novak, ki nam je povedal, da so končno v prometnem odseku policijskega oddelka dognali potrebo naše trditve, da se inštalira prometna luč na križišču E. 61st"st. in St. Clair Ave. Gospode "v City Iiall je vzelo celo leto, da so dognali to potrebo. Kot nam je councilman Mr. Novak zatrje-. val, je bil mnogokrat pri načelniku prometnega odseka, toda so zadevo vselej preložili ali pa pozabili na njo. Sedaj pričakujemo, da bo stvar v nekaj dnevih rešena. Obenem se nam je sporočilo, da bodo prometni signal, ki se nahaja na križišču Glass Ave. in Norwood Rd., odstranili. Dotična prometna luč pride na križišče 61. ceste in St. Clair Ave., kjer dnevno pohaja stotine ljudi v cerkev sv. Vida in kjer se je ustvarila vez z novim bulevardom proti jezeru. Ako bi imel kdo tozadevno kaj pripomniti, je prošen, da se zglasi v našem uradu ali pa direktno pri councilmanu Mr. Novaku. Slovenska moška zveza V četrtek 2. marca se vrši redna mesečna seja podruž. št. 3 SMZ in sicer v Slovenskem domu na Holmes Ave., začetek ob sedmih zvečer. Po seji se bo ser-viralo mala okrepčila. Na sejo pridejo tudi člani podružnice št. 5 SMZ. Društvo Cerkniško jezero člane društva Cerkniško jezero se prosi, da vrnejo neprodane vstopnice od zadnje pri-rcditve.-v—Tajnica. Mestni proračun V mestni zbornici je bil dopo-slan proračun mesta Clevelanda za leto 1939. Glasom izjave župana Burtona je proračun balan-ciran, to je, dohodki so enako visoki kot stroški. Vendar je gospod župan v proračunu pil na račun; še nedobljene medvedove kože, ali kot pravimo, naredil je proračun na kredo, v trdnem prepričanj u, da mu bodo volivci pri volitvah dne 22. marca dovolili nadjjnih $8,000,000 za mestne stroške, kar je pa na vsak način jako dvomljivo. Helen Količek V Lake county Memorial bolnišnici v Painesville, Ohio, je te dni umrla Miss Helen Košiček, ki je svoječasno stanovala pri svoji sestri Mrs. Frank Jerman, soprogi znanega slovenskega krojača v Geneva, O. Poleg dveh sester zapušča ranjka, ki je bila stara 32 let, še očeta Antona Ko-šička, tri brate, dočim se nahaja ena sestra, Josephine, v San Franciscu. Pogreb se je vršil v pondeljek v Madisonu in je vodil pogrebne obrede Rev. Ludwig Virant, župnik v Madisonu. Naj bo ran j ki mirna ameriška zemlja! Telefonska služba The Ohio Bell Telephone Co. naznanja, da ima danes v Cle-velandu več telefonov kot kdaj prej v najboljših časih. Lansko leto je kompanija dobila nad 20,000 novih naročnikov za'telefon. In v prvih dveh mesecih letošnjega leta je kompanija inštalirala 8,000 novih telefonov. Mnenje Mr. Burtona Naš gospod župan, Harold Burton, je imel včeraj nagovor na mestne uslužbence. Tekom nagovora je poudarjal nevarnosti, ki pretijo mestu, ako mestna vlada ne dobi od volivcev 22. marca dovoljenih $8,000,000 za svoje nadaljne stroške. Mr. Burton je mnenja, da če volivci zavržejo njegovo prošnjo za nadal-nje milijone, da bo mesto moralo prenehito s čiščenjem ulic, s pobiranjem smeti, in da se bo morala ognjegasna in policijska služba zelo omejiti. Tudi v mestno bolnišnico se ne bo moglo več sprejemati večje število bolnikov. Župan govori V prostorih Export kluba v Clevelandu bo danes nastopil župan Eduardo Dibos, ki je mestni načelnik mesta Lima, Peru, Južna Amerika, kjer se je pred par meseci vršila konferenca zastopnikov ameriških republik. Mr, Dibos je poznan kot jako agilen v industrijskih krogih. Razstrelba v tovarni Uradniki v tovarni Willard Storage Battery Co. si prizadevajo, da doženejo vzrok raz-strelbe, ki je nastala včeraj v tovarni in radi katere so bili štirje delavci ranjeni. Razstrelba je povzročila tudi precejšnjo škodo v tovarni. Izredna seja Izredna seja direktorija Slov. društv. doma se vrši v sredo 1. marca ob 7:30 zvečer. Pozivlje se vse direktorje, da gotovo pridejo radi važnih zadev. — Tajnik. DOMOVINA AMERICAN HOME f* »parali v Vatikanu bodo sporočali svetu 91,0$evrši potek volitve novega papeža ica 49 \ iutrai februarja. V sredo zbere zbornica kardi-1 if ^je'in, Začne z uradnim glaso-w Vse/a izvolitev novega pape-5 lpl''čukl)redpripraVe s0 8'otove 'i a 'Zrn?U]e se le še prihoda ene-J Vjatik ameriških kardinalov, j a Se, a"ski krogi so naznanili, C "0 of« a Por « Prvič V zgodovini ' l!tl1 Volit°Cal°' potom radi,a 0 1 zapapeža- Mogočna ^dv tra(^0 P°staJa ,J0 toza- Vv-atnadan °znan-iaia>! »v, 1Sl glasovanje kardina- j i' !etih je izvedel za c , Papeža samo Rim in i ' 5|itvi 86 Je razširil;a vest o iz- i /| 10°stalem svetu. Te dni 1 o bo svet znal že nekaj minut po - končani volitvi, kdo je glavar ka- - toliške Cerkve. Iz Vatikana so se morali včeraj i umakniti vsi zastopniki vseh tu-jezemskih držav. Cerkveni krogi nikakor ne želijo, da bi bil kdo .' navzoč in bi postalo sumljivo, da skuša vplivati na zbornico kardinalov. Včeraj je obiskal Vatikan bivši španski kralj Alfonso XIII, ki je prišel v dotiko z državnim tajnikom kardinalom Pacellijem, toda se je hitro umaknil iz Vatikana, k;> je dognal, da so kardinali prezaposleni s pripravami za volitve. BiPja °n' 28" februarja. W k vaSOdni^'a Zedinjenih dr- I ^ni}^3 štirikrat udarila ■%tj delavskih postavah Por^ J® Sadnem delavskem 2a , Je bil dosedaj naj-■ 8l0lttba C. I. O. organi- tekom lanskega le-»f°vSe sPdnija potrdila liSra Ukrepe vladnega de-flNiav'^k01^, pa je včeraj pila. 12 Vs j|ftije ^ razsodbo najvišje !pija e dobila tudi admini-4 ^oea tednika Roosevel-' fc U(Jarec. * i; °cali , ? Hii- že> da -ie na->- odredila, dk so se-°vit nepostavni. To je Prvič za John ' H 2aacel^ika C. I. O., in i% b administracijo pred- !>šS ' ?Cud0Slej priporočal dočim je o upra-4 ^ h1 Roosevelta zna-I%uč°tela nastopiti v no- štrajU> kjer se Je šl° za f!>r,ajke- Najvišja sod-sedeči I A ak r0p privatne last- Sv0U^rec-'ki ga je dobilo Nje • VrStah C- O- or-\ k.Je razsodba najvišje j, t)raVj, da kompanije s ^rtna k°s« 0 f V ^ ip ' -i bii °Dek» preminul rojak sP^tar581et- Doma ' V ' cka' Begunje pri i Si elandu .ie stano-^ V1' ] 0Val je na 935 E. \l s°lini Jih dvajset let J'e |i \ v in y p zapušča brata >' ^ . arbertonu sestro 5 ^ Vrgj ant- Pogreb ranj-iz četrtek popoldne Zakrajšek po-i.VtV°da na 6016 St. I Viik ranjkemu mir- f^fn*ke prošnje V.Xrv briške Domovi-soboto popol-S^Ha?aprej Pišemo pro-ruge državljan-! X ; Judi dobite v na-S ^erf5l?0trebna pojasni- lahko drŽavljanStv0-V^H'' z zaupanjem rvp ki ^8ega urada v vseh Htv^ tlčeJO ameriškega imajo popolno pravico odsloviti za vselej vse delavce, ki so se udeležili sedečega štrajka. Dosedaj je vladni delavski odbor vedno odredil, da morajo kompanije sprejeti zopet na delo "sedeče štrajkarje." V bodoče kompanijam tega ne bo treba storiti. Tisoče delavcev bo radi te .razsodbe zgubilo delo in bodo na njih mesto prišli drugi, ki se niso udeleževali sedečih štrajkov. Tretja razsodba, ki jo je oddala najvišja sodnija, se glasi, da delavci, ki kršijo podpisane pogodbe glede štrajka, nikakor niso upravičeni do dobrot in ugodnosti, ki jih ima na razpolago vladni delavski odbor. četrta razsodba pravi, da imajo vse sodnije pravico pregledati zapisnike in dokaze, pričevanje in postopanje o vseh delavskih obravnavah pred vladnim delavskim odborom, ki dosedaj ni dovolil, da bi se njegovo poslovanje nadziralo. "Delavci imajo vso pravico štrajkati in se boriti postavno za boljše" delavske razmere," pravi razsodb^ najvišje sodnije, "toda nobene pravice nimajo polastiti se kompanijske lastnine in sedeti v kompanijskih prostorih kot štrajkarji. To je nasilje, ki nasprotuje vsem ameriškim tradicijam." i-—.—_ Dobila nagrado Pred več meseci se je vršil nekak filmski kontest, ki je zahteval, da se odgovori na več jako zapletenih vprašanj. Razpisane so bile velike nagrade. Drugo nagrado je dobila neka vdova v Barbertonu, v vsoti $25,000, dočim je dobila prvo nagrado, $50,000, neka Italijanka v San Franciscu. Mrs. Frances Vidmar, 1158 E. 74th St., je tudi dobila eno izmed nagrad v vsoti $100. Naše 'čestitke! Stari avtomobili Gorje lastnikom starih avtomobilov, ako sprejme državna zbornica predlog senatorja Bar-tuneka iz Clevelanda, ki je predlagal, da se ne sme podeliti nobenemu lastniku avtomobila licenca, ako lastuje avtomobil, ki je star 10 let ali več. Senator Bar-tunek je mnenja, da stari avtomobili povzročajo največ prometnih nesreč na javnih cestah. Councilman 23. varde, Mr. 0 John Novak, nam je včeraj povedal, da so skoro že gotovi načrti glasom katerih se bodo ceste severno od St. Clair Ave. iz- 1 boljšale, oziroma na novo tla-- kale na način, kot je tlakana " sedaj St. Clair Ave. Pred vsem 3 pridejo najprvo v po&ev 62., 1 63. in 64. cesta, severno od St. Clair Ave. Dela bodo oddana kot WPA projekt in bodo izvr-i šena še letos, kot nam je zago-; tovil councilman Mr. Novak. •-o- Zanimive primarne volitve v Chicagu Chicago, 28. februarja. Danes je oddalo nad en milijon državljanov v mestu Chicagu svoje glasove pri primarnih županskih volitvah. Pred volitvami se je vršila v Chicagu nenavadno zanimiva politična borba, ki je bila skoro brez primere v zgodovini mesta. Za župana sta pri primarnih volitvah kandidirala dva republikanca in dva demokrata. V Chicagu je 1,800,000 registriranih volivcev. V torek je oddalo svoje glasove skoro 1,200,000 državljanov. Demokrat je trdijo, da je bilo za njih kandidate oddanih 900,000 glasov. Ožje županske volitve se vršijo dne 4. aprila^ Skoro sleherni kandidat te ali 'one'"siranke*1 je "fclf prepričam "da bo gotovo nominiran. Med kandidati je tudi znani bivši chicaški župan, republikanec Thompson, ki je svoječasno grozil, da bo "namlatil angleškega kralja Georga V." Glasom najnovejših poročil je odnesel zmago pri primarnih volitvah sedanji župan Edward Kelly, ki je dobil 593,000 glasov, : njegov nasprotnik Courtney pa . 315,000. Republikanci so nomi-nirali Greena, ki je dobil 207,000 i glasov, nasprotnik Thompson pa . samo 56,000. -o- Družinska tragedija i V stanovanju družine Mr. in 1 Mrs. Roy Pettry, 2024 E. 82d 1 St., je prišlo do družinskega 1 prepira, ki se je končal z ža- 1 lostno posledico. Po prepiru je ~ Mrs. Pettry vzela revolver in 1 zadela s kroglo svojega moža ' v glavo. Zdravniki ne upajo, f da bi ozdravel. Po streljanju i je ženska zavžila pol kozarca i strupa, toda zdravniki ji bodo 1 rešili življenje. Par se je naha- 1 jal šele od lanskega novembra ( v Clevelandu in se ne ve, odkod je prišel v mesto. ] Prihod marca Mesec marec se je danes naselil z nami in pripeljal s seboj ne- ] vihto in mraz. Dočim je kazal ] toplomer včeraj preko dneva 67 , stopinj toplote, je pa zvečer iz- j bruhnila nevihta, ki je naredila , občutno škodo v mestu, obenem , pa zopet vrnila zimo mestu. < Nocoj k predstavi! Nocoj večer se vrši lepa pasi- < jonska predstava v novi šoli fa- i re sv. Vida. Pri tem se bodo ka- i zale tudi posebne slike iz stare i domovine. Predstava je v korist ] nove godbe fare sv. Vida. Občin- j stvo je prijazno vabljeno. Zače- tek ob 7:30. — A. G. j Plačilo računov j V našem uradu lahko vsak 5 čas plačate svoje račune za plin, elektriko, vodo ali telefon. Vi dobite uradno potrdilo j in prihranite si pot v mesto. ^ --U--- Azana odstopil, Negrin pripravljen za beg Paris, 28. februarja, Miguel Azana, predsednik lojalistične Španije, se je danes odpovedal svojemu uradu. V pismu, ki ga je poslal predsedni-Su; španskega parlamenta, pravi Azana, da želi, da nastane mir v Španiji in da lojalisti sploh nimajo nobenega upanja na zmago. Obenem se poroča iz Španije, da preti obstoječi republikanski vladi popolen pogin. Angleške in francoske bojne ladje se nahajajo v bližini španskih pristanišč, da odpeljejo razne lojalistične voditelje iz Španije, ki se nahajajo na begu. Mini-sterski predsednik Negrin, ki je še pred par dnevi trdil, da se nikdar ne poda, je že zbežal. Vrhovni poveljnik lojalističnih čet general Miaja se bo vkrcal na neki parnik, ki ga bo odpeljal v Mehiko, kamor ga je povabil predsednik Cardenas. Vsi ! boji v Španiji so prenehali. Lo-jalistične čete v Španiji, zlasti 1 v Madridu, ki so se še pred i enim tednom borile na fronti, ' sedaj čistijo parke v Madridu i in opravljajo druga enaka de- : la. Lahko se reče, da je civilna : vojna v Španiji končana. Ge- < neral Franco je že pripoznan ' od skoro vseh držav. -O----! Masna demonstracija komunistov v New Yorku : New York, 28. februarja. ; Newyorška komunistična stranka je praznovala včeraj 20-let-nico obstoja ruske komunistič- : ne stranke s tem, da je sklicala , v Madison Square Garden dvorano svoje pristaše, katerih < 20,000 se je udeležilo shoda. , 1,200 policistov je dospelo pred j dvorano, da so pazili na javni red in mir. Vodja komunistov, neki Žid po imenu Israel Am- ] ter, je tekom govora napadal i Rev. Coughlina in kongresma- i na Diesa, ki /preiskuje proti- s ameriške aktivnosti. Sicer je 1 pa bil še dober mir in policija ] je aretirala le dva pretepača ' zun;aj dvorane. f| --o-:— * Kabinet republike Venezuele : je odglasoval, da prizna vlado 1 generala Franca. i Je zažigal, da je potem lahko gasil 39 let stari Herbert Hollings-head, Willoughby, Ohio, v neposredni bližini Clevelanda, je včeraj priznal ,da je povzročil pet požar j ev, češ, kjer gori, tam je treba gasiti. Hollingshead je član prostovoljne požarne bram-be v omenjenem mestu. Imel je navado zakuriti, oziroma zapali-ti kako hišo, nakar se je takoj pridružil ognjegascem in gasil kot bi šlo za stavo. Možakar mo-' ra biti očividno nekako zmešan, j Je oče štirih otrok in pa poklicu I barvar. Včeraj so ga prijeli in ga držijo pod visoko varščino v zaporih mesta Painesville, O. | -o- Nasprotniki Rev. Coughlina se skušajo organizirati j Cleveland. — Dr. Dilworth Lupton, znani protestantovski pastor v Clevelandu, skuša organizirati nasprotnike radio pridigarja Rev. Coughlina, za uspešno proti-borbo napram radio govorniku. Dr. Lupton je mnenja, da; se bo potom radia najbolj uspe-! šno lahko pobijalo "laži," katere1, prinaša v svet Rev. Coughlin. V ' tem načrtu ima dr. Lupton pod- j: pero mnogih elevelandskih ži-!' dov, katerim je postalo tesno, ker !] jih Rev. Coughlin napada, da ši- i1 rijo komunizem ne samo v Ame- c riki, pač pa po vsem svetu. Dr. Lupten je obenem,tudi izjavil, da 1 še popolnoma strinja s predlo- 1 gcm, da se Rev. Coughlina ne ^ more prisiliti,, da ne bi svobodno } razvijal svojih idej. "Imeti pa e moramo na razpolago," je dejal ^ dr. Lupton,-"proti-utež, posebno ' radio uro, tekom katere Se bo pobijalo "laži," katere prinaša Rev. 1 Coughlin v javnost," ^ -o--i Novi deal predsednika Roosevelfa naznanja značilne spremembe. Korenitih reform ne bo Washington, 28. f ebr uar j a. Administracija predsednika Rcosevelta ima baje dovolj novega deala in bo prenehala z reformami. Poleg tega bo skušala Rooseveltova administracija pridobiti za sebe ameriški business; Trgovinski tajnik Hopkins je pretekli teden tozadevno dvignil i prvi glas administracije. Splošno se sodi, da je dobil Hopkins navodila od predsednika Roosevel-ta, da skuša pridobiti ameriško industrijo in business na stran . vlade. j Rooseveltovo mnenje je, da je 1 vlada dosedaj dovolj eksperimen-(tirala z reformami, in ker toza-| devne reforme niso povsod dose-! gle stoprocentnega cilja, je treba opustiti reforme in se približati i --o businessu. Iz nevtralnih krogov se poroča, da je Roosevelt dognal, da njegovo postopanje proti businessu ni imelo nobenega uspeha. Business se je izkazal, da je bolj vztrajen kot Roosevelt. Pričakuje se, da bo leto« Rooseveltova administracija popustila še v marsikaterem oziru napram businessu in industriji. Vse kaže, da bo Roosevelt, oziroma demokratska stranka, v prihodnji politični kampanji hodila vsa druga pota kot dosedaj. Pričakuje se znatnega znižanja WPA projektov, odprtije industrij in zmanjšanih davkov, kar predvsem zahteva ameriški business. >-- Roosevelt si prizadeva naredili spravo med delavci in pridobili industrijo na svojo stran i i Washington, 28. f e b r u a r j a. Prvič odkar je nastal spor v vr-Istah ameriškega delavstva, se ! pričakuje, da bo delavski spor 1 poravnan tekom enega leta. Raz-j prtija med! organiziranimi delav-( ci traja že tri leta. Delavska tajnica Miss Perkins, ki je naredila načrte, glasom katerih je predsednik Roosevelt pozval ameriške delavce, da poravnajo svoje -spore, je prepričana, da bo s poravnavo nesloge v delavskih vrstah tudi ameriška industrija zadovoljna. Industrialni krogi se čudijo novi taktiki predsednika Roose-velta, ki želi. na eni strani mir med delavci, na drugi strani pa priganja industrijo k večji delavnosti. Dva kabinetna uradni- ---n ka sta tekom enega tedna se tozadevno izjavila, kar je nekaj nezaslišanega to tekom administracije predsednika Roosevelta. Rooseveltova administracija je obenem tudi prišla do prepričanja, da je sporazum v delavskih vrstah absolutno potreben, ako želi dobiti demokratska stranka zmago pri prihodnjih predsedniških volitvah. Obenem je pa mnenje predsednika Roosevelta, da nikakor ne sme imeti stranka proti sebi sovražnih napadov od strani industrije. Glede miru v delavskih vrstah dosedaj še ni nobene resne izjave niti od strani vodstva American Federation of Labor, niti od strani C. I. O. organizacije. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. OXJBSCRIPTXON RATES: CJ.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. V.8. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 8c I................*........— BESEDA IZ NARODA , —........................ Važno za narodne domove v državi Ohio JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «*iigf*°83 No. 49, Wed., March 1, 1939 Nemčija in Balkan -o- Ko je bila sklenjena monakovska pogodba in so se evropske takozvane "demokracije" podale zahtevam diktatorja Hitlerja, se je zdelo, da je Nemčiji postala odprta pot proti vzhodu. Francija je tedaj zgubila svoje prijatelje in zaveznike, kot na primer Češko, Jugoslavijo in Romunsko. Mala antanta je postala skoro brezpomembna. Sam angleški mini-sterski predsednik je bil prisiljen pripoznati, da ima Nemčija dominantno vlogo v vzhodni Evropi, kot na primer v Ukrajini, na Balkanu. Italija, zaveznica Nemčije, je pa obrnila svojo pozornost proti Sredozemskemu morju in s tem povzročila pri Francozih največjo zbeganost. Nemške manjšine v vseh državah so začele postajati ponosne, da celo predrzne, ko so zaslišale, kako "mati Nemčija" napreduje v svetu. Vedno večje so postajala zahteve teh manjšin, in posamezne države, v želji, da ohranijo mir, so se spoprijaznile z nemško ideologijo ter postale prijazne napram zahtevajoči fašistični Nemčiji. Boljše je imeti kos kruha v roki kot pa krvavo vojno, so pravili državniki, ki so se bali diktatorskih načelnikov. Toda to je bilo pred dobrimi tremi meseci, in od tedaj so razne države, neodvisne od Nemčije, deloma zgubile strah pred nemškim tiranom in skušale zopet pridobiti neodvisnost, katero so uživale prej. In prvi se je oglasil romunski kralj Kari, ki je izjavil, da na Romunskem je on gospodar in se ne bo podal nobenemu vplivu od strani diktatorjev, pač pa so njegove simpatije na strani zapadnih demokracij. Absolutno je prepovedal, da bi naraščal nemški vpliv na Romunskem in z železno roko je zatrl vsako fašistično pojavo. Šel je v London in Pariz. Kaj je tam govoril z odgovornimi državniki, je stvar tajnosti, toda gotovo je, da Nemci z njegovim obiskom pri Francozih in Angležih nikakor niso bili zadovoljni. Ko se ie Kari vrnil domov, je začel zatirati "železno gardo," ki je bila na Romunskem financirana od Nemcev. Padale so fašistične glave in danes je Romunski kralj absolutni glavar. Poleg tega pa je pozval kralj Kari v Romunijo angleške in francoske ekonomiste, kar je znamenje, da se je Nemčija precej zmotila, ko je mislila, da bo v gospodarskem oziru podjarmila Romunsko. Obenem je kralj Kari zadnje čase izjavil, da je Romunska prijateljica z Rusijo, s čimur je hotel svetu povedati, da se nikakor ne strinja z nemškimi nakanami proti Rusiji. Ob istem času pa skuša razdvojiti prijateljstvo med Nemčijo in Italijo s tem, da dovoljuje laškim interesom mnogo večje ugodnosti, kot pa so jih deležni nemški interesi na Romunskem. Iz vsega tega vidimo in lahko gledamo v bodočnost, ki nam pravi, da bo Romunska ona točka, ki bo uspešno zavr-šila konec nemški zahtevi po "Drang Na:h Osten." Toda Romunski je v enakem oziru sledila tudi Jugoslavija. Bivši ministerski predsednik Stojadinovič je bil poznan kot velik prijatelj nacijske Nemčije. Ne samo javno mnenje v Jugoslaviji, pač pa celo princ regent Pavel je direktno in indirektno prisilil Stojadinoviča, da je resigniral kot ministerski predsednik, ker so bile zveze, katere je bivši ministerski. predsednik Stojadinovič hotel vpeljati med Nemčijo in Jugoslavijo nikakor niso bile popularne, še manj pa naravne. Nemec še nikdar ni bil prijatelj Slovanov, pač pa kaže vsa svetovna zgodovina od obstoja Slovanov, da je bil Nemec oni, ki je slovanskemu narodu največ škodoval. To je bil vzrok, da je znameniti jugoslovanski državnik dr. Korošec, naš rojak, odpovedal svoje sodelovanje z dr. Sto-jadinovičem in povzročil, da je Jugoslavija dobila novo vlado, od katere je pričakovati, da se bodo razmere z Nemčijo ohladile in se bo Jugoslavija obrnila bolj prijateljsko proti Franciji in Romunski. Brez vsakega dvoma pa je, da je naklonjen jugoslovanski regent princ Pavel demokratičnemu parlamentarizmu. Fašistovske metode vladanja v Jugoslaviji bodo v nekaj mesecih popolnoma odpravljene. Jugoslovanska vlada se zaveda svoje odgovornosti napram narodu, in ko pride do krize v Evropi, med diktatorji na eni strani in med demokracijo na drugi strani, bo Jugoslavija v demokratskih vrstah, dočim bosta Hitler in njegov sodrug Mussolini pozabljena. ' ' ~ ! Kaj pravite! j , .................... . . .—. . . . t Ameriško časopisje povzdiguje v nebesa ohijskega governer-ja Brickerja češ, kako da hrani na vseh straneh in da bo imel skoro polovico manj uslužbencev kqt so jih imeli demokratski guvernerji. To je čisto navaden bunk, pa nič kakšen. Kjer je delal en demokrat, sta zdaj dva republikanca. Naj vam povemo samo en slučaj. Za službo, katero je prej opravljal Mr. Lcuis Drašler kot divizijski inženir, sta bila imenovana dva republikanca, ki oba skupaj delata toliko ur, kot jih je prej Mr. Drašler sam. Nasprotno pa vlečeta dvojno Drašlerjevc plačo, kakopak. Kje je pa tisoče drugih enakih slučajev. To je pa tista Brickerjeva ekonomija! Ampak ameriško časopisje, ki je povzročilo, da je bil Bricker izvoljen, lepo molči o tem. Pred državno zbornico v Co-lumbusu se nahajajo tri predloge, katere govore o odpravi liker licence D-4. Licenca D-4 dovoljuje klubom, da pod gotovimi pogoji točijo opojno pijačo svojim članom, kateri direktno ali indirektno plačujejo članarino v klubove blagajno. Dobra stran teh licenc je, da so veliko ceneje cd onih, ki jih poprečno lastuje-jo gostilničarji. V kolikor nam je znano D-4 licence lastdjejo vsi naši narodni domovi z izjemo enega, ker si je moral nabaviti drugo licenco. V Clevelandu in okolici lastujejo Slovenci osem in Hrvatje dva narodna domova. Skoro gotovo imajo enake licence drugi narodni domovi v državi Ohio in nastop proti sprejetju take postave mora biti skupen ob strani drugo-rodnih domov, ki se bore za svoj obstanek. Predloga, katera govori o D-4 licencah in katera ima največ za-slombe pred postavodaj o zahteva, da se bo moralo plačati letno $1,-500.00, kar je $500.00 več, kakor pa stane vsaka druga licenca. Znano nam je, da je več naših narodnih domov v takem položaju, da si licence za tako visoko vsoto rie bodo mogli nabaviti. Znano nam je tudi, da niti pri enem narodnem domu najemnina ne krije stroškov, ki jo ima stavba z operi ran jem. Najemnino je absolutno nemogoče zvišati, ker s tem bi bila društva močno prizadeta kljub temu, da so v narodno podjetjev investirala težke tisočake. Točilnica je edini prostor, ki krije prirpankljaj ter aktivira podjetje. Če pa nam ti dohodki odpadejo potem mora podjetje nazadovati, če ne celo propasti. Naše bratske organizacije imajo po večini v teh narodnih domovih investicije in lahko si mislimo, kaj se bo zgodilo, če ne bodo mogli domovi obresti in kapital plačevati. Težko si je predstavljati posledice, katere bi sledile s sprejetjem nove postave v škodo našim narodnim ustanovam in bratskim organizacijam. Ameriška Domovina se je takoj informativno obrnila na našega senatorja Wiljema Boyda ter ga prosila pojasnil kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se sprejetje take postave prepreči. Takoj, kakor hitro je uredništvo prejelo odgovor oziroma se je osebno oglasil senator Boyd v uredništvu, je bila javnost obveščena kaj jim je storiti. Priporočljivo bi bilo, da domovi dobremu nasvetu slede, ker v nasprotnem slučaju nas znajo dogodki prehiteti v nedogledno narodno škodo. V soboto sva po naklučju prišla v stik z senatorjem Wm. Boydom Mr. Mihael Lah, predsednik Slovenskega doma na Holmes Ave. in jaz ter ga vprašala o nameravani predlogi. Prijazni senator nama je dosledno ono pojasnil, kakor je to storilo uredništvo Ameriške Domovine na načelni strani. Priporočal je hitro akcijo in sicer direktno potom organizacij in naših društev, ki naj protestirajo proti sprejetju take postave na senatorje in poslance svojega okrožja. Priporočil je, naj se narodni domovi skupaj tozadevno organizirajo po celi dr-žavim, ki zborujejo v eni ali drugi dvorani proteste, da se prepreči sprejetje te postave. Protestni glasovi pri postavodajal-cih več zaležejo, kakor pa plačani lobisti, ki se ponujajo za drage dolarje. Končno pri volitvah le glasovi štejejo. V Narodnem domu na St. Clai-rju je se organizirala potrebna akcija, o kateri bodo obveščeni vsi narodni domovi, da skupno nastopijo. Vsej akciji na čelu stoji fin dečko advokat Opaškar, ki zastopa Slovensko dvorano na Prince Ave. Sklenilo se je voditi celo akcijo iz sredine naselbine iz urada tajnika Narodnega doma na St. Clair Ave. po Mr. Tau-charju. Prosi se vse narodne domove v državi Ohio, da se vabilu odzovejo in stopijo v skupno akcijo, ki bo popolnoma prosta pred i z k o r i ščevanjem političnih ra-ketirjev. Zaznali smo, da se v ozadju organiziranja D-4 licenc nekaj nepoštenega pripravlja, zato smo sklenili, da gremo mi sami s pomočjo onih, ki imajo dober namen in enake težkoče v direkten boj, ne da bi se posluževali tretjih oseb in političnih grabežljivcev. Bodimo pozorni in združimo se v skupno akcijo. Joško Penko, tajnik Slov. doma Holmes Ave. PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec Collinwoodski drobiž Influenoa Skoro v vsaki hiši je najti kakšnega, ki kiha, kašlja ali neguje prehlad. Več je družin, ki ki se lahko javno pohvalijo dvema ali celo tremi bolniki. Nevarnosti sicer ni velike, toda sitnost pa je le, če se mora človek vedno za nos vleči, solzne oči imeti, potiti in kašljati, kakor kakšen istrijanski1 osel, ko nosi tovor po skalnati planoti. Dobro žganje ima najuspešnejšo besedo pri prehladu, če se ga pravočasno pokliče k akciji. Najboljši predpis je ta, da vsakokrat, kadar se odkaljaš, "spij enega," če pa je kašelj hujše sorte "spij dva" ne žgajnerskega malega, ampak vinski kozarec, ki nekaj odleže. Kadar te božje solze toliko zaužiješ in spraviš pod streho, da vidiš poleg sebe mesto ene, dve ali tri žene, iz pol ducata, ducat in pol otrok in kadar opaziš, da pohištvo okrog tebe pleše, pojdi, poišči si posteljo, vlezi se nanjo, z odejo skrbno pokrij svoj prehlad, spravi se v postelji v pozicijo črke "S" in odleglo ti bo čez | tri ali štiri dni. Pustni dogodek Pustni večer vsakega leta ima Euclid Rifle Club člansko družabno zabavo. Tudi letos se ni opustila ta lepa navada in izvršila se je dne 21. tega meseca v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. Vse je bilo židane volje pred polnočjo, ko so si voščili po stari šegi veselega "kurenta." Točno o polnoči se lovci poslove in odidejo na svoje domove. Tudi bartendar Fr. Walter je potegnil svoj avto iz dvorišča in odšel domov v posteljo v dvorani so pa ostali, da pospravijo in urede posodo kuharice, ž njimi Mr. in Mrs. Val. Ple-šec in Charlie Lampe. Ko je bilo vse tiho se po topnicah priplazijo tri barabce, ponočni napadalci v mišljenju izropati nedolžne žrtve. Kdor pozna Plešca in Lam-peta bo gotovo znal, da. stvar ne bo ravno lahka in odročna. Email so se poprijeli in končni rezultat je bil, da je Charley enega kresnil po glavi toliko, da je obležal na podu. Tudi Mr. Plešec jih je dodelil poštene, toda imel je v obrambi slabšo pozicijo, dva proti enemu ter dobil v obrambi nekaj manjših prask. Ko je vsak od ponočnih barab dobil svojo porcijo, so jo mahnili na dom oziroma gnezdo, Iyer se te nočne ptice zbirajo in potem nedolžne ljudi napadajo v bližini Slov. doma ter pridrveli ponovno ven s kuhinjkimi noži v roki. Zunaj so zopet naleteli na Plešca ter ga prisilili, da jim je izročil denar, ki ga je imel v hlačnemu žepu. Posrečilo se je Lampetu in Ple-šcu, da so prišli do telefona v Ple-vnikovi restavraciji, da so poklicali policijo, katera je lopove prijela v bolnici, kamor so šli iskati zdravniške pomoči radi ran, ki so jih za nečedno delo od napadenih prejeli. Drugi dan so bili ti postavljeni pred sodišče in na čudo bili so samo obsojeni na dvaj- "No, da ne boste rekli, da sem prišel sem zato, da se bom redil na vaših žuljih, bom pa jaz zdaj nosil, ko vidim, da vas je srna tako zdelala. Pa še Dolenc bo poprijel," sem se ponudil. Seve, zdaj se bo že nosilo po lepi gozdni poti! In sva jo nesla z Dolencem, da se je morda še srni f letno zdelo. Dva sta prijela še Filipičevo stvar in vriskaje bi bili šli proti kempi, da se nismo bali odpreti ust radi naletavajočega snega. Doma smo obesili srne na verando, da bo lahko ves svet videl naš uspeh. Mandlova je bila res velika in je skoro segla od strehe do tal. Se reče, res da je kempa precej nizka, ampak srna je bila res precej v obilnem stanju, da jo je Mandel gledal in venomer tipal, pa govoril: "O ja, take se pa že spodrtiči, ki nekaj zaležejo!" Filipičev je bil bolj pri tleh, ampak za pečenko pa nimate na svetu boljšega mesa kot mladega srnjačka, ki potegne kakih 75 funtov. Potem'smo šli pa v kempo, kjer smo naglo napravili ogenj v štedilniku in si skuhali čaja, da nas bo malo pogrel, ker smo nameravali zopet ven v gozd. čaj je kuhal Delane in je napravil takega, da smo v skodelice vlili dosti viške, notri pa par kapljic čaja. Po takem čaju greš lahko golorok v gozd sredi najhujše zime. Jaz sem bil eden tistih, ki bi bil rad dal dva para volov, če bi mi bil kdo rekel, naj ostanem v kempi. Pa ker ni nihče zinil, sem se tudi jaz odpravil s tovariši ponovno v gozd, da ne bi kdo zijal, da sem tako mehak. Se reče, saj je morda tudi komu drugemu rojila taka pregrešna misel po glavi, samo reči ni hotel noben. Pa tudi bali smo se našega kapitana, ki nas je naganjal ven češ, da se za mizo v gorki sobi navadno ne strelja srne. Pa kakor se je pozneje izkazalo, bi bili lahko brez skrbi ostali doma, ker zvečer smo prišli prazni domov, pa nič koliko zbiti in zelo slabe volje. Mandel nas je gnal naravnost na tisti kraj, kjer je zjutraj ustrelil srno. Zastonj smo mu dopovedovali, da ni milje naokrog zdaj žive duše več, ko smo tam take počenjali, vpili in se kregali. "Se nič ne ve," je ukazal naš kapitan in smo šli. Razpostavil nas je v švarmlinijo doli pri jarku in v bojni črti smo naskočili hrib po ravno tistih skalah in deblih kot zjutraj. Ko smo pri- set in trideset dni zapora kljub temu, da imajo vsi za seboj črn kriminalni rekord. Ravno isti so ob 10 uri nekam telefonali, da se odpeljejo v Toledo, pozneje so na telefon klicali nekega rojaka naj takoj pri • de k svoji hčeri češ, da je nevarno bolna v namenu, da ga bodo na cesti izropali. Rojak je bil dovolj pameten in ni hotel lopovom nasesti. Nekoliko poprej predno so izvršili napad iia Plešca in Lampeta pa so trkali na neka vrata z namenom, da v hišo uderejo ter jo izropajo. Poizkus se jim ni posrečil. Pod nekim oknom, za katerim je bila skrita naša rojakinja pa je slišala njih posvet,' da gredo Slov. dom, ko bo enkrat bara zaprta. Storili so napad po načrtu, kateri jim je le delno uspel in kjer so se vjeli in prišli pravici v roke. Par let je bil okrog Slov. doma ponoči in dnevu lep mir, toda zadnje čase so se pojavili lopovi, katere bo Leba z silo pregnati in ž njimi obračunati. Direk-torij Slovenskega doma je tozadevno podvzel akcijo in prosi sodelovanja od naselbine, da po-izčisti naselbina pred gnilobo in mrčesom, ki je nevaren Človeški družbi. Opozarja se, da kdor daje takim kriminalnim ptičem zavetje, je za njih dejanja ravnotoliko odgovoren kot oni, ki po cesti ropajo. Usoda bo tudi njih zadela. Joško Penko. strašila, da je pozabila pasti. Tako se nekaj časa gledata iz oči v oči in ko srna vidi, da ne bo nič, dvakrat poskoči in izgine pod obronkom hriba. In tedaj, ko je Ferdo videl, da bi moral meriti v prazno, če bi se ga še prijela taka želja, je začel grabiti za glavo in bi bil vrgel kapp ob tla in jo pohodil, če bi se ne bil bal, da se ne bi prehladih Kakršne je pa potem govoril sam sebi in vesoljnemu svetu v naznanje, sem pa pogruntal po tem, ker je bilo tam, kjer je on stal, vse kopno. Od samih njegovih vročih besed je sneg skopnel. Potem, ko sem na vse strani izrazil Ferdotu svoje simpatije in sožalje nad njegovo krivo roko, sem predlagal, naj bi šli v kempo. Mraz je bilo ko sama po-štajna in nobenega izgleda ni bilo, da bi kaj dobili. "Kaj bosta pa, Mandel in Fili-pič rekla, ki podita žival po oni-le globeli, pa bosta videla, da ni nobenega na čakališču?" poizveduj? Lampe. "Kapitan bo res razsajal in vpil za žive in mrtve, pa se bo ložje prestalo kot pa če bi stali tukaj še uro ali dve v snegu," dokazujem. "Sicer pa itak moramo ' male prej demov, da bova z Lam-petem pripravila večerjo. Charlie mora speči srnino stegno in ta pa vzame precej časa. Sicer imamo pa že dve srni in za en dan je to dovolj." Ozremo se še enkrat doli v glo- šli napol mrtvi gori na hrib, ni- ^ smo imeli kaj pobrati ne nositi. g Potem nas je gnal na drugo ^ stran hriba, kjer nas je štiri raz-postavil ob robu in koncu doline, ^ on in pa Filipič sta pognala pa -gori po dolini, kjer je bilo nekaj r drevja. z Ustavil sem se v nekih skalah doli pod robom, odkoder sem imel ^ razgled po vsej dolini. Naslonil ^ sem se ob debel štor, da sem imel ^ hrbet zavarovan pred vetrom, ^ razgrebel sneg in se vsedel na ^ kamen. Tukaj bom, dokler ne bo- . sta fanta pognala skozi, ampak j' naj nikdar več ne jem, če bom streljal, ako se zapodi po pomoti , kaka srna v te skale. Sem že zju- , traj imel šolo in dobro vem, kaj ( se pravi vlačiti srne po skalah in grvinah. Se reče, saj mi te prisege ni bilo treba izpolniti, ker se je bila obrnila žival, kar sta jo spodila, ^ gori v breg tam, kjer je stal Jazbec in en'par pa tam, kjer je pre- ' žal nanje Lampe. Videl sem naša gonjača, kako sta kobalila po razbitem terenu in ko sta bila ne- ' kako sredi doline in nista spodi-la ničesar proti meni, sem na svojo roko zapustil čakališče in šel obiskat stražo na moji desni, Lampeta in Jazbeca. Lampe je pripovedoval, kako sta pokukala izza obronka srnjak in srna. Od srnjaka je videl samo rogovje, od srne pa samo ušesa. Čakal je, da bosta pokazala malo več, pa nista. Najbrže sta ga zavohala in sta se lepo štuknila nazaj in si poiskala prehod na varnejšem prostoru. In prav tista dva sta menda prišla potrkat k Jazbecu, ker je povedal, kako se je naenkrat znašla pred njim krasna srnica, ki se ustavi kakih petdeset korakov pred njim in ga tako zvedavo pogleduje, kot bi ga poznala, pa da se ne more domisliti, kje da ga je že videla. In mesto, da bi bil Ferdo galanten človek, se odkril, lepo priklonil in srno pozdravil z lepim pozdravom: "O, dobro jutro, gnadljiva gospa! Ste že vstali? Kako pa kaj pri vas doma?" pa je šel, pokora nemarna, pomeril tako tjev en dan in sprožil. Pink! je reklo in krogla iz karabinke je zavrtala močno luknjo v zrak, kakih deset čevljev nad srno. Srna lepo mirno stoji naprej in čaka nadaljnega razvitja svetovnih dogodkov. Ferdo pa stoji tam kot drog, ob katerem rase hmelj na Štajerskem ali pa kje drugje. ! Menda je čakal, da se bo srna zvrnila in da se je samo tako pre- bel, kjer sta Mandel in ^ kobalila preko skal in se P vala skozi^grmovje, podeč w nega sovražnika pred sebo. bri in trdni veri, da bomo i"1' stregli, če kaj spodita. JeJ' bila vedela, da se pehata za vo in da sedimo mi lepo n'' kem, med tem, ko ona to ščinkovca na nosu in otep rokama okrog sebe, da j'n"; zamrzne kri v žilah. pa prišli pod Mandlovo ^ do šele tisti dan in nihče J* re zahtevati od ljudi, da j koj prvi dan privadili d' ^ ni. Saj se še junci, kis0, navadna živina, ne Prl|. jarmu prvi dan, ampak 'e™ lagoma. Napol zmrzli se privleč6"* kempe in sami sebi del81", klone, da smo bili toliko Pa ' j da znamo ločiti zakurjen" r zasnežene poljane, po kat ni veter ledene kosmiče- ^ Komaj da smo odložili P nam je že segla roka P° z[{ lih, ki so na svetu nalašč M segrejejo človeku njeg°\j tranje prostore. Malo Pr | imeli ušesa rdeča od mi'aZ*j ( so postala pa že malo j>° Jj nate barve, ki je vselej * nje notranjega pokoja 111 j. stitve črvičenja. Midva 1.j petom, sva morala biti P | precej zmerna, ker sva ^ mandirana v kuhinjo, a | biti človek pri pravi Pa^ | ne sede po pomoti na ^ 1 štedilnik misleč, da se Je .j 1 ha divan. Ker pa Ferdo ^ ( nobenega posebnega dela,,, j kazanega ne iz proste v | i menjenega, je obljubil, ^ pil za' vse tri, torej naj S ± brez skrbi v kuhinjo- ' ' sila dober človek in ve ustreže rojaku. J " Charlie je šel v klet_ j no stegno, ki je bila pJ , • Za dvakrat ga bo dovolj' ^ naš kuhar. Začel ga Je v razne uniforme h1 " ^ da bo boljši okus in m®^ vil v pečico pod štediln1 .f sem začel pa lupiti k?0, jj sem prav vedel, koliko bi | žil, samo slutil sem, da^j ' družina šestih, ljudi ta „ J| j lačna. Zato sem i?^^ , vsako osebo po štiri j krompirje, ki bi v norm8^ gj merah eden zadostoval f J ' nje velikega junaka. ^ maral, da bi mi kdo ^ 1 jim merim krompir, ki ^ ^ t pa se ga človek tako 'iaJ, t no še, če ga je dosti v s Polovico krompii'Ja * s| ' pil, drugo polovico sen1 ^ _ vil za drugi dan. Voi^'J lepo zrezal na koščke v ^ r sko kastrolo, ki sem J0^ omari. V kastrolo s£f! ' masti, da bo vsak koš^1^ i rja tako namazan, c'a ,■;> brez posebnega priza« i grlu. Na rezal sem nek^.^^ i malo popopral in osoli j - pir je bil pripravljen za " 11 | Ker zadostuje kake ^ i da se krompir izpraž1' f - ral čakati, da bo Peč®j i/ 1 pečena, ker sicer . J ' krompir čakati, kar bi ^ 3 cej vzelo na okusu- ^ i i sem Lampeta, v kol1 ■ bo srna pečena. j F ; "Kake dve uri in K' ^ i stegno precej debel0' ^ - povedal. Torej čeZgV<,j<>? - bom že lahko začel s 7 žbo pri štedilniku. ■ Ker se nisem hote' q ^ ■ nobeno drugo zad^ krompir, sem izroči ^ ■ v varstvo Lampetu 1 j« - Ferdotu za mizo, t)>, i vso moč prizadeval ^ ■ kor mogoče največ ^ ^ ca spravil s tega ®v i sem se bal, da bi > preveč ne utrudil, se ^ i skočil na pomoč i*1 P jiO ■ lovico napornega de ^ ^ • je rame. Lampe Je j i|!;. ■ tal po kuhinji, odP^j ii1 - piral vratca pri i bantil nad pečjo, • prav, ker da se s1'1^ i niti ne gane in da J dno enako. ,„iiž) (Dalje prihod Počakal je, da sem se skril za grm, pa počasi odjezdil. Čudno mi je bilo pri srcu. O lovu na bizone sem že mnogo bral in Sam mi ni mogel nič novega več povedati. Toda velika razlika je med papirjem, na katerem bereš o takem lovu, pa med divjino, kjer tak lov doživljaš! Prvikrat v življenju sem gledal bizona. Na kako divjačino sem do tistikrat streljal? V primeri s to ogromno, res nevarno divjačino prav za prav na nobeno, čisto nobeno. Zato si morebiti mislite, da sem bil čisto zadovoljen s Samom in z njegovimi varnostnimi odredbami, ki mi jih je zabičeval v svoji veliki' skrbi do mene, in da si prav gotovo nisem upal izza grma—. Pa bilo mi je čisto drugače. Prej sem hotel bizone le videti, opazovati, radovedno, vedoželj-no. Ko pa je Sam odjezdil, je tudi mene zgrabila lovska strast. Vleklo me je, nepremagljivo me je vliklo, da se poskusim z njimi tudi jaz. Hawkens se je mislil spraviti nad mlado kravo. Sramota, sem si mislil. Za mlado kravo ni treba nikakega poguma. Pravi lo vec se loti ravno največjega bi ka. Moj serec je bil ves nemiren, plesal je in vlekel za vajeti ter strigel z ušesi. Tudi on še ni videl bizonov, strah ga je bilo, ušel bi bil rad. Komaj sem ga držal. Ali ni bilo bolje, če sem ga prisilil nad bika? Prav nič nisem bil razburjen, trezno sem presojal položaj in razmišljal, ali bi ali ne. In tedaj je odločil trenutek. Sam se je približal čredi na kakih tri sto korakov. Tam je spodbodel konja in zdirjal naravnost nad čredo, šinil mimo bika in nad kravo, ki si jo je izbral. Osupnila je, obstala, pozabila na beg. Sedaj je bil pri njej. Čul sem strel. Ali jo je zadel, tega nisem videl, drug silovit prizor je zajel vso mojo pozornost. Strašni bik je planil na noge in buljil v Sama. Kaka krasna žival! Tista orjaška postava z mogočno glavo, s širokim, vzbo-čenim čelom in kratkimi, pa močnimi, navzgor zakrivljenimi rogovi, tista gosta ,kuštrava griva r.a vratu in na prsih! Prekrasna slika divje, neuklonljive sile! In visoki greben je to podobo moči in divjosti še krepkeje poudaril in izrazil do dovršenosti. Da, ta žival je bila nevarna, silno nevarna ! In prav ta nevarnost me je dražila, da bi poskusil človeško izurjenost na tej živalski sirovi in divji moči. Ali sem res hotel ali nisem —? Sam ne vem. Ali je serec z menoj ušel? Ali sem ga jaz pognal? Tudi ne vem. Le to vem, da je planil izza grmovja in na levo in da sem ga potegnil na desno. In že sVa dirjala naravnost proti biku. čul naju je, obrnil se je, naju zagledal in sklonil mogočno gla-da sprejme konja in jezdeca s strašnimi rogovi. Sam je kričal kakor na ra-žnju. Pa ni bilo časa, da bi se ozrl za njim. Da bi bizonu kroglo poslal? Ni bilo mogče, ni mi kazal pravo, ugodno stran, pa tudi moj konj ni hotel ubogati, slep od strahu je dirjal naravnost biku na rogove. Da bi naju nabodel, je bil raz-koračil zadnje noge in sunil z glavo z vso močjo kvišku. Le z naj-'ečjim naporom se mi je posrečilo, da sem potegnil serca za nekaj centimetrov na stran, v silnem skoku se je pognal črez zadnji del bika, njegovi rogovi pa so V tistem trenutku sunili trdo mimo moje noge. Priletel sem naravnost v mlako, kjer se je bik malo prej valjal. Videl sem jo, naglo sem dvignil noge iz stremen. In še ob pravem času. Konju je spodrknilo, padel je^ ZAHVALA V prijetno dolžnost si šteje-va, da se iskreno zahvaliva vsem onim, ki so nama pripravili nepričakovano 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Dne 18. januarja pridejo v vas Mr. in Mrs. Cavdek in Mrs. Kalin pod pretvezo, da bodo zamenjali hišo za gostilno ter naju povabijo naj greva prostore ogledat. Ker smo si bili vedno prijatelji nisva mogla prijaznega vabila odkloniti. Dospevši v hišo pregledamo vse prostore v koliko bi se dali preurediti. Grede domov nas nagovarja Mrs. Kalin naj bi mimogrede stopili v Slovenski dom na Holmes Ave., češ, da imajo na odru vajo za igro, pri kateri ima nje sin vlogo. Radi spoštovanja do Cavdekove družine sva sledila v dvorano. Vrata se odpro in proti nama zadoni od neštetih prijateljev veseli "Surprise!" Momentno nisva vedela kaj vse to pomeni in komu vse to velja. Kakor okamenels sva obstala in plaho zrla prijazne obraze, ki so zadevali ob naju v nepričakovanem presenečenju. Poleg vsega nama je bilo presenečenje še večje, ko sva za mizo uzrla brata John Korena iz Jolieta, 111., ki je prišel na najino slavnost, ne da bi "midva znala, da se nahaja v Clevelandu. Iskrene čestitke od otrok, sorodnikov in prijateljev nama je izvabilo na oko hvaležno solzo v zavesti, da imava še mnogo prijateljev, ki nama žele dobro. Iskrena hvala Mr. Antonu Rudmanu za vzorno vodstvo programa, Mr. in Mrs. Anton Cavdek in Mrs. Rose Kalin z g posrečen zvit način in potegavščino na surprise party. Najlepša hvala najinim otrokom, Mrs. D rem el, Mrs. Kralj in Mrs.^Frances Kaste: lic za njih trud in veliko delo, ki so ga imeli s pobiranjem prispevkov in vabilom prijateljev, da so nama priredili krasen slavnostni večer. Hvala godcem za živahno godbo, še posebno pa Mr. Louis Simončič iz Maple Heights, Ohio. Iskrena hvala izbornim kuharicam, ki so napravile naj-ckusnejša jedila in pecivo za slavnostni večer. Našo zahva- lo naj prejmejo: Mrs. Tolar, Mrs. Dremelj, Mrs. Henikman, Mrs. Bradač in Mrs. Može. Hvala strežajkam, ki so pridno servirale® na mizo in pripomogle s svojo ročnostjo do lepega večera. Najino zahvalo naj prejmejo sledeče: Miss Rose Perovšek, Miss Mary Žagar, Miss Helen Kožar, Mrs, Rose Novak, Miss Frances Trepal, Miss Ana Kralj, Mrs. Mary Latkovich, Mrs. Kather-ine Kralj. Iskrena hvala tudi fantom, ki so pomagali streči in onim, ki so imeli ba-ro v oskrbi. Hvala Mr. in Mrs. Jack Po-renta iz Thames Ave. za navzočnost, ker sta nama bila tudi pred 25 leti tovariš in to-'• arišica ob poroki. Iskrena hvala za brzojavne čestitke Mr. in Mrs. John Hin-ko, glavnemu uradu SMZ. in družini Kozlevčar iz Larch-mont Rd., ki so bile poslane ob najini slavnosti. Hvala lepa Mr. Antonu Rudmanu, Mr. Benevol, Mrs. Su-šel in Mr. J. Koren za lepe in ginljive besede. Hvala Mr. Frank Kralj in Mr. William Mackensen za brezplačni avtomobilski prevoz. Hvala Mr. Frank Dremelj za skrb in red izvršitve slavnosti, kakor tudi Mr. Frank Dremelj Jr. za oskrbo garderobe. Hvala lepa družini Verbič, E. 76 St., za šopek cvetlic, katere so bile okinčane z srebrnimi dolarji. Iskrena hvala Mr. Frank Jankovich za godbo v dvorani in na radio programu. Najlepšo zahvalo naj prejmejo darovalci in sicer: Mrl in Mrs. Frank Dremel, E. 159 St., Mrs. Rose Krall, Mr. in Mrs. Louis Kastelic, Mr. in Mrs. Frank Juratovec, Mr. in Mrs. Louis Brežic, Mr. in Mrs. Lawrence Liptak,. Mr. in Mrs. Anton1 Novak, Maple Heights, Mrs. Rose Verbic, Mr. in Mrs. -John Simon, Mr. in Mrs. Jim J e v n i k a r, Mr. John Verbič, Miss Angela Verbič, Mr. in Mrs. John Koren Jr., Mr. in Mrs. Andrew Bra-dach, Mr. in Mrs. Joe Majce, j Mr. in Mrs. Joe Perovšek, Mr. in Mrs. Anton Cernigoj Sr., i Mr. in Mrs. Frank Cerne Sr., | E. 160 St., Mr. in Mrs. Anton Cavdek, Mr. Joe in Wil-1 liam Champa, Miss Victoria Champa. M. William Mackensen, Mr. I in Mrs. Thomas Latkovic, Mr. I in Mrs. Joe Nadrah, Mr. in Mrs. Frank Tomazic, Mr. in Mrs. William Krutso, Mr. in Mrs. Frank Kapel, E. 159 St., Mr. in Mrs. Matt Pizmoht, Mr. in Mrs. Jim Vidmar, E. 60 St.; Mr. in Mrs. John Hanko, Mr. in Mrs. Frank Jakoš, E. 159 St., Mr. in Mrs. Frank Može, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič, Mr. John Zurga Sr., Mr. in Mrs. Anton Laurich Sr., Mrs. Rose Planinšek, Mr. in Mrs. A. F. Svetek, Mr. in Mrs. Leo Kaušek, Mr. in Mrs. Frank Kozlevčar, Mr. in Mrs. Jack Porenta, Mr. in Mrs. Frank Jurečič, Mr. in Mrs. Jim Verbič, Mr. in Mrs. Joe Fidel, Mr. in Mrs. John Gorišek, Mr. in Mrs. Stanley Zurga. Mr. in Mrs. Frank Zaverl, Mr. Frank Yankovich, Mr. in Mrs. Frank Mihelič, E. 74 St., Mr. in Mrs. Anton Mauser, Mr. in Mrs. Anton Nadrah Sr., Mr. in Mrs. Joe Poznic, Mr. in Mrs. Joe Rakovec, Mrs. Frances Bačar, Mr. in Mrs. Anton Cernigoj Jr., Mr. in Mrs. Matt Kastelic Sr., Mr. in Mrs. Krist Kalin, Mrs. Angela Možina, Mr. in Mrs. Joe Chervan, Mr. in Mrs. Martin Valetich, Mr. in Mrs. Victor Brezar, Mrs. l|Iary Debenak, Mr. in Mrs. Frank Kavach, Mrs. Jenny Marsnik, Mr. in Mrs. John Markel, Mr. in Mrs. Louis Krapenc, Mr. in Mrs. Anton Anžlovar, Mr. in Mrs. Suban. Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. in Mrs. Jack Kuret, Miss Rose Bradack, Mr. Tony Lu-zar, Mr. in Mrs. Frank Petrovič, Mr. in Mrs. Frank Pečjak, Mr. in Mrs. Joe Novince, Mr. in Mrs. Jim Novak, Mr. in Mrs. Louis Ižanc, Mr. Jim Fortuna, Mrs. Stefina Pajek, Mr. in Mrs. John Mam, Mr. in Mrs. Joe Verbič, Misš Alice Struna, Mr. Edward Labert. Mr. in Mrs. Kdhel, Newburg, Mrs. Mary Miklic, Mr. in Mrs. Charles Benevol, Mr. in Mrs. Prusnik, Mrs. Anna Krall, Mr. in Mrs. Mihael Sajatovic, Mr. in Mrs. Frank Marinak, Mr. in Mrs. Noenic. Mr. in Mrs. Pirc, Mr. in Mrs. J. Baraga, Mr. in Mrs. Andrew Malečkar, Mr. in Mrs. Ivoncilja, Mr. in Mrs. Anton Prizor na francoski meji, ko so lojalisti bežali iz Španije pred Franccvo armado. V Francijo je pribežalo okrog 200,000 Špancev. Laurich, Mrs. Jenny Pust, Mr. in Mrs. Martin Pavlin, Mr. in Mrs. Kaporc, Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Matt Baraga, Mr. in Mrs. Markel, Mr. in Mrs. Erjavec, Mrs. Dolenc, Mr. in Mrs. Susel, Mrs. Mary Leskovec, Mr. in Mrs. L. Gr-mošek, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Mr. Frank Shine, Mrs. Anna Marinčič, Mr. Anton Rudman, Mr. in Mrs. Anton Kuslan, Mr. iii Mrs. Philip Nainiger, Mrs. Mary Nainiger. Mr. Rudy Nainiger, Mr. Al. Zagar, Mr. in Mrs. Joe Ferlin, Mr. in Mrs. Zaplata, Mr. in Mrs. John Laurich, Mrs. Mary Klun, Mr. in Mrs. Batich, Mr. in Mrs. Frank Salmich, Mr. Isidore Kocin, Mr. Mike Lel-lis, Mr. Frank Kuret, Mr. J. Coodchild, Mr. in Mrs. Tony Dapice, Mr. Harold Kotnik, Mr. Frank Kocin, Mr. Ernie Strancar, Mr. in Mrs. Bartone, Mr. Louis Zagar, Mrs. Sophie Dolgan, Mrs. Mary Hrastar, Mr. Joseph Spilar, Mrs. J. Brezic, Mr. John Jevnikar, Mrs. Louise Milav^c, Mr. in Mrs. Rudy Kozely, Mrs. Julia Struna, Mr. in Mrs. Anton Malenskar. Ob zaključku najine zahvale naj bo ponovno izrečena vsem za vse najlepša zahvala. Ce je slučajno kakšno ime pomotoma izpuščeno naj tudi oni prejmejo našo prisrčno zahvalo. Lep večer, kateri nama ostane v trajnem spominu svedo-či, da imava še mnogo dobrih prijateljev, katerim ostaneva hvaležna do konca življenja. Poizkušala bova vsaj delno povrniti to, kar se nama je dobrega storilo. Mr. in Mrs. Anton Koren, 15912 Saranac Road* Zanimive vesti ii slovenskih naselbin Komunistični tednik "Naprej" poroča o nekakem združenju s socialističnim tednikom "Prole-tarcem." Dva bratca, ki sta se lasala ves čas obstanka "Napre-ja" se bosta združila. Eden kot drugi trdi, da sam ne more več izhajati radi finančnih težkoč. V Ely, Minn., je umrl rojak John Žitnik, star 51 let, ki zapušča soprogo, 81 let starega očeta in strica. Nekje v Clevelandu živi tudi njegova sestra Uršula Škrjanc. Pokojni je bil rojen v Šmarju pri Ljubljani in je prišel v Ameriko leta 1905. Na svojem domu v West Allis, Wis., je pred kratkim umrla Mrs. Mary Podlogar, stara 52 let. Doma je bila blizu Ribnice na Dolenjskem. V Ameriki je živela 35 let. Zvečer se je še nahajala na zabavi s svojim soprogom, ko je pa-prišla domov, ji je postalo1 slabo in predno je prišel zdravnik je že umrla. Ranjka zapušča soproga, pet sinov in štiri i hčere. , j V Kemmerer, Wyo., je umrl! rojak Frank Pustovršnik, sam-; ski, star 57 let in rojen v Rečici« ob Savinji _ia štajerskem. Več tet je bil mrtvouden na desni roki. V Ameriki ne zapušča nobenih sorodnikov. Rojak Anton Kebe iz Cliff Mine, Pa., brat g. župnika v Pittsburghu, že dolgo- vrsto let dela v premogovniku samo tekom zime, da si skrajša zimske mesece. Ko je zadnji teden v rovu premikal tračnico, mu je voda iz tal, pomešana z žepleno kislino, brizgnila v oči, tako da je siromak skoro oslepel. Zdravi se sedaj v bolnišnici v Pittsburghu. bhesneIests Amerikanci v sporu z Angleži radi Judov London, 28. februarja. An- ( glija še nahaja v škripcih rad'i svoje politike napram Judom V Palestini. Angleški načrt. ci-' kil za tem, da se" podeli'Arkb-j ' ceni kontrola nad Palestino in I da se Jude izključi od vlade. To je izzvalo velik odpor pri Židih. Konferenca med judovskimi in arabskimi voditelji, ki se vrši v Londonu, se je skoro razbila, in poleg tega je dobila Anglija številne proteste od dovečih ameriških Židov in drugih znanih osebnosti. Med onimi, ki so protestirali, je tudi ameriški poslanik v Londonu Mr. Kennedy. Louis Brandeis, bivši član najvišje sodnije Ze-dinjenih držav, je poslal oster rrotest angleški vladi, ki hoče izključiti Jude od nadalnjega naseljevanja v Palestini. Angliji se očita, da je naredila kramarsko pogodbo z Arabci, boječ se, da Italijani ne bi dobili na svojo stran arabskega javnega mnenja. -__o- Tudi Alaska želi boljše delavske razmere Juneau, Alaska, 28. februarja. Senatna zbornica teritorija Alaska je sprejela postavo, ki pravi, da morajo ženske, ko so zaposlene, biti plačane najmanj $18.00 na teden, da dekleta izpod 16. leta ne smejo delati niti v tovarnah niti kot hišnice, in da nobena ženska ne sme delati več kot 60 ur na teden. Najmanjša plača za ženske delavke mora biti 45 centov na uro. Župan mesta Philadel-phije drugič obtožen Philadelphia, 28. februarja. Župan Davis Wilson v tem mestu je bil včeraj že drugič obtožen od velike porote, da je nezmožen upravljati svoj urad, da ne posluje pošteno, da podpira gemblarje in da je preprečil gotovim osebam, da niao mogle povedati resnice na sod-niji. Župan Wilson je bil že lansko leto obtožen enakega zločina in z njim zaeno mnogo višjih policijskih uradnikov. •-"S -—O——- Nemiri proti Nemčiji na Poljskem Varšava, 28. februarja. Poljski dijaki so včeraj v mestih Krakovo in Poznanj priredili nove demonstracije napram Nemcem. Mnogo Nemcev v omenjenih mestih je bilo v raznih spopadih ranjenih. V Poznanju so študentje razbili mnogo oken v nemških, trgovinah. Poljska vlada se je opravičila napram nemški vladi radi teh nemirov, toda nemiri se nadaljujejo z vso resnostjo. Državni pogreb za pokojno vdovo Lenina Moskva, 28. februarja. Na-dežda Krupskaja, vdova po pokojnem diktatorju Leninu, je umrla včeraj ob priliki proslave svoje 70-letnice. Umrla je radi srčne napake. Bila je poznana po vsej Rusiji. .Sovjetska vlada se sedaj pripravlja, da priredi sijajen pogreb za vdovo pokojnega prvega diktatorja Rusije. Pokopana bo na državne stroške z največjim sijajem, ki je mogoč v boljševiški Rusiji. MALI OGLASI Barcelonsko prebivalstvo, ki je več mesecev,prebilo večinoma po kleteh, se zdaj, ko je mesto zavezel (/en. Franco, zopet svobodno sprehaja po ulicah. Kje se nahaja? Rada bi zvedela za Katie Turk, dekliško ime Istenič. Doma je iz Vrhnike, po domače Gregelnova. Za njo želi zvedeti njena sestra Frances Erjavec, 308 Adams Ave., Eveleth, Minn. Ako sama čita ta oglas, naj se zglasi pri njej ali spodaj podpisani. In če kdo izmed rojakov mogoče ve za naslov omenjene, naj se zglasi pri Antoinette E stenic, 3468 W. 126th St., Cleveland, O. (49) Stanovanje se odda v najem, tri sobe, parna gor-kota in garaža. Vpraša se na 6120 St. Clair Ave. (49) Odda se stanovanje, spodaj, pet riob, kopališče, klet furnez in gaima. Vprašajte na 1257 Norwood P' (50), WINNET0U Po nemškem izvirnika K. Maya jbj. \es Se ^"WTOiiiiiiiiiiiiitiim afrasts spremenil. Lovska, al«! il je !f ga Je Prijela. Pogle-pj) redi, SVoji Liddyji, ali je m* » Pobirakonja v ju- i* Po n! doline; °vem Zffledu sem re(iariciP?fledal po svoji me" ii' sebj ' mi Je bil° samo ;sci ! p0skUmljiv°. da bom tudi ,1 , KUS11 svojo lovsko sre-vi< J(oi J p Ve pridržal konja. fe|jati?,,ar mislite tudi vi * ŽNar %tjtp „ v, [iii* r lePo Puško in bizone le p* fiočetPri miru> vam povem! ■ii ktah ' da vas v desetih lo v Pomandrajo kakor ptf te s st0Pah! Preden se boji* fatno 6! spraviti nad tako tt Mepe ^ačino, bo še mno-e D % grdega vremena V Skalno gorovje!" l,l °lcitP • ' Ii1 Ptekin, m ub°sa.ite!" me ^ '''J osorno kakor še f fljeiija em ™eti vašega D il0 (j. vesti in smrti v -i! h Jezdili, če bi si upali U f&0(j °rite> kar hočete, ka-4 k|er e sami in kje drugje, ^ Mw.pri meni, pa bode- * & 4 bj 1SVa bila res zelo doli'1 Nr bil gotovo krepek i* f"8t, jj2as°lil za njegovo ro- i ' Tiho* nisem ga hotel uža~ ' l>! Sem jezdil za njim < v*1 e. a južnem pobočju do- ^ 'N pot i« m se je pomiril in 6 nadaljeval: ,» 2!av jih je, kakor , 'i ^ Pak da bi jih gleda- , |1 Hi j,0 M po tisoč in še več ®avani —! Videl sem fveč°rfde p0 des6t tisoč g'av Te črede so bi- : frfie g ndijancev, pa beli r \ je ,jim ga vzeli. Rdeči i mesStedil to sv°j° divia" ' >■' sj ° je dajala, na-•<; f , ga Je le toliko, koli- : 18 Saj potreboval. Beli pa fl! med čredami kakor i Me jn Roparska zver, ki ■ 5° da tudi če je že sita ,lF Ho teče. si \ Olgo še, pa ne bo no- : ^ Ia več in kmalu pf Sj£ nobenega Indijanca i | Prav°gU b°di potoženo! 1 .f talca s čredami : ! Daš; * sem videl na eni !i iS* Crede mustangov, ki tisoč 8'lav pa še t S č nes je človek ves ■ h viVlh takole sto glav ' ^ trpri-sva se med p°£°" i' X ^ na kakih štiri sto ' na^u še opazila. f! C je obstal. j k S Je prihajala čre- f ,| \ čelu se je paiel 'i »^Wov Udeč SG Sem °Paz°-»: v> dvv °rjaški trup. Bil je % \ dol" 5etra visok "in tri iKi^ni stikrat še nisem i ilaitVati teže bizona> da-' rečem, da je teh- . Č sil" Sv°jib 15 stotov. v ' * množina mesa in ] ( ^ ie : XiaŠel mlako' legel in ' i(iJ1!0 valjal po njej. ; ra!, lk vodnik!" je še-'^ Ssi j la«al Sam. "Najne-» k! V VseJ družbi. Kdor ■ \% * speča, lahko kar L 2UrI. mtisto mlado kravo J' iti]ib(L J na desni. Pazite, J^oti p°slal kroglo! Za lo-(I i rani in pošev v srce. j najboljši, da, naj-1 ; akatL>seve strela v t ^ovek, če ni čisto i iS V bizona od spredaj, i ^ U Pa se skrijte s ko-j i^Vlrmovje! Zapazili i \ ^vVG2ali in d5vja Sonja i 11 ^ Ditj d mimo- Pa nikar ■ H na misel ne pride, da V' Vl'ne ZapUstili, preden se in vas ne pokli- vr.okar ubil kozaka. Pozabil je, da še ima v revolverju krogle. Razmišljal je edine o tem, kako bi se rešil, kako bi pobegnil. Tresel se je po vsem telesu in skočil je na stran ter otipaval z rokama, da najde košaro, ki ga bo zopet odnesla na površino. Mogoče se mu posreči, da pozvoni in da potegnejo s košaro gor. Knudson spozna njegov namen. Nadzornik ni smel pobegniti, ker drugače je on izgubljen. Zato mu ni preostajalo drugega, kot vihteti s sekiro okrog sebe. Ta boj se je vršil tiho, neslišno. Vsak izmed nasprotnikov je hotel drugega ubitj. Nadzornik otipa v temi košaro, — zgrabi z obema rokama rob, — a sedaj, — sedaj skoči v njo. nasprotnikova kretnja. Vedel je, da so oboroženi vsi nadzorniki z revolverji in da se nikdar ne obotavljajo uporabiti jih. Vedel je, da je izgubljen, ako ne stori hitro nekaj. On zgrabi svetilko, ki je visela na zidu ter je vrže na zemljo. Okrog njiju je vladala sedaj tema. Strel poči, toda ni zadel cilja. Krogla je zletela preko glave in udarila ob zid. On zgrabi svojo sekiro in napade v temi nadzornika. Sedaj se je moralo vse odločiti. Ako se mu ne posreči storiti nadzornika neškodljivega, potem je izgubljen. Toda tega se je polastila groza. Bil je popolnoma sam v podzemlju, popolnoma sam s tem kaznjencem, ki je ra- Bilo je po neki odločilni in zmagonosni bitki. Topovi so omolknili, izginil je dim nad bojnim poljem, navdušeno so ga obdale njegove čete, s katerimi je zmagal. Iz daljave se začuje topot konja. —Car prihaja! Bil je car Aleksander II. Jezdil je na iskrem belcu, a ko je prišel do Knudsona, je skočil s sedla, prišel k generalu ter ga prisrčno objel. —Vam si moramo zahvaliti za to zmago, general — je rekel tedaj Aleksander II. — vi ste rešili domovino! Nikdar vam ne bo tega pozabila poro-idica Romanovih! Knudson se nenadoma zdrz-jie. Zdelo se mu je, da je slišal stokanje. Ali je še sanjal? Ali je še vedno sanjal o bojnem polju, o umirajočih in ranjenih ali je bila resnica? Bila je resnica. Ko se je Knudson prestrašen dvignil, je opazil svojega nemega tovariša, kako se zvija umirajoč poleg njega. Grozno so pri tem roži j ale njegove verige in njegov ob-;raz je bil strašno spačen. Iz ust mu je curkom lila kri. Nemi kaznjene se še enkrat idvigne, pritisne okovani roki na prsa, a nato pogleda starega generala, odpre usta — hotel jje govoriti — toda — oh — ni mogel spregovoriti niti besedice — bil je nem — .'to<|a vendar je Knudson vedel, kaj je hotel reči. Njegove ustnice so se premikale in Knudson je mogel razbrati samo eno besedo: —Maščevanje — maščevanje i— maščevanje! —Za Boga — ne sme umreti! — pomisli Knudson. — Zakaj, ako sedaj izpusti svojo dušo, potem bom ostal popolnoma sam z njim— potem ne bo nikogar pri meni, ki bi me spominjal, da to še živi ljudje na svetu. On vzame umirajočega v svoje naročje, — hotel ga je ogreti s svojim telesom — toda nesrečneževi roki sta bili že mrzli. Vedno hitrejše in hitrejše je dihal ubogi bolnik, a sedaj—sedaj preneha biti sr-te — vzdih in potomec Roma- novih je bil mrtev. Knudson mu zatisne oči, a nato poklekne in tiho moli. Sedaj zasliši zvonec, ki je naznanjal, da je treba začeti z delom. On vstane, da bi šel iz sobice, toda nato obstane in se z grozo ozre. Vlekel je za sabo mrliča. Kamorkoli je šel, vedno je moral vlačiti za sabo truplo mrtvega tovariša. Bil^ sta okovana s skupnimi verigami. Na to Knudson preje ni mislil. V svojem življenju je videl že tisoče in tisoče mrličev, toda ta misel, da je prikovan ob mrliča, je bila grozna. Celo dopoldne je delal v rudniku, privezan k mrtvecu, toda sedaj se odloči, da javi nadzornikom smrt svojega tovariša. On vzame košček kovine ter .vseka s svojo sekiro sledeče besede: —Moj tovariš je umrl — osvobodite me od njega^ Ko se je opoldne spustila košara, ki mu je prinesla borno hrano, položi on v svojo vest. Prihodnjega dne, ko se je zopet spustila košara z jedjo, ni bilo vesti za njega. Ostal je sam z mrličem. Knudson je preživel grozne dneve, ki so ga pripravili skoro do blaznosti. Mrtvo telo pje-govega nesrečnega tovariša je začelo razpadati. Knudson je padal v nezavest, ponoči ni spal, kričal je, da bi opozoril nadzornike, toda vedel je, da njegov glas ne more prodreti na površino. •—To je novo mučenje, — pomisli on, ko je minilo šest dni, ne da bi dobil pomoči. — Njihov namen je, da zbolim. Še enkrat poskusi ganiti svoje jetničarje in napiše kakor prvič na košček kovine, naj ga, za Boga, osvobodijo, ker bo drugače tudi sam umrl strašne smrti. Toda nihče ni prišel. Sedaj je bil Knudson prepričan, da je njegova usoda zapečatena. Oh, kako željno je pričakoval, da pride kovač Vulkov. Bila je deseta noč, ki jo je preživel Knudson v rudniku. Tedaj se odloči. Ako je hotel živeti, se je moral rešiti mrliča. On odide iz sobe in vleče za seboj mrliča. Pri zidu je stala njegova sekira. , „Knudson jo zgrabi in zamahne z njo. Toda še vedno se je obotavljal. —Bog mi je priča, — vzklikne on, — da ne morem drugače. Sekira pade in zadene verigo, ki ga je vezala z mrličem. Prvi udarec ni imel uspeha. Moral je udariti drugič, toda veriga ni popuščala. Sedaj se polasti nesrečnika bes. On zamahne in parkrat udari in naposled — naposled je bil osvobojen svojega strašnega bremena. Knudson si oddahne. —Moral sem to storiti, ako hočem živeti, — je mrmral. — A sedaj se ne bom obotavljal. Položil ga bom v košaro, da mu pripravijo vsaj časten pogreb. To noč je Knudson po dolgem času zopet mirno spal. Misel, dai se je rešil mrliča, mu je zopet vrnila duševno ravnotežje. Judovska dekleta iz Palestine so stopile prostovoljno k obrambenim četam, ki varujejo prebivalstvo precl napadi ■ w^p Bob Eyerkuss iz Belleville, N. J. je skušal dobit'1 , T delo, da bi kupil pasjo znamko za svojega kužeta. Ker )|(!| ge3 dobiti dela, bi mu bili vzeli psa. V stiski se je oWl | načelnika policije in osem policistov je dalo vsak 25c, " dobil kuže znamko. y V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE IN ISKRENO LJUBLJENE MAMICE Mary Novak |tl je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 28. februarja, 1937. Ljuba mama, spavaj mirno v grobu tihem tam, bridkost stiska naša srca, žalostno je nam. Upanje nas le tolaži, da se združimo nekoč tam nad zvezdami v nebesih, slavo z angelji pojoč. Žalujoči ostali: JACK NOVAK, sin v stari domovini pa sin Prank Cleveland, Ohio, 1. marca 1939. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." t Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN Ko se je drugega dne spustila košara, je položil Knudson mrliča v njo. —Zbogom, nemi človek! — zašepeče on. — Naj ti bo žemljica lahka! Dovolj si trpel. Smrt je pomenila za tebe svobodo. Zbogom, nesrečni potomec Romanova — na svidenje! Košara se počasi dvigne. To je bil najčudnejši pogreb, kar se jih je vršilo. Mesto da bi se truplo pokopalo v zemlji, ga je poslal iz zemlje na svet. Popoldne istega dne je Knudson marljivo delal, ko zasliši znani šum nad glavo. Košara se je spuščala. On skoči na stran. Bil je skrajni čas, ker bi skoraj pa-1 dla na njegovo glavo. V košari se je nahajal nadzornik, a spremljal ga je kozak. Nadzornik skoči iz košare ter stopi h Knudsonu. —Za vraga, saj tukaj vlada smrad, kot da je prišel človek v grob! —V tem zraku sem moral živeti polnih deset dni! — pomisli Knudson. Inšpektor namrši obrvi ter zakliče surovo: —Zakaj si ubil svojega tovariša, prokleti? Knudson poskoči. Sedaj ga še dolžijo. — Odgovarjaj! — vzklikne nadzornik. — Ako ne priznaš, te bom prisilil s knuto, da boš govoril. Zakaj si ga ubil? —Nisem ga ubil! — odvrne Knudson in se porogljivo nasmehne. — Zdi se mi, da zgoraj nimate zdravnika, drugače bi morali vedeti, da je umrl nesrečnež pred osmimi dnevi — odvrne Knudson. — Ker sem bil k njemu prikovan, sem takoj javil njegovo smrt in prosil, da me rešijo mrliča. —Toda nisem dobil odgovora." . Osem dni sem vlačil ža seboj to breme, dokler sem mogel izdržati. Smrad mrliča me je omamljal, vodil me je k blaznosti, in če bi trajalo to še dva dni, bi bila tukaj dva mr- liča. —Še enkrat sem vas prosil, da mi pomagate, toda tudi sedaj niste uslišali moje prošnje. Tedaj sem si sklenil sam pomagati. Razbil sem s sekiro verigo in vam poslal mrliča, da ga zakopljete. —Moral bi ga obdržati tukaj doli, — je kričal nadzornik. — Zakaj si nam ga poslal? Kdo ti je to rekel? —Knudson zmaje z rameni, kot da se ne izplača odgovoriti/ —Naštej temu predrznemu gospodu petindvajset batin! Kozak se nasmeje ter dvigne knuto, ki je bila sestavlje-l na iz trinajstih tenkih jermenov ki je inlel vsak na koncu po eno majhno svinčeno krog-Ijico. Kozak ukaže Knudsonu, naj leže na zemljo. Do sedaj je nesrečni general mnogo pretrpel. Toda to novo ponižanje je bilo vendar preveč. Kri mu udari v glavo. —Kaj ? Vi me hočete pretepati? — zavpije on divje. — Poskusite! Toda svetujem vam da se pazite! On zamahne s svojo sekiro. I Nadzornik se zamolklo zasmeje. —On se upira? — je zakričal. — Naprej, kozak podri ga! —Kozak se je trenutek o-botavljal, toda ko mu je predstojnik ponovno ukazal, ,se vrže na Knudsona. Niti nadzornik niti kozak nisva pričakovala, da bo Knudson zpolnil svojo grožnjo. Ti ljudje so bili navajeni piučiti kaznjence. •■> -■ Toda sedaj sta se zmotila. Kozak ni prišel do starega generala. Ko se je nahajal kakšne tri korake pred'Knudsonom, spusti on sekiro in ga udari močno po glavi. •■' Kozak zastoče in se zgrudi. General ga je ubil. —Lopov,'ti se drzneš? Nadzornik stopi korak nazaj in potegne iz žepa revolver. Staremu generalu ni ušla niti ena Hvala Bogu, bil je rešen, jei slil. J Drhteč zgrabi za vrv, l