Štev. 119. V Ljubljani, ponedeljek dne 29. aprila 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. ,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob o. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno E t0‘— četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — TL inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ^ pošilja upravništvu. :n Telefon številka 118. :n NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :n Uredništvo in upravništvo: w ( Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. ■ Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pora pust. — Za odgovor je priložiti znamko, a ••• • •• Telefon številka 118. :k Črtice iz slovenskega političnega dela in boja. Stopil sem v knjigarno in sem si kupil brošuro, ki je izšla pod gornjim naslovom. Stane 80 vinarjev, in založil jo je »Mariborski Sokol«. Napisal jo je Pavel Poljanec. Mislil sem si: Štirideset krajcerjev stane avstrijske veljave. — to človek plača — saj gre dobiček za mariborskega sokola in podprem s tem naše boreče se brate na severu — tudi če morebiti brošura ni nič posebnega. Ko pa sem brošuro prelistal, sem je bil zelo vesel in sem želel, da bi tudi drugi, ki pojdejo mimo te ali one knjigarne sledili mojemu zgledu. Brošura obsega 48 strani in popisuje razvoj našega političnega življenja od 1. 1848. Čitali smo te članke kot podlistek v »Slogi« pod naslovom »Šestdeset let političnega življenja na Slovenskem«. Dobro je, da se pogosto oziramo nazaj v dogodke preteklega pol stoletja. Za splošni pregled političnega boja v Avstriji smo rabili Charmatza, danes pa imamo precej domačih del, ki bolj in bolj pojasnjujejo razvoj našega dela in boja za obstoj in napredek. Pisatelj našteva na prvi strani dela: Apiha, Lončarja, Ilešiča, Vošnjaka, Tume i. dr. To bo izborno služilo onim, ki bodo iskali virov, da natančneje spoznajo naše razmere. Knjiga je pisana poljudno, objektivno in pove vse, kar je vsakemu potrebno vedeti. Nevarno je iti naprej in ne ozirati se nazaj — ohraniti moramo zveze s preteklostjo, ker hrani za nas masikaj poučnega. »Mariborski Sokol« je založil tudi nekaj drugih brošur, ki bodo primerne za naše mlade ljudi. Izdal je n. pr. kratko zgodovino slovenskega naroda, ki bo dobro došla našemu naraščaju in »Telovadne Igre«, ki bodo dobro služile pri telovadbi na kmetih in na prostem. Mislim da je naša dolžnost, da se take stvari podpirajo — posebno, če je dobiček namenjen za stavbo sokolskega doma v Mariboru. Prijetno je gledati to našo preteklost, ki ima v sebi toliko lepega in toliko grdega. Majhen narod smo in vendar smo izbojevali velik boj. Velik boj na zunaj in na znotraj. Kako lepo se glasi poziv, ki ga je izdala 1. 1848. dunajska »Slovenija«, ki se je osnovala iz ljubezni do domovine ter si določila sledeče cilje. 1. Politično razkropljeni Slovenci na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem, ki so en narod, naj bi se združili v enotno kraljestvo z imenom »Slovenija«, ki ima svoj deželni zbor v Ljubljani. Združeni Slovenci bi bili cesarju močna opora, kajti Bog ve, ali ne bo kmalu treba pomoči. 2. Slovenski jezik naj ima v Sloveniji iste Pravice, ki jih ima nemški y nemških. 3. Slovenija bodi neraždružljiv del avstrijskega cesarstva, ne pa nemškega. Slovenci nočejo, da bi bile njihove dežele zastopane v nemškem zboru, in samo oni zakoni so zanje obvezni, katere jim da cesar z njihovimi poslanci. Tako smo govorili 1. 1848. In potem so prišli časi bojev... Trgali so od nas kos za kosom. Leta 1866. so vzeli Italijani beneške Slovence in so jih odtrgali od skupne domovine, 1. 1867. so vzeli ogrske Slovence Madžari in so bili prepuščeni mažarizaciji, da je danes le malo ostankov od njih. Mi pa — kar nas je ostalo — smo ostali ločeni po pokrajinah: Koroška, Štajerska, Kranjska, Primorska — vsaka pokra- jina se je bojevala zase. Redki so bili oni jasni trenutki, ko je od Drave do Adrije odmeval en glas... Mislim, da bi taka brošura, ki govori o bojih za slovenske pravice tekom pol stoletja, bila najbolj zmožna, da budi misel skupnosti, in da dviga glave in srca na skupno delo! Rekli bodete: to so znane stvari. Niso znane! Mi živimo v vsakdanji politiki in ljudem manjka pregleda v preteklost. Glasovi o brezciljnosti se oglašajo zato, ker premalo kažemo od kod in kam. Krizo bomo premagali s tem, da gremo na boj za velikimi cilji, ki so jih začrtali naši buditelji in bojevniki iz časa taborov. Oživeti je treba med našo mladino spomin na ono dobo. Zato pozdravljamo delo Mariborskega Sokola in želimo, da dobi povsod odmeva! Za slovensko gledališče. Prejeli smo: Kadar grem mimo lepe stavbe našega slovenskega gledališča, me obide veselo čuvstvo zadovoljnosti: Imamo nekaj, kar moremo svetu pokazati... Narod brez gledališča bi pokazal nizko stopinjo svoje kulture. Ako pride tujec v Ljubljano, bo nas sodil po našem gledališču. Smisel za gledališče kaže — smisel za kulturo. V gledališču se najbolj pokaže javno kulturno življenje, itd. Take misli me obidejo. Zadnjič pa sem se spomnil, da je bila sreča za nas, da smo imeli pred nekaj leti več smisla za kulturo nego sedaj. Spomnil sem se, kaj bi bilo, ako bi ne bili pred četrt stoletjem — sezidali svojega deželnega gledališča. Ako bi se to ne bilo takrat zgodilo — t. j. ako bi 1. 1892. ne bili slavnostno otvorili hram slovenske Tatije — bili bi morebiti še danes narod brez gledališča. Pomislite kaj bi bilo, ako bi danes deželni zbor sklepal o tem, ali naj se zida gledališče — ali ne. Po skušnjah sedanjih časov lahko sodimo — da bi deželni zbor nikjer ne našel denarja za tako našo kulturno potrebo — ali pa bi ga zidal — le za eno stranko. Človeka postane skoraj sram, ko se spomni na to kulturno mizerijo. Pomislimo na druge narode: (pri nas sicer pravijo, da se ne bi smeli primerjati z drugimi — to je napačno: moramo se primerjati in meriti ter urediti svoje razmere v razmerju z drugimi): Češki narod je zbral za svoje Na- rodno gledališče en cel miljon goldinarjev — in ko je gledališče takoj po otvoritvi 1. 1882. pogorelo — je zbral češki narod pod geslom: »Narod sebi«, tekom par mesecev novih miljon goldinarjev, da bi pokazal, da je ni sile, ki bi mu uničila njegovo narodno gledališče. Ta ljubezen do gledališča je ostala in danes imajo vsa češka mesta lepa nova gledališča. Mesto Vinagradi so pred nekaj leti postavili novo gledališče za pol miljona kron — (deželni odbor češki seveda ni tako barbarski, kakor naš, da bi prepovedal staviti kulturne zavode!) Tako smo bili torej srečni, da je bilo pri nas pred 20 leti še toliko idealizma, da smo spoštovali umetnost in poskrbeli zanjo, kolikor je bilo v naši moči. 2e zadnji članki v »Dnevu« so pokazali, kako lepo smo napredovali in koliko se je storilo za gledališče. In ravno sedaj, ko smo z igralskimi močmi prišli do resne stopinje, ko smo razpolagali z izbornimi umetniškimi silami — tedaj naj vse propade. V Trstu se dviga gledališče, v Celju se igrajo igre, v Mariboru se trudijo naši diletanti, da bi vzdr- žali stalno gledališče — in Ljubljana, središče Slovenije naj bo brez gledališča??? Pa se bo reklo gledališče bo tako ali tako. Ako ne bo v deželnem gledališču predstav, bodo na Ljudskem odru in pa v nemškem gledališču, oziroma: za silo se morebiti sestavi osobje za deželno gledališče. Mi pa pravimo, da potrebujemo slovensko gledališče, ki bo vsaj na tej stopinji, kakor je bilo v pretekli sezoni. Ko se je sezidalo nemško gledališče, se je mislilo, da se bomo povspeli tako daleč, da bomo imeli osemmesečno sezono in vsak dan predstave. Namesto tega napredka preti propad... Ali ni to žalostno? Naša sveta dolžnost je, da rešimo gledališko krizo dobro in častno in da združimo vse svoje sile, da bo Ljubljana kot središče domovine dostojno kazala pred svetom naš napredek v gledališču. Italijansko-turška vojna. Turška vlada je izročila velesilam odgovor na njih mirovno intervencijo. Vsi prigovori poslanikov, energični nastop Italijanov pred Dardanelami, alarmujoče vesti iz vseh balkanskih držav niso pomagale ničesar. Turčija vstraja dosledno na načelu, da brez preklica aneksij-skega dekreta ni govora o miru. Velevlasti, ki so šle v svojih mirovnih akcijah do skrajnosti, da dosežejo temelj mirovnih pogajanj, so sedaj spoznale, da je diplomatska umetnost sedaj pri kraju, da more odslej odločevati le oborožena moč. Nevtralnost, ki so jo izjavile velesile, brani istim podvzeti nove korake, ostati morajo na izrečenem stališč, seveda dokler niso oškodovane v svojih lastnih interesih. S zaprtjem Dardanel, pa odpade za vse velesile ta pretveza in iz nevtralnosti se lahko preide v ofenzivo! V današnjem kritičnem položaju je proglašena nevtralnost do formalnega pomena, ker niti ena država ne bo ostala v nevtralni rezervi in v onem trenotku, ko Italija začne s svojimi dale-kosežnimi akcijami v Dardanelah. S ponesrečeno akcijo glede mirovnih pogajanj je dana Italiji popolnoma prosta pot glede nadaljnih podhvatov. Turški odgovor na intervencijo velesil sestoji iz štirih delov. V prvem delu se navaja točno stališče, ki ga je zavzela turška vlada glede na mirovna pogajanja. V drugem delu se navajajo vzroki, ki so doveli vlado in sultana do sklepa, da ne more biti govora o zahtevi ita-liajnske vlade, po kateri naj odpravi Turčija svoje vojne moči iz anektiranih provinc. Turčija se zahvaljuje velesilam na posredovanju, ker v njih vidi stremljenje za prospeh miru in civilizacije. Nad*alje podaja Turčija v svoji noti zgodovinski razvoj konflikta, ter dokazuje, da je bil italijanski ultimatum brez vsake pravne podlage, da pa je celo Turčije takrat odgovorila v načinu, ki je omogočil še nadaljna pogajanja. A Italija je odgovorila z orožjem. Pravica v tem konfliktu je očitno na strani Turčije to pa že zato, ker je Italija tudi med onimi velesilami, ki so se zavezale, da skrbe za ohranitev enotnosti Turčije. Dalje navaja vzroke zakaj Turčija ne more odpoklicati svojih vojaških moči iz anektiranih provinc; ugledu Turčije bi neizmerno škodovalo, ako bi sedaj odpoklicala svoje moči, bila bi pa tudi skrajna nehvaležnost napram domačinom, ki so vstali tako enodušno in se borili proti italijanski ekspediciji. Ako sedaj Turčija odpokliče svoje čete, tedaj pusti z nehvaležnostjo na cedilu domačine! Turčija pa ne more prepustiti obe svoji provinci brez vsakega vzroka Italijanom, ki doslej niso priborili nikakega večjega uspeha na tripolitanskem bojišču! Kljub aneksijskemu dekretu, ki je popolnoma neutemeljen, je Turčija danes gospodarica v deželi pa tudi položaja. Turčija stoji danes na stališču, da ne more niti za ped umakniti svojih zahtev, tedaj tudi ne more pristati na odstop provinc, ki tvorijo temelj otomanskega cesarstva. Turčija more pristati na mirovna pogajanja le v tem slučaju, ako mirovna pogajanja jamčijo za ne-izpreinenjen obseg turškega cesarstva. Iz teh razlogov je turška vlada bila primorana, da odkloni mirovna pogajanja velesil! S tem odgovorom turške vlade je poglavje o mirovnih prizadevanjih končano in skoro izsledi zadnja in odločilna epoha v turško - ita-janskem konfliktu, epoha, ki jo je Italija nakazala s svojim prvim pohodom pred Dardanelami. DOPISI. Zagorje ob Savi. Nimamo navade, da bi kaj kritizirali, ali tudi tega se moramo navaditi. Kaki ljudje da so naši narodnjaki se razvidi najbolj izza zadnjih volitev občinskega odbora in župana. Pri odborniški volitvi se je še ravnalo kakor se mora, a pri volitvi župana so se pa možakarji potegovali za stolec kakor otroci, ki hočejo biti povsod prvi. — Vsak bi rad nosil ime župan, a da bi delal, do tega jim ni razun jed-nega moža, katerega pa baje rudnik ne mara. Nastane pa vprašanje, ali smo mi volilci volili može narodne, neodvisne kot kandidate, ali smo volili može, ki si pustijo diktirati od rudnika, odi tega največjega škodljivca slovenskemu narodu. Prijatelji, verjemite nam, da pri prihodnjih volitvah Vam ne bo šlo tako gladko kot sedaj, pa magari se zvežite s Petrom ali Pavlom. Tudi tega ne moremo razumeti, zakaj da se bojujete proti socialno demokratični stranki, oziroma proti njenemu voditelju Čobalu, ko vendar lahko vsak spozna, ki vsaj do pet šteti zna, da se paj-dašite na vsaki vaši prireditvi s pristaši socialno demokratične stranke, oziroma voditeljem. Kolikokrat je že bil od Vas izdan ferman, da mora čobal izginiti s političnega površja v Zagorju, a kakor se razvidi, se še bolj utrjuje zveza med Vami in Čobalom. Sicer gola resnica, a tem bridkejša za naše ljube liberalce. Opaža se pa tudi, da so se našli možje, ki ne odobravajo tega režima in ki bodo strli nekdaj tako močan zagorski liberalizem ter na njega podrtini postavili steber, ki bo kras in ponos Zagorjanov. Ob priliki se še oglasimo. Veliko nezadovoljnežev. Zagorje ob Savi. — Javno vprašanje. Ali je načelniku zagorske posojilnice g. Tomo Koprivcu znan brutalen napad na zgoraj omenjeni zavod v »Zarji« z dne 20. t. m.? Dalje, kaj misli g. načelnik storiti proti dopisniku omenjenega članka? Več interesentov. Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 'h % brez odbitka rentnega davka. LISTEK. Pod jarmom. toman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Da, čudež, ako hočeš tako. Zaslepil je rurke. Namesto v mojo sobo. so šli v ono )rvo. ki je proti dvorišču; kakor sem pozneje zvedel je prišel uprav pred menoj v kan lekak taksirdarin* Grk in ta je bil moj sosed. * Finančni uradnik. Zdi se mi. da mi je bil močno podoben in to k zbegalo vojaka, ki me je bil videl prejšni dan.« Rada si je oddahnila z lažejšim srcem Cul sem trušč in spoznal, da se je zgodilo nesporazumljenje in da čez trenutek dospejo k meni... Sedaj se več ne spominjam, kako sem iztrgal eno povprečnico v oknu in skočil doli na cesto... To je. ne na cesto, marveč v potok, ki je bil zamrznen... Led se je zlomil in jaz sem se udrl do kolen v mrzlo vodo. na suho; oglasil se je strašen strel; pet, šest Dušek je zagromelo z okna nad mojo glavo. Niso me zadeli. Pa sem se kot znorelec spustil v beg. Kako dolgo sem bežal v temi in kam, to mi ni znano.« »Ali so te lovili?« »Da. Iz početka sem to opažal, potem pa Je prenehalo vse... Prišel sem v gorovje. Že ie bila noč. Veter me je rezal v ušesa... niače so mi zmrnile in otrpnile kakor deska. Dve uri sem korakal proti zapadu vedno po vznožju pogorja in na pol mrtev sem dospel v vas Ovčero. Ondiso me dobri ljudje sprejeli in me ogreli... Hvala Bogu, samo eden prst na nogi mi je zmrznil... Ondi sem prebil dva tedna, toda bal sem se. da ljudje radi mene ne bi prišli v nesrečo — kajti nesreča se je povsod vlekla za menoj — in radi tega sem se preselil v Pirdop, kjer je brat Muratlijskega bil učitelj. Pri njem sem preležal tri mesece bolan, baje hudo bolan ...« »Revni Bojčo, ti si se vso zimo klatil po polju in gorovju ter si se prehladil... Ti si mučenik!« je rekla Rada sočutno. »Zlato srce je imel ta mladenič, brat Muratlijskega. Oskrboval me je kakor mati.« »Kakšen plemenit Bolgar!« je rekla Rada ganjena. »A velik narodnjak; dve-, trikratno mi je poplačal uslugo, ki sem jo doprinesel njegovemu bratu.« »A potem? Kaj se je zgodilo?« »Ko sem ozdravil, dal mi je denar za na pot in to novo kmečko obleko ter me pospremil s solznimi očmi. Napotil sem se semkaj.« »A nihče te tu ni poznal?... Bojčo. bodi vendar previden!« Ognjanov si je snel svojo kučmo in ogr-tač. Sedaj je stopil pred zrcalo, del si kučmo na glavo, obrneno narobe, spreoblekel se tako in se dovolj spremenjen obrnil. »Ali me poznaš^ sedaj?« »Lahko si deneš tudi krinko, a jaz te bom vendarle spoznala... Poglejte ga vendar, kako me gleda!... Kako si smešen. Bojčo!« se je smejala veselo. »Ti me poznaš, ker me ljubiš, toda drugi ljudje, kako me spoznajo?« »Tudi on. ki sovraži, ima ostre oči; ne šali se!« »Za takšnega spoznavalca imam to-le,« reče Ognjanov, odgrnivši jopič in pokazavši držaja dveh revolverjev ter bodalo, zataknjeno za pas. »Krvoločnež!« se je nasmejala Rada, »gospa Hadži Rovoama je imela prav ...« »Ako sem jaz krvoločnež — pa si ti uprav tega nasprotje, ti si kerubini.« »Le posmehuj se revni deklici!« Ognjanov se zopet vsede. »Nu. nadaljuj! Povej mi, kako si dospel sem. A kdo so ti Muratlijski?« je povpraševala Rada. ki je že dvakrat začula to ime. »Brzotekov brat.« »Tega Nemca, fotografa?« »Da. Rada, toda to ime je napačno. Ime mu je dobri Muratlijski. On je uprav takšen Nemec, kakor fotograf. Ubežnik je iz staro-zagorske vstaje. Jaz sem mu dal streho in sem ga skril pod tem imenom. To je moj stari tovariš ter meni zelo vdan. Ob času potrebe se lahko zaupno obrneš vanj.« — Rada ga je pri teh besedah osupnena pogledala. »A čemu se naj zatekam k tujimJjudem? Ne potrebujem jih... Saj veš, da živim ob tem. kar sem si od svoje plače prihranila.« »Rekel sem, da ne bi zrla nanj kakor na kakega tujca.« »Kje boš stanoval?« »Jaz odidem, Rada.« »Ti odideš? Kedaj odideš? Zopet me zapustiš?« »Še to noč ob dveh,« reče Ognjanov. pogleda na uro ter jo vtakne zopet nazaj v žep svoje suknje. Rada obledi. »Tako kmalu odhajaš. A jaz te še dobro nisem ogledala! »Ob svitu moram biti v K. Poslan ser in vrhu Jega ne morem dalje ostati v Bel Cerkvi. Zal, da še nisem vtegnjl zahvaliti b£ Marka za njegovo velikodušnost do tebe.. ali je je mar tudi meni ni malo skazal? ... OI še so plemenite duše med nami. Radka, in t je tudi vzrok, da še bolj ljubim Bolgarsko.. Ljubim jo tako vneto že radi tega, ker roc takšne mične stvarice, nego si ti...« »Bojčo, čemu odhajaš? Oh. moj Bog!.. Ne. bolje bo, vzemi tudi mene seboj — tebi trt ba iti — ti si se žrtvoval za Bolgarsko, re: me iz tega črnega mesta ter me popelji v nt katero vas. kjer bi se videla bolj pogostoma. ne. ako hočeš, naloži tudi meni, naj delam z narod, saj sem tudi jaz Bolgarka... Tvoj idea Bojčo. je moj ideal in ako ti umreš za Bolgai sko. umrem tudi jaz ob enem s teboj... Sam ločitve ne več, saj to bi bilo strašno, da bi mc rala zopet ostati sama. prenašati toliko strah radi tebe. neprestano poslušati črno govoric o tebi... Bog, kako je to sedaj dobro!... Po teh besedah mu položi roko na ramo. »Radka, tudi jaz sprevidim, da je to zel neprijetno,« reče Ognjanov oveseljen. — »Pc godil sem, kar mi nisi rekla; tebe tukaj progj njajo moji sovražniki, kaj ne? Vem, da ti čle veška zloba ne odpusti ničesar... Ti, Rad; ti si žrtva predsodkov in človeške podlosti. Vem. da to ni le zgolj Hadži Rovoama. Ti p vse to prenašaš molče, ti si v mojih očeh ji nakinja in trpiteljica. Bedni angelj! Veliko deli kateremu sem se posvetil ves. mi ne pusti ni trenutek pomišljati na-te. Velik sebičnež sen kriv sem. odpusti, moja golobica!« (Dalje.) DNEVNI PREGLED. Pogreb Josipa Gorupa vit. Slavinskega. V soboto popoldne se je vršil na Reki pogreb največjega slovenskega mecena in bogataša, Josipa Gorupa viteza Slavinskega. Tako veličastnega in sijajnega pogreba Reka še ni videla. Že okolu četrte ure se je zbirala na Viale Deak nepregledna množica ljudstva, da spremi odličnega slovenskega mecena na potu k zadnjemu počitku. Ob cesti Viale Deak je imel vitez Gorup malo enonadstropno vilo. katero si je zgradil takoj po prihodu na Reko. Okoli vile je velikanski vrt s krasnimi nasadi, ki je vreden baje milijon J-cron. Truplo pokojnika je ležalo v pritličju vile v sobi, ki je bila okrašena s samimi eksotičnimi rastlinami. Točno ob peti uri popoldne se je pričel sprevod, ki je bil nekaj posebnega za Reko. Sprevod je krenil iz Viale Deak. Na obeli straneh Viale Deak do stolne cerkve pa do pokopališča je stala nepregledna množica občinstva, da vidi pogreb najbogatejšega človeka na Reki. V sprevodu samem je bilo okoiu 20.000 ljudij vseh stanov, od najvišje aristokracije pa do najrevnejših slojev. Žalni sprevod je otvoril pogrebec na konju. Za njim je stopalo okolu 200 otrok iz asyla, na to pa fratri in cela vrsta duhovnikov. Sledili so trije vozovi polni vencev, med njimi zelo mnogo s slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi trobojnicami. Voz s krsto so. peljali trije pari konj. na prvem zopet jahalec. Na mrtvaškem vozu je visel krasen venec pokojnikove soproge s slovenskim napisom: Nepozaben — Tvoja Claudi, na vrhu voza pa je bil venec z napisom: Tvoji otroci. Za krsto so stopali žalujoča vdova in pokojnikovi otroci in sorodniki. Za njimi so korakale nmogobrojne dcputacije mest. občin, društev in raznih korporacij iz Kranjske in Trsta, katerih častni član je bil pokojnik, zastopnika reških in sušaških oblasti. zastopniki vojaštva in mornarice s komandantom na čelu, visoka aristokracija in nepregledna vrsta zastopnikov različnih bančnih in drugih zavodov, zastopniki društev, tovarn. večjih industrijalnih in trgovskih podjetij. Zatem so korakali pomorski kapitani, mornarica, veterani, ognjegasci iz Slavine na Kranjskem itd. itd. — Ljubljansko mestno občino. katere častni član je bil pokojnik, je zastopal župan dr. Ivan Tavčar, mestni dekliški licej ljubljanski, ki je bil ustanovljen le s pokojnikovim častnim darom ravnatelj dr. Ma-har, podporno društvo za slovenske visoko-šolce »Radogoj« Janko Bleiweis vitez Trste-niškl. »Slovensko žensko društvo« županja gospa Franja dr. Tavčarjeva, ljubljanskega »Sokola« dr. Berce. Dev in Cescuttl. »Slovensko profesorsko društvo« in »Akad. društvo Triglav v Gradcu prof. Vajda, postojnsko občino župan dr. Piki. občino Slavino, kjer je pokojnik na lastne stroške sezidal šolo. župan Križaj, dalje g. Bole s posebnim odposlanstvom iz Slavine. Posebna odposlanstva so bila tudi iz Zagorja ob Savi in Železnikov in drugod, deputacija krajnega šolskega sveta na Vrhniki, župan občine Kastav v Istri Jelušič i. dr. i. dr. Pogreba so se udeležili skoro vsi profesorji in dijaki gimnazije na Sušaku. dalje »Slovensko društvo« na Reki in vsa hrvaška in srbska društva iz Reke in Zagreba. Reška policija je prepovedala nositi sokolske znake in kroje, slovenskih, hrvaških in srbskih vencev seveda ni mogla prepovedati. Truplo velikega slovenskega mecena so položili v roditeljsko grobnico. Josipa Gorupa viteza Slavinskega torej ni več, toda duh njegov bo živel in tudi mora živeti vedno med nami. Jurjevanje na ljubljanskem Gradu. Včeraj je bilo — lahko rečeno — pol Ljubljane na ljubljanskem Gradu. To je lepo znamenje, da ima naše meščanstvo — vsi sloji še smisel za stare lepe ljubljenske navade, da si rado ogleda z Grada lepo ljubljansko okolico in da rado pri tem daruje mal dar domu na altar. Sicer ni bilo cel dan jasno — popoldne je bilo lepo — toda oblaki so obljubljali dež. Pa vendar do 30.000 ljudij je bilo včeraj na Gradu. Dopoldne je bilo seveda manj obiskovalcev — popoldne pa so se vsipale cele trume na vrh. Tam so napolnile okope, na stolpu je bilo polno in na dvorišču je bila seveda gnječa. Posebno okoli paviljonov. Ne bomo naštevali vse velecenjene dame, ki so sodelovale v paviljonih, naj bo dovolj, če vse vprek pohvalimo. Na vseh krajih grajskega dvorišča se je oglašalo petje naših pevskih zborov, ki so želi pohvalo s ploskanjem. Vsi ki so posetili grajskega sv. Jurija so bili zadovoljni; posebno nas veseli, da je bilo toliko našega preprostega meščanstva. Za ples je bilo preskrbljeno in za zabavo tudi. V poznem večeru so se vračali zadnji Jurjevci z Grada, — nekoliko v jurjevskem razpoloženju — pa vendar v zavesti. da sv. Jurij prinese naši šolski družbi zopet lep pomladanski prispevek. Slovesna instalacija praškega župana doktor Groša. V soboto dopoldne se je vršila na zelo slavnosten način instalacija praškega župana dr. Groša. Ceremonije je vodil sam češki cesarski namestnik knez Thun, ki je izrazil željo in nado, da bodo spravna pogajanja med Čehi in Nemci kmalu in sicer ugodno končana. Župan dr. Groš se je zahvalil knezu Thunu, da ga je cesar potrdil novoizvoljenim praškim županom in naglašal, da Čehi sicer žele sporazuma z Nemci, toda samo na podlagi popolne narodne enakopravnosti na vseh poljih. Prvič se je zgodilo, da je praški župan pri slovesni instalaciji govoril samo češki. Dosedaj je župan kraljevskega mesta Prage pri tej priliki vedno spregovoril tudi par nemških stavkov. Župan doktor Groš je s svojim korakom hotel pokazati in manifestirati samočeški značaj Prage, kar je vzbudilo med občinskimi svetniki in občinstvom na galeriji velikansko navdušenje. Nemci se seveda radi tega pene same jeze in odločno protestirajo proti »nečuvenemu« atentatu na enakopravnost Nemcev v Pragi, toda pomagalo jim tako nič ne bo. Občinske volitve na Dunaju. Za uslugo, da so pripomogli krščanskim socialcem pri dopol- nilnih občinskih volitvah na Dunaju do tako nepričakovanih vspehov, se »Reichspošta« zahva ljuje nemškim nacionalcem na prvi strani lista. Nemški nacionalci, oziroma napredni izdajalci so v resnici lahko ponosni na to hvaležnost od strani krščanskih socialcev. — Pri ožjih volitvah iz tretjega razreda v Ottakringu je zmagal socialistični kandidat David proti krščanskemu socialcu. Tudi v okrajno zastopstvo za isti okraj so zmagali socialisti, ki so prodrli z desetimi kandidati. Kap je zadela včeraj g. Poklukarja, lastnika Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Umrl je g. Ivan Hiibscher, krojač. Pogreb bo danes popoldne ob 5. uri. P. v. m.! Smrtne obsodbe. Porotno sodišče na Dunaju je enoglasno obsodilo kočijaža Iv. Schiitza radi umora in izsiljevanja neke deklice v smrt na vešala. — V Monakovem je bil radi umora neke Dietne deklice obsojen v smrt slikar Speckncr. Državnozborski poslanec Ulrich umrl. V Novem Jičinu je umrl češko-nemški državnozborski poslanec inženir Ulrich. Bil je član nemškega »Nationalverbanda« in je pri zadnjih volitvah le z največjo težavo prodrl proti socialističnemu kandidatu. Morilec očeta — oproščen pred sodiščem. Pred porotnim sodiščem v Brnu se je zagovarjal te dni lbletni Franc Ružička, ki je ubil svojega očeta s sekiro v spanju. Vzrok njegovega koraka je bilo nenavadno surovo postopanje očeta z ženo. Oče je bil skoro vedno pijan. Obtoženec, ki se je takoj po uboju sam javil sodišču. je priznal pred poroto svoje dejanje in izjavi!, da sam ne ve, kaj ga je gnalo k strašnemu zločinu. Mati obtoženca je naglašala, da mož ni samo nje vedno mučil, ampak vedno na ne-čuvene načine tudi otroke. Županstvo je oddalo o umorjenem najslabše spričevalo. Ko so težko ranjenega Ružičko odpeljali v bolnišnico, si je vsakdo mislil: ;>Da bi.vsaj ne prišel več nazaj.« Porotniki so krivdo zanikali, nakar je bil morilec oproščen. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan res krasnega sporeda. Omeniti je treba posebno dramo »Dolžnost« iz življenja ruskega zdravnika in velekomično sliko »Fric in Max Linder«. Zvečer v Ljubljani toliko priljubljena opereta »Mamselle Nitouche«, ki je v filmu kot veseloigra res senzacionalna. Jutri velika senzacijska življer.ska drama »Predrzna igra«. Umetniški film prve vrste. Idrija. Gasilna straža v Idriji priredi dne 5. maja zvečer veselico z godbo in plesom pri Didiču. Lahko pa v klerikalnem hotelu prepovedo plesati. Perutninarstvo za Idrijo in okolico, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo, se je glasom razglasa v uradnem listu z dne 25. t. m. razdružila. Upniki naj se oglase pri zadrugi. Trst in Primorje. Pred nekako dvemi leti se spominjamo, da smo imeli priliko govoriti z vrlim narodnjakom iz Istre o tamošnjih razmerah. Porogljivo se nam je nasmejal, ko smo ga svarili pred prezaupljivostjo nasproti klerikalizmu in nasproti isterskim duhovnikom. Ščitil je z vso odločnostjo istrsko duhovščino, da ona nikdar ne bode dopustila, zavladati v Istri tako ne-narodnemu klerikalizmu, kakor vlada na Kranjskem. Ščitil je duhovščino, dasi ni bil klerikalec in je bil odločno narodnega in naprednega mišljenja. Pa časi so se izpremenili. Klerikalizem je prodrl v Istro in je dobil tam tal. kakor na Kranjskem — ker se ga niso pravočasno obranili. Duhovščina se je v trenutku, ko se je začutila sigurno, lepo odkrila v pravi barvi, narodni voditelji pa so postali odvisni od nje in od kranjskega bojkotnega klerikalizma. Vsa nagota hinavskega klerikalizma se je pokazala posebno z ozirom na simpatije do Hrvatov v zadnjem času na Dunaju. ko je dr. Šušteršič lepo pustil hrvatske poslance svojega kluba na cedilu, ko se gre za hrvatsko stvar, a jih je znal dobro izrabljati, ko je šlo za njegovo osebno korist. Sedaj šele so izprevideli tudi pravo sliko istrski slogaši. Spoznali so, da so narodni voditelji napravili velik narodni greh. ko so se dali voditi od isterske duhovščine. Cuje se glas — Mahnič in šele sedaj so spoznali, da je res duhovščina vodena po intencijah škofa krivda sedanjim škandalom in blamaži narodnih voditeljev na Dunaju. Mi smo pa to že v začetku povdarjali in nam je le žal, da je naše spoznanje prodrlo tudi v dejstvo šele sedaj, ko je že skoro skrajni čas. da se prične resno razmišljati o ' prodiranju klerikalizma v Istro, Gotovo pa je, da se istrsko ljudstvo ni še prepozno vzbudilo in je še čas. da popravi svojo napako. Kakor je videti, so vsi znaki za to že tu in nam je v Istri pričakovati v tem oziru močnega preokreta. več brižnosti in pozornosti ter manj zaupljivosti. »Narodna delavska organizacija« in »Zveza jugoslovanskih železničarjev« priredita v priliki proslave delavskega praznika prvega majnika v sredo, 1. majnika t. 1. ob 9. uri dopoldne velik manifestacijski shod v dvorani »Narodnega doma« v Trstu. — Po shodu se bo vršil manifestacijski obhod po mestu z godbo, NDO in društveno zastavo. Popoldne ob 2. uri zbirališče pred »Narodnim domom«, odkoder bo odhod točno ob 2. in pol pop. z godbo NDO in društveno zastavo na veliki vrt kons. društva »Jadran« pri sv. Jakobu. kjer se bo vršila velika veselica z godbo, petjem, plesom itd. Pri veselici in plesu svira godba NDO pod vodstvom g. Majcena. Sodelovalo bo več pevskih društev. Vstopnina na veselico 40 vin. za osebo, k plesu 10 vin. komad. »Dan« v Trstu. »Dan« se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Miramar: Može. — Rojan: Geržina. Vivoda, — Belvedere: Mago- 10, Hreščak. — Vojaški trg: Lavrenčič. Seko-var. -j- Gappa: Bajc. — Fontana: Trevisan. — Sv. Ivan: Železnik. — Fabra: Pippan. — Gol- doni: Bevk. — Barriera: Gramaticopolo. — I Del Rivo: Rankelj št. 22., Bruna št. 44. — Industrija: Šegulin. — S. Alarco: Rončelj. — St. Martiri: Bruna. — Covana: Bilan. — Čampo Marcio: Rannachcr.—Drž. kolodvor: Schimpff. — Grunculo: Retinger. — Južni kolodvor: Schmelzer. — Bazovica pri Trstu: Iv. Treven. V ulici Sette Fontane, v tobakarnah Moraro in Pupio. — Kupujte »Dan«, ki je najboljši splošno slovenski neodvisni politični dnevnik. Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu razpošilja sledeče vabilo: Bratsko društvo! Težka je bila borba tržaških Slovencev pred 10 in več leti. Bili so hudi časi. ko ni smel Slovenec brez nevarnosti kazati javno svoje narodnosti; hudi pa posebno zato. ker je ljudstvo brez prave organizacije in pomanjkanja društev tavalo v mrtvilu, ne meneč se za narodne težnje. Sčasoma se je pa po zaslugi požrtvovalnih rodoljubov začela orati ledina: ustanavljati razna društva, potom katerih se je začela čimdalje bolj širiti narodna zavest. Danes po preteku desetletij neumornega dela pač lahko ti rodoljubi in društva s ponosom gledajo na velik napredek tržaškega Slovenstva. Med društva, ki so orala ledino, moramo pač šteti tudi Šentjakobsko Čitalnico, ki je skozi 11 let svojega obstanka stala vedno neumorno na braniku. S čitanjem, predavanji, petjem, igrami, operetami, koncerti in glasbo je priklenila marsikateri že izgubljeni člen zopet k narodni verigi. Ob desetletnici je lansko leto nameravala prirediti veliko slavnost z razvitjem društvene zastave, ki naj bi pričala o velikem razvoju tržaškega Slovenstva posebno v zadnjih desetih letih. Znane nezgode so Čitalnici preprečile nameravano slavnost ter jej povzročile še veliko materijelno škodo. Lani odnešeno slavnost razvitja zastave priredi letos dne 2. junija. Podpisani odbor se nadeja, da se vsa br. društva, ki so lansko leto obljubila svoje sodelovanje. odzovejo tudi letos tej prošnji; nadeja se pa tudi, da se tem pridruži še lepo število onih društev, ki lani niso mogia sodelovati. Bratska društva! Dan 2. junija bodi tržaški narodni praznik. Kdor more, naj ta dan prihiti v Trst v to našo skupno svetlo točko. Ta dan naj se zbere v Trstu narodna armada, iz vseh slovenskih dežela, ki naj priča, da tržaški Slovenci v svojem boju niso osamljeni. Dragi bratje! Pridite ta dan v Trst, da se skupno navdušimo za skupne cilje. Ne moremo vam, žal. še prirejati sijajnih sprejemov; sprejmemo vas pa z bratskim, rodoljubnim srcem in bodite uverjeni. da storimo vse. da vam bo to bivanje med nami prijetno. Bratska društva, ki se udeleže slavnosti, naj blagovole javiti podpisanemu do 15. maja svojo udeležbo, kakor tudi br. društva zbor in skladatelja. Vspored dopošljemo pravočasno. Na svidenje torej dne 2. junija pod novim praporom, ki naj vodi tržaške Slovence do novih zmag. — Za odbor Čitalnice pri Sv. Jakobu: Vinko Engelman, t. č. predsednik. Josip Pečar, t. č. blagajnik. Cotič Rudolf, t. č. tajnik. Frlvolna igra. Iz Trsta smo prejeli: Slovenci smo pač pasje pleme. Prirojena nam je nevošljivost in najčešče je ta spojena še z zlobo in samogoltnostjo. Če vidimo, da se komu boljše godi, pa smo mu že nevošljivi in intrigiramo proti njemu. Dobe Se pa tudi posebne vrste ljudje, ki jim je prirojena lastnost, da na »tujem« ozemlju napravljajo razpor in sovraštvo med domačini in »tujci«; pobijajo »tujce«,da se prikupijo domačinom in se na račun »tujcev« skušajo — tudi kot »tujci« — okoristiti. To je vse mogoče v Trstu, kjer vsa zloba prej zmaga — nego resnica. Frivolna igra! Tam dohtari nedosegljiv kritik, ali bolje rečeno kritikus. ki izkritizira vse. sam pa ne dela nič — razven kjer gre za poveličevanje njegove osebe. Zopet frivolna igra! V »Edinosti«, dne 26. t. m. čitamo dopis in naravnost žaljiv napad na državne učitelje v Trstu. Zlobni namen dopisnika, ki si je nadejal krinko »učitelja«, a bržčas tudi sam jč iz državnega korita, se razvidi že iz tega, da piše v politični dnevnik. Namen mu je torej svitelji kot solnčni žarek; zlobno hujskanje državnih poslancev zoper državne učitelje in skoro bi rekli učiteljstvo sploh. Če pa je pisan v »Edinosti« res le do ubogega naslova, potem pa spada prav med Abderite. Čudimo se pa »Edinosti«. da daje potuho takemu pisaštvu. Sicer smo že imeli parkrat priliko spoznati, da »Edinost« ni učiteljstvu naklonjena in je že večkrat priobčila prav žaljive stvari za učiteljstvo in ga prav rada postavlja v slabo luč. Pa bodi. da »Edinost« zopet tem potom hoče zafrkniti le en del slovenskega tržaškega učiteljstva, ji povemo odkrito, da njena pot ni prava. Najsi prinese dopis še taka »persona gratissima«. ga je presoditi objektivno, pa ne vsled najnižjih želodčnih instinktov in osebne častiželjnosti ene osebe žaliti in zafrkljivo sramotiti nad dvajset prizadetih učiteljev. Ne zamerimo toliko dopisniku »Edinosti«, če že ima tako skisane nazore, pač pa bi prosili uredništvo »Edinosti«, da tudi malo presodi ne samo. kdo piše, temveč tudi: kaj piše! PROSVETA. Vojvodinja Kranjska v predzgodovinski dobi. (Spisal Jernej Pečnik.) Znani starinoslovec Jernej Pečnik je izdal male brošuro, ki obsega 30 strani, in stane 50 vinarjev. Jernej Pečnik je pri nas znan po vsej deželi, saj ga skoraj ni kraja, kjer bi ne bil razkopaval. Pečnik sam piše v Predgovoru: Mnogo sem se trudil v življenju pri iskanju predzgodovinskih stanovanj in grobišč. Prehodil sem celo deželo, obiskal vse hribe in gozde ter dosti natanko vse preiskal. Kopal sem za deželni muzej »Rudolfinum« v Ljubljani in c. kr. dvorni muzej na Dunaju, kamor sem najdene starine izročal. — Pri izkopavanju starin mi je bila sreča mila; nakopal sem O na tisoče in tisoče starin iz predzgodovinskih in rimskih grobov, katere danes dičijo omenjena muzeja. Svoje izkušnje in raziskovanja je Pečnik popisal po raznih listih, v »Izvestjih« in po dnevnikih. Kar nam podaja pisatelj v svoji brošuri, je nekak pregled vseh grobišč na Kranjskem, pri katerih je Pečnik sam sodeloval. Jernej Pečnik je osivel v službi starinoslovstva in je s pravo ljubeznijo do stvari preiskoval naše kraje, ki so bogati na starinah. Saj so šli svetovni prehodi čez našo domovino. Zato bo ta knjižica marsikoga zanimala. Imamo, na kratko povedano, vse, kar nam kažejo izkopine. O prvih prebivalcih piše Pečnik: Prvi ljudje, ki so prišli na Kranjsko, so se naselili na ljubljanskem barju. Pred več tisoč leti je stala po vsi ravnini, kjer je Ljubljana, in po okolici proti Igu in Vrhniki voda. Ljudje so si naredili svoja bivališča na koleh — stavbe na kolih imenovane. Visoka drevesa so zabili v zemljo, in na vrh teh so postavili stanovališča. Težavno je bilo to delo; takrat še niso poznali nobene kovine, le kamenje in kosti od živali so rabili za orodje. Da so podrli drevo, so morali dolgo časa kuriti pri drevesnem deblu, da so ga podžgali. Podrto drevo so tolkli na jednem koncu toliko časa s kamenitimi sekirami, da so ga nekoiiko prišpičili. Tako drevo so potem zabili v zemljo. Ker so pa takih dreves mnogo rabili, so na vrhu teh, položili tramove, si napravili stavbo in se tako branili tudi pred zverjo. Po vodi so se vozili v čolnih, katere so si naredili z debelih dreves. T e so namreč toliko časa izžigali v sredini debla, da so dobili precejšnjo luknjo. — Prebi- j valci so se hranili le z živalskim mesom. Kakor izkopine kažejo, so se ljudje naselili šele v hal-stetski dobi na Kranjskem. Za bivališča so si izvolili višine, griče (hribe), največ po Dolenjskem. Odkod so prišli nam ni znano. Hribe so zagradili okrog in okrog z debelimi hlodi. Te so globoko v zemljo zabili, opletli s protjem in z ilovico ometali; kjer pa niso mogli zabiti hlodov v zemljo, so jih obložili s kamenjem po več metrov visoko. To so bile njih trdnjave, kjer so se branili pred sovražnikom, branili pred divjo zverjo. Takih trdnjav je bilo vedno več, ljudstvo se je množilo in rasvlo, dežela je bila precej gosto naseljena. Ni bilo skoraj hriba, zlasti na Dolenjskem, ki bi ne bil obljuden in utrjen. Ker sem našel do 500 bivališč na Kranjskem iz te dobe, je razvidno, da ni bila nobena dežela tako poseljena pred Kr. kakor kranjska dežela. To ljudstvo je gotovo več kot 1000 let pred Kr. dospelo na Kranjsko. Tako popisuje Pečnik razne kraje, posebno izkopine na Gori pri Smarji, na Vačah, pri St. Vidu itd. Na kratko sledi popis najvažnejših rimskih mest. Kranj, Ljubljana (Emona), Trojane (Adrante), _ Drnovo pri Krškem, Trebnje, Grublje pri St. Jerneiu, Vrhnika; Kočevje in Novo mesto. — Prazgodovinski narodi so imeli tudi svoje kralje; ako je kralj umrl, so ga pokopali z njegovim konjem in z vsem orožjem. Pečnik je izkopal več takih kraljev. Sam piše: Kralja so imeli tam, kjer je bilo veliko ljudi skupaj. Kralj je bil: 1. Na Magda-lenski gori pri Šmarju, kjer smo jih več izkopali. 2. V Vačah pri Litiji, gori na višini, kjer je bilo več pokopanih. 3. Pri Zatični, v gozdu je bilo utrjeno stanovanje. 4. Pri vasi Korita, fara Do-bejmič. 5. Nad Miniško vasjo so imeli tudi svo: jega kralja (pri Toplicah na Dolenjskem). 6. Pri vasi Vinkovrh pri Dvoru pri Žužemberku na Dolenjskem. 7. Pri vasi Brezje, fara Trebelno. 8. Pri fari Podzemelj, na hribu Kučar so tudi prebivalci imeli svojega kralja. 9. Vini vrh pri Beli cerkvi je bilo največje prazgodovinsko stanovanje, kjer so imeli — kakor sem omenil — tudi kralja. Po vseh teh krajih, ki sem jih naštel, sem našel ostanke pokopanih kraljev, kakor čelade in druge znamenite ostanke, ki so jih priložili mrtvim kraljem. — Tako najdemo v tej knjižici mnogo zanimivega in jo priporočamo vsem, ki se zanimajo za zgodovino naše domovine. DRUŠTVA. Slovensko planinsko društvo. Občni zbor »Slovenskega planinskega društva« se je vršit v soboto v »Narodnem domu«. Poročila ne moremo priobčiti, ker tudi nismo dobili nlkakega povabila, oziroma naznanila. Zakaj je to dobro, ne vemo! Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je imelo v petek zvečer v društvenih prostorih svoj letošnji občni zbor. Predsednik g. dr. Anton Švigelj pozdravi vse navzoče, imenoma g. prof. Pavla Kozino, kot pevovodjo Zveze slov. pevskih društev in Pevske župe za Ljubljano in okolico, zastopnika podpornih članov g. Podkrajška in časnikarske poročevalce. Spominja se nato v minulem letu umrlih podpornih članov, omenja važnost ustanovitve ženskega zbora in graja mržnjo ljubljanskega občinstva do priredb Ljubljanskega Zvona, ki se trudi za napredek v pevskem oziru. G. dr. Kozina povdarja v daljšem govoru, da je naloga pevskih društve dandanašnji drugačna, kot je bila včasih in konstatira, da Lj. Zvon pridno napreduje. Upa tudi, da bo Lj. Zvon vedno rad sodeloval pri koncertih Lj. pevske župe. — Vestno in skrbno tajniško poročilo je podal g. J. Zorko. Iz njega posnemamo sledeče: Društvo šteje 280 članov, med temi 40 pevcev in 28 pevk. Zbor je imel tekom leta tri večje nastope, sodeloval je pa tudi pri neštetih narodnih priredbah. Odbor je imel 24 rednih in več izrednih sej. Tajniško poročilo se je odobraje vzelo na znanje. Prav tako poročilo blagajnika g. J. Lumbarja, ki izkazuje 4335 K dohodkov in 3991 izdatkov, torej 344 K pribitka. Na predlog pregledovalca računov g. Ante Pintarja je podelil občni zbor blagajniku absolutorij, pevovodju g. Zorko -Prelovcu pa izrekel ob hrupnem odobravanju topla zahvalo za njegov trud. Per acclamationem je bil nato izvoljen nov odbor: predsednik g. dr. Anton Švigelj,; podpresednik g. Zorko - Prelo-vec; tajnik g. Janko Zorko; blagajnik g. Jakob Lumbar; odborniki gg. Josip Jamnik, Avgust Heuffel, Slavko Pipp, Alojzij Lombar, Angelo Sattler in Slavko Gartner; revizorja gg- Ante Pintar in Slavko Zor; zastavonoša g- Slavko Pipp. Med raznoterostmi se je zahvalil, društveni pevovodja moškemu in ženskemu zboru za njegovo vztrajnost in potrpežljivost in ju .. v ! .n ;ii iti to to / ;or< n!V! »i* ^ i m/tur o >'< ~ rnt -r > ^ pozval na resno delo v bodočem letu. Ko je še g. Juvan navdušil člane pevskega zbora za redno pohajanje skušenj, je po sklepnih besedah g. predsednik zaključil lepo vspeli občni zbor. —č. k-- > l-TH- —----- ———M—«— ■■■■■««■———— Najnovejse vesti, telefonska poročila. DRŽAVNI PRORAČUN. Dunaj, 28. aprila. V politiških krogih se sklepa, da je parlamentarni položaj jako kritičen, na eni strani preti vedno pripravljenost Dalmatincev k obstrukciji, na drugi pa so sklenili Italijani radi zavlačevanja italijanske pravne predloge prehod v skrajno obstrukcijo. Vsled teli pretečili obstrukcij je usoda državnega proračuna ogrožena. Vlada namerava zato, da predloži zbornici z ozirom nato, da poteče proračunski provizorij koncem junija, nov provi-zorij, ki bi naj segal do konca tekočega leta. Proti ti nameri vlada v nemških krogih precejšnja nezadovoljnost, ravno tako pri — čeških krogih, ki očitajo ministrskemu predsedniku Stiirgkhu, da si tekom svojega poslovanja ni znal pridobiti zanesljive in gotove večine. OGRSKA. Budimpešta, 28. aprila. V vladnih poročilih se zatrjuje, da se je Lukacsu posrečilo pridobiti •opozicijo zato, da bo prva seja ogrskega državnega zbora mirna, a da opozicija tudi ne bo motila delegacijskega zasedanja, a to samo pod pogojem, da bo delegacijsko zasedanje skrajno .kratko. DARDANELE. SoJija, 28. aprila. Vsled pritožbe bolgarskih konzulatov v Turčiji, da trpi radi zaprtja Dardanel bolgarska trgovina, pripravlja bolgarska vlada protest pri turški vladi, v katerem bo zahtevala, da mora ta z ozirom na mednarodni položaj v najkrajšem času poskrbeti, da se odpre skozi Dardanele prosta pot bolgarski trgovini. PROT! UMETNOSTI. Zagreb, 28. aprila. Tukajšnje deželno gledališče je nameravalo prirediti operno turnejo po Dalmaciji in v Belgradu. Danes pa je vlada z ozirom na politiški položaj prepovedala to turnejo. SRBSKI POSLANEC V TURŠKI ZBORNICI. Skoplje. 27. aprila. Z veliko večino je izvoljen poslancem v turški parlament srbski kan-■didat Spiro Hadži Ristič. RAZNO. Godba kot zdravilo. Neovrgljivo je dejstvo, da ima godba velik upliv na človeško duševno razpoloženje. Neki Amerikanec Robert Havan pa na temelju študij dokazuje, da je godba najboljši zdravnik ter je na podlagi svojih poskusov sestavil naslednje recepte: proti duševni depresiji — Vvagnerjeve »Walkiire« ali DvoFa-kov »karnevalski preludij«; proti nervoznosti kot posledici dela Smetanovo »Vltavo« in Grie-gove pesmi; proti duševnim boleznim — Cho-pnovo Etudo v G-duru, Beethovenov Patetique in Dvorakov čelo-koncert, proti duševni melanholiji Beethovenovo Pesem veselja, proti duševni onemoglosti nastali vsled alkohola priporoča glasbeni zdravnik pazno poslušanje Bachovih skladb. Pa tudi proti trenotnem razpoloženju priporoča razne zdravila, proti jezi je najbolje zdravilo poslušati zbor romarjev iz \Vagnerjevega »Tannhauserja«, proti ljubosumnosti overturo iz Wagnerjevih Mojstrov-peveev; proti lenobi osmo Beethovenovo sin-fonijo ali pa Humperdinkovo opero »Janko in Metka«. To je sicer vse lepo, a težko si predstavljamo bolnišnico, kje bi se zdravilo na tak način. Najbolje bi bilo pač, da se bolnišnice spremene v gledališče ali koncertne dvorane, leharne pa v trgovino z muzikalijami, kjer dobi z receptom vsak bolnik dozo predpisanih not! * Boi za vodo. Iz Rima poročajo: Zaradi pomanjkanja vode je prišlo v Alcamu do velikih kravalov, pri katerih je morala končno posredovati policija. Prebivalci, predvsem žene. so skušali razdreti vodovod, ki vodi v 1 rapani. in napeljati vodo v svoje mesto. Ko so se množici zoperstavili karabinieri in infan-terija. so bili sprejeti s kamenjem. Dva častnika in šest vojakov je bilo težko ranjenih. I udi več demonstrantov je bilo težko ranjenih eden celo smrtno. “ Rusko zračno brodovje. Ruski veliki knez. predsednik komiteja za zračno brodovje, navaja v oklicu na prebivalstvo uspehe komiteja, katerih najbistvenejši je ustanovitev vojaške letalne šole v Sebastopolu, ki ima zaposlena 102 častnika in 200 vojakov in poseduje 55 letalnih strojev deloma kupljenih v inozemstvu, deloma pa narejenih na Ruskem. »Potrebe deželne obrambe« pa prekašajo daleč število letalcev, ki jih lahko izobražuje šola v Sebastopolu. Zategadelj so denarne žrtve od strani naroda »nujno potrebne« sicer bi Rusija izgubila drugo mesto, ki ga zavzema sedaj v zrakoplovstvu. Ruski veliki knezi, kakor kaže. nimajo nujnejših in resnejših potreb in skrbi nego le za take vojaške iigračke! * Bombni atentat v španskem gledališču. Iz Seville poročajo: V tukajšnjem gledališču je bila v soboto zvečer med predstavo vržena med občinstvo prvega reda bomba, ki je takoj eksplodirala. Najbližje sedeči je bil takoj mrtev, 20 drugih pa je bilo težko poškodovanih. Med občinstvom je nastala strašna panika. Vse je drvelo proti izhodu pri čemur je v gnječi mnogo ljudi omedlelo. Mnogi so v tej gnječi dobili take poškodbe, da so jih morali prenesti v bolnico. Napadalca, ki je izpovedal, da je anarhist, so prijeli. Tiger raztrgal menažerijskega uslužbenca. Iz Lubecka poročajo: V nekem tukajšnjem cirkusu je napadel bengalski tiger nekega strežaja. ki vkljub prepovedi vstopil v -kletko. Med občinstvom je nastala strašna pa- nika. v kateri je bilo več oseb poškodovanih. Šele po težkem boju so strežaja bestiji iztrgali. Prenesli so ga težko poškodovanega v bolnico. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" / se pr v Trstu v sledečih tob&karnafa: Železnik, Sv. Ivan, Trevišau, ulica Fontana, Bajc, ulica Geppa, Lavrenčič, Vojašnični trg, Pipp&Q, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, (xF prihranka denarja v gospodinjstvu „Sladni čaj“, pripravljen po predpisu dr. pl. Trnk6czy-ja, se prodaja pristen pod imenom „Sladin“, katero ime je uradno zavarovano in se ne sme zamenjati s sladno kavo. Zavitek po en četrt kg stane 50 vinarjev. Dabiva se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah. — Glavne zaloge so: v Ljubljani: lekarna Trnk6czy; na Dunaju: v lekarnah Tmkoczy; Vlil. Jo-sefstadterstrafie 25; lil. Radetzkyplatz 4; V. SchonbrunnerstraCe 109. — V Gradcu: Sackstrafie 3. 422 Št. 13442. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski pošlje tudi letos 10 otrok v = morsko zdravilišče v Gradežu. Sprejemajo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let. Prošnje opremljene s potrdilom ubožnosti, zdravniškim izpričevalom in krstnim listom vložiti je do 20. majnika t. I. pri mestnem magistratu. 306 l£estni mo-sigrlatr^t ljvLbljazislel dne 23. aprila 1912. Župan: . . , - .... . • • .. „*>. ", 'U. **'* •** . »'• ■'"V "''f- _ dr. Ivan Tavčar, 1. r. uS«; Ljtibljsaska kreditna banka v Ljublf ani. “™, . 41 - ,;i -rrr “1 r v. Za poletno sezijo priporoča „Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in solidnih cenah. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga FR. KAPUS, LJUBLJANA Marije Terezije cesta štev. 11, Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala otročje vozičke Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov. Cene nizke! Izdelki solidni! I UČITELJSKA TISKARNA i ■ lin . _ v • ■■ -m • m m -■ -m m HI K K lili Telefon štev. 118. v Liubliam, rranciskanska ulica stev. s. Telefon štev. 118. /llQ Jan IjeS°ya knjižnica: Kape: Dane. Cena 1 K. 1^1 Blapšak: Turki pii Sv. Tilnu, ilustrovana knjtga. Cena 120 K. • M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K. Stupar: O prvinah in spojinah, ilustroy. Cena 1*50 K. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Mešiček: Beležke iz njlt fizike in kemije. Cena 40 vin. — 1 * ■ Marolt: Zgodo- vinske ufne sii- ■ ke. Cena 2 K. Vizitke Engelbert Gangl: Beli rojaki. Cena vezani knjigi K 3-—, broširani K 2 60. i r Kuverte s tirni© f Jožef Bibičič: Kraljestvo čebel. Cena vezani knjigi 80 vin. . Knjižnica Učiteljskega konvikta: Ju loka Mišjakovega 1 zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena & 1*50 R. — H Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. 1 I. in II. zvezek. Cena 1*50 K. Adamič: Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Mirovnikove na- m rodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena & 20 vin. i 5 Bretl: Kako si o-hranimo zobe. m*A Cena 20 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Razni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalna znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil. Vse tiskovine za £ knjižnice. ■” Uradne tiskovine TfA za županstva. Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole. Stereotipija Litografija Muzikalije Založba knjig m V ,,Učiteljski tiskarni*6 se tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, As TfA Slovenski llustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, Kjfl UM Naša Bodočnost, Gasilec, Zarja, To Imeni delavec. 1 ujlf m — 342 — se je sesedel na klop. Četvorica je šla mimo njega k sosednji mizi. kjer sta sedela dva moža sumljive zunanjosti. — Hola! je zakričal Ocquetonville. S potu, gospoda potepuha, proč od te mize! Eden izmed s potepuhi ogovorjenih je po-bledel in prijel za ročaj bodala, tičočega za pasom. Drugi pa ga je prijel za roko, prisilil ga, da je vstal, vrgel novec na mizo in suho rekel: — Prav je tako. Potepuhi se morajo umakniti gospodom. Idi prijatelj, dosti sva pila danes. Če bi bil plemič Passavant v krčmi navzoč. bi moral takoj spoznati v človeku, ki je govoril zadnje besede, poglavarja rokovnjačev. ki mu je v vansenskem gozdiču podaril življenje in prostost. Moža sta odšla. Zunaj je bila že temna noč. Ulica je bila mrtva. Le sem ter tam je ležal čez ulico rumen trak, ki je padal skozi okno krčme ali kabareta. Prekoračila sta ulico in z ročnostjo in urnostjo mačk sta splezala po zidu Passavan-tove podrtije, ki je stala nasproti Thiband-jeve krčme. Nihče jih ni videl in nihče bi jih tudi ne vprašal, kaj imata v tej hiši opraviti. Zapuščeno, razpadajoče, je bilo domovje Passavantovo na zelo slabem glasu in stanovalci v okolici so smatrali to hišo za pribežališče sumljivih oseb. nekateri so celo trdili, da v liši straši. Natančnega pa ni bilo znanega nikomur ničesar... — 343 — Četvorica je z velikim krikom naročila vina in Thiband se ni mogel zadosti urno obračati. da bi na mah ustregel natančnim gostom. Naročili so si polno mizo pijače in jedi ter hlastno pili in jedli: pripravljali so se in krepčali za ponočno službo ... Ob desetih zvečer je bilo določeno, da odrinejo. — Gospoda, je vzdignil kupico Cour-theuse. pijmo na zdravje gospoda Passavanta, prepričan sem. da se nas je tudi on spominjal na dnu Sene! —Da, da, pijmo! so se posiljeno zakro-hotali trije, zakaj opazka jim ni bila ljuba. Glas. ki jih je ponoči obsodil na smrt jim je še grozno zvenel v ušesih. — Pijmo, je trčnil Scas s tovariši, in potem pustimo že Pasavanta. kjer je. Hraber dečko je bi!, žal mi je po njem, ali sedaj je mrtev. Sam je hotel in zgodilo se mu je. Naj počiva v miru! Gringonneur je pozorno vlekel na ušesa njih besede. Ko je slišal vest o smrti Passavanta, mu je pokrila bledota slednjo krpico njegove kože ... — Passavant mrtev!... Položil si je roko na čelo. ki je bilo ledeno mrzlo in vsa pijanost je bila izginila na mah iz njega. Sklonil se je proti sosednji mizi in je vprašal: — Gospodje, dovolite ali sem prav slišal? Rekli ste. da je plemič Passavant mrtev! — Da. dobro ste slišali. Mrtev in pokopan v ribjih želodcih, moj ljubi kartopisec! Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. • • Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.