Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. Zvezek 7. Julij 1922. Odmev iz Afrike, ~ afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, francoskem, angleškem, laškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X. in Benediktu XV. Stane za celo leto v slovenski izdaji Din. 6 (K 24.) Posamezna številka K 2-50. — Uredništvo „Odmeva iz Afrike" pošilja, kot je znano, vs§ko leto svojim naročnikom „Klaverjev koledar" za zmerno ceno. Naročila naj se naslavljajo: Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 3. VSEBINA: Dušna premija. — Prošnja za črne katehiste. — S trudom — proti cilju. — Zrno. — Izkaz misijonskih milodarov 1. 1921. — Kratki mis. dopisi. — Apostolski vikariat Viktoria Niansa. — Pismo črnega bogoslovca. — Zahvala za poslan dar. — Iz požrtvovalnega življenja misijonarjev. — Slike: Skupina črnih katehistov in pomožnih dečkov. — Prihod misijonarja v zamorsko vas. Darovi. došli od 1. decembra 1921. do 28. februarja 1922. Za mlsijone D 6.037-65. — E. Vagner D 50-—. — Za sv. maše D 1.123-56. — Za stradajoče D 120---. — (Kat. bralno društvo pri sv. Ksaveriju v Sav. dol. nabralo pri gledališki predstavi za stradajoče D 25-—, — za gobovce D 25 —, — za odkup sužnjev D 25-—. — Za gobovce D 87- - . — Za odkup sužnjev D 4.288-50. — Botrinski darovi D 6.922-50. — Za zamorčke D 1.249-95. — Kaplanija Cirknica — Rakek nab. dar zamorčkom D 25-—. — Darovi za krščence D 1.667-83. — Za semlnariste D 353-75. - Za katehiste D 95 50-Za kruh sv. Antona D 6.891-97. — Po M. Zupan zbirka Bukovca— Otik D 100--. — L. M. D 10--. — Za Klaverjev vinar D 63 80. — Za otroško zvezo D 7333. — Za mašno zvezo D 5.157-23. — Za misijonsko zvezo D 59-86. — Za zidavo cerkva D 20-50. — Za Sinove presv. Srca Jezusovega D 50 —. — Za Bele očete D 10 —. Za misijon sv. Jožefa D 20 —. — Zbirka na praznik sv. treh kraljev za misijone D 1.558-40, — po preč. g. Žuvič doposlano D' 475 —. — Za Klaverjevo družbo D 24313. — Podporniški prispevki D 1.146-25. — Članarina Marijinih družb D 911-50. — Udelež. prispevki D 4-25. — Za kat. tisk v Afriki D 814-25. — Brez določila D 2917-50. - V pobožno molitev se priporočajo : f Preč. o. Vincencij Fracassini, predstojnik frančiškanskih misijonov v Gornjem Egiptu, umrl dne 9. januarja 1922, 64 let star. 38 let je deloval v Afriki. — f Preč. o. Krol, iz družbe Jezusove, misijonar na Madagaskarju. — f brat Famian Mader, misijonar v Marijanhillu, (Južna Afrika), umrl tam dne 11. januarja 1922 v 82. letu svoje starosti, v 34. letu redovniškega življenja. — P. Josef Bernabe, Colomaroli, P. Molo; vsi trije misijonarji iz družbe Sinov najsv. Srca. — Brat Nicet in brat Peregrin, Marianhillska misijonarja, umrla v Južni Afriki. — Eliza in Palmira, rojene zamorke iz Abesinije, umrli v osrednji hiši „Matere dobrega Sveta" v Rimu. Prva postulantka, druga kandidatka notranjega zavoda Klaverjeve družbe, sta se pripravljali za bodoči poklic „Potnožnih misijonark". — Sveti jim večna luč! Skupina črnih katehistov in pomožnih dečkov. Apostolski vikariat Zgornji Nil. Dušna premija! V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški misijonski škofje in misijonarji letno 500 svetih maš. Prošnja za črne katehiste. Veliko misijonsko delo gonijo razen milosti božje, ki je kajpada najpotrebnejša, tri mogočne sile. Vse tri so enako važne, enako nenadomestljive. Prva gonilna sila so dobrotniki misijonov. Ta sila goni drugo in brez te bi druga niti delovati ne mogla. Druga sila je misijonar. Nekako središče je, ki so vanj obrnjene vse oči. Nemški pesnik ga imenuje junaka junakov. Tretja sila je katehist domačin. Ker je misijonar nekako središče, ga večkrat precenjujejo. Ni to kaka prisiljena ponižnost pisčeva, resnica je. Kakor vojaku, ki je 30. VI. 1922, — 5760. bitko dobil, pripisujejo njemu največ zaslug; tudi zasluge dobrotnikov in katehistov gredo navadno na njegov račun. Naslov tega članka pove dovolj jasno, kakšen namen zasledujem s tem pismom. Delo katehistov pri izpreobr-njenju nevernikov je bilo doslej premalo znano, zato tudi malo uvaževano in priznano. Vojna je v tem oziru marsikaj predrugačila in je pokazala delo katehistov v drugačni svetlejši luči. Njihovo delo je bilo za misijonarje izredne važnosti in v nobenem misijonu ga ni mogoče pogrešati. Še za mnogoizkušenega misijonarja je zanimivo poslušati, kako poučuje učitelj domačin svoje rojake. Vse prispodobe jemlje iz življenja svojih rojakov. Z navdušeno besedo jim stavi pred oči zglede iz vsakdanjege živjenja. Nihče ne bi mogel luči sv. evangelija nasproti poganski temi opisati tako jasno in prisrčno, kakor stori to katehist. Zato pa poslušalci kar požirajo vsako njegovo besedo in ji voljno odpirajo srce. Iz tega lahko spoznamo neprecenljivi pomen katehistov v poganskih misijonih. Kakor pričajo misijonska poročila, so misijonarji zdaj povsod z delom preobloženi, torej tudi izmučeni. Njih število se je med vojsko zelo zmanjšalo. Izguba velikega števila misijonarjev in ker ni mogoče dobiti dovolj drugih, se je važnost katehistov le povečala. To vam pojasnjuje, zakaj se v zadnjem času toliko govori in piše o katehistih. Jaz govorim tukaj za svoje učitelje domačine in vam hočem njih razmere nekoliko pojasniti. Katehist je nekaka struga, nekak kanal, po katerem pritekajo v srca poganov prve milosti božje. Na podlagi katehistov domačinov gradi misijonar najbolj zanesljivo in trajno versko stavbo med pogani. ^Nasprotno si ne morem misliti misijonarja brez katehista. Čim več pa je katehistov, tem bolj napreduje izpreobrnjenje domačinov. Res, misijonarja katehist ne more nadomestiti, kakor temelj še ne nadomesti hiše. Toda brez temelja je tudi trajna in stanovitna hiša nemogoča. Kakšno plačilo pa pričakuje katehist za svoj trud? Nič velikega; a nekaj mu vendar pristoja, že po besedah sv. Pavla, ki pravi, da naj, kdor evangeliju služi, tudi od evangelija živi. Naši učitelji dobivajo od ljudi, katere poučujejo, hrano; a plače ne dobivajo nikake. Naročil sem jim, naj to, kar so brezplačno sprejeli, brezplačno dajo tudi drugim. In vsi so me drage volje ubogali. Vpeljal sem navado, da mora vsak novoizpreobrnjenec eno leto po sv. krstu v misijonu brezplačno pomagati. Kdor ne opravlja službe katehista, pa kako drugo. Ta dolžnost je ob enem nekaka preizkušnja: komur je resno za sv. krst, se ie ne bo ustrašil; kdor je ne mara, ne mara pač tudi vere in sv. krsta. Število naših učiteljev domačinov je sedaj 20 in so raztreseni po vsem okraju. Oskrbujejo prvi pouk in pripravljajo tiste, ki žele sprejeti sv. krst, na glavni pouk, ki traja v misijonski postaji eno leto. Razen v smrtni nevarnosti ne krstimo nikogar brez tega glavnega pouka. Kdor hoče sprejeti sv. krst, mora 12 mesecev stanovati v misijonski postaji in se udeleževati vsakdanjega pouka. Preje sem dobival od naše glavne postaje letno pod-podporo za katehiste, ki pa je po izbruhu vojske prenehala. A ugovaijal bi kdo: »Kakšne izdatke pa ima misijonar za te katehiste? Sai vendar dobivajo hrano od domačinov, svoje delo pa opravljajo brezplačno, iz same hvaležnosti za milost sv. krsta. Kaj torej še potrebujejo?" Odgovor je kratek: „Obleko". Katehist, ki naj uživa med domačini ugled in spoštovanje, mora biti primerno oblečen, Cestokrat mora občevati s poglavarji in starešini raznih domačih rodov. Vabijo ga k svojim zborovanjem, da jim tam daje pojasnila o sv. veri. Zato ne more hoditi okoli zanemarjen in razcefran kakor kak cestni postopač. Moji črni katehisti me stanejo letno 1200 dolarjev. Tako ne morem drugače, kot da se obračam na blaga srca in jih prosim, naj mi pomagajo z blagohotnimi prispevki. S trudom — proti cilju. Obisk. Monsignor o. C a lie w art iz Družbe o. sv. Duha, apostolski prefekt, piše Družbi sv. Petra Klaverja: Še enkrat potrjujem in se najlepše zahvaljujem za Vašo zadnjo pošiljatev. Naše misijonsko delo v Sev. Katondi vedno lepše prospeva. V preteklem letu smo imeli 756 krstov. Najlepše uspehe dosežemo med tistimi črnci, ki svoje rodne vasi zapuste in se naselijo v bližini misijonske postaje, ali v misijonski postaji sami sprejmejo kako službo. V domači vasi dostikrat ali nimajo katehista ali pa jih še večkrat odvračajo od sv. krsta razni predsodki in človeške slabosti, kakor samoljubje, ker jih je sram, udeleževati se obenem z lastnimi otroki pouka v katekizmu. Zdaj imamo v Lubundi nad 20 odraslih, ki so prišli iz raznih sel in jih poučujemo o resnicah sv. vere. Da se prežive, obdelujejo polja ter pridelke prodajajo. Okoli misijonske postaje leži namreč približno 900 hektarov polja. Ženske poučujejo misijonske sestre „hčere sv. Križa". Navzlic vsem težavam smo otvorili novo misijonsko postajo pri Balubih na jugu prefekture. Te pokrajine so preplavljene s protestantskimi veroučitelji, v decembru pa sta se dva naših očetov stalno naselila tam. Včeraj sem prejel od njih prvo sporočilo. Evo ga: „Ko to pišem, stavimo og:odje našega gasilnega doma in upamo, da bodemo čez nekaj dni že pod lastno streho. Toda, ko bo urejena postaja tukaj v Sungu-Mungu (vas, kjer očeta stanujeta), bo treba takoj pričeti tudi v Sambi, velikem, 17 kilometrov od Milambe oddaljenem selu, kjer zdaj neomejeno gospodarijo protestanti. Kar smo tu storili, bo treba kar najprej storiti tudi v Sambi. Pred vsem pa moramo dobiti vnetega katehista, ki se moremo povsem zanesti nanj. Pošljite nam čim prej katehiste, če tudi le enega samega. Sambo moramo rešiti protestantizma." A remogoče mi je tem požrtvovalnim redovnikom ugoditi. Čestokrat bi se bridko zjokal, če mislim na težave, ki nas ovirajo pri oznanjevanju resnice v tujih deželah, kjer se takozvana civilizacija duš ni pokvarila in si srčno žele pouka v sv. veri. A kakor slišimo, se v Evropi mnogo za misijone dela, tako, da bi se dobili denarni prispevki, kakor tudi da bi verniki za nas mnogo molili in nam izprosili mnogo pomoči in blagoslova božjega. Upajmo, da bo po gorečih molitvah pobožnih duš v Evropi tem težko čakajočim dušam res kmalu zasijala luč, ki je prišla na svet, da bi svet razsvetlila, da se bodo stanovitno ustavljale zmoti krivo-verstva dotlej, da nam ljubi Bog nakloni dovolj pripomočkov, s katerimi bodemo mogli tudi te ubožčke pridružiti otrokom sv. Cerkve. Zrno. Dobro je za nas, da imamo včasih kaj težav in zo-pernosti. Spominjajo namreč človeka, da je tujec na svetu, da naj torej ne upa na nobeno pozemeljsko stvar. Danes je, jutri že ne več! — Zato delajmo dobro, pomagajmo drugim in rešujmo duše naših poganskih bratov, to nam bo prineslo mnogo tolažbe ob smrtni uri in blagoslov že tukaj na zemlji! Izkaz od družbe sv. Petra Klaverja podeljenih misijonskih milodarov v letu 1921. Vikariat ali prefektura Vsota Misijonska družba Belih Očetov Apostolski vikariat franc. Sudan . Apostolska prefektura Ghardaia . Apostolski vikariat Zgor. Kongo . Apostolski vikariat Uganda . . Apostolski vik. Viktorija-Nyansa . Apostolski vikariat Unyanyembe . Apostolski vikariat Tanganika Apostolski vikariat Nyassa . . . Apostolski vikariat Kiwu . . . Apostolski vikariat Bangweolo . Apostolski vikariat Dar-es-Salaam Misijonska hiša v Haigerloch . . Nakup stvari in tovorni stroški Očetje od Sv. Duha. Apostolski vikariat Senegambija . Apostolski vikariat franc. Gvineja Apostolski vikariat Sierra Leone Apostolski vikariat Sp. Niger . . Apostolski vikariat Gabun . . . Apostolski vikariat Loango . . Apostolski vik. franc. Srednji Kongo Apostolska prefektura Ubanghi Chari Apostolska prefektura Spod. Kongo Apostolska pref. Cubango v Angoli Misijon Kunene (Huila) .... Misijon Lunda....... Apostolski vikariat Zanzibar . . Apostolski vikariat Diego Suarez Apostolski vikariat Bagamayo . . Apostolski vikariat Kilimandžaro Apostolski vikariat Kamerun . . Apostolska prefektura Sev. Katanga Misijonska hiša v Parizu . . . Nakup stvari in tovorni stroški Odnos Skupna vsota v lirah 12842 2.535 23 9.196-40 35.021 11 14.002-71 7.641-33 8.95926 8.058 35 13.071-26 8.076-24 2.0S5-93 2.678 13 2.473 08 3.604-33 401-81 6.585-37 6.920-89 10.020 57 14 729-50 1.024-70 1.407 26 2.25540 10 505-84 3.688-93 2.103-17 6.369 08 6.629-12 22.704-36 21.300 98 10-4.814 25 600 — 3037.74 113.927-45 128.713-30 242.640-75 Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . 242.640-75 Lionska misijonska Družba. Apostolska prefektura Liberija . . . Apostolski vikariat Breg slon. kosti Apostolski vikariat Zlato obrežje . . Apostolski vikariat Dahomey .... Apostolski vikariat Togo..... Apostolski vikariat Benin..... Apostolski vikariat Zah. Niger . . . Apostolska prefektura Vzhodni Niger . Apostolski vikariat Nilova Delta . . . Apostolska prefektura Korogho . . . 6.453 55 5.95843 5.859.58 6.737.66 3.80966 3.210-15 3.347-50 2.13290 10.973-49 3.536 58 52.019-50 Očetje družbe Jezusove. Apostolski vikariat Tananariva: v denarju........... 10.000 izv. »Evangelijev in beril" . . Apostolski vikariat Fianarantsova . . Apostolska prefektura Rodezija . . . Misijon v Katondue, Zambezi .... Apostolska prefektura Kwango . . . Nakup stvari in tovorni stroški . . 24.42049 32.123-12 12.861-68 21.514-95 8.275 10 6.485-— 2.437 62 108.117 96 Sinovi najsvetejšega Srca Apostolski vikariat Khartum .... Apostolski vikariat Bahr-el-Ghazal: v denarju........... 11.700 izv. „Sveto pismo"..... Apostolski vikariat Bahr-el-Ghazal za provincijo Uganda...... Nakup stvari in tovorni stroški . . 17.154-80 17.926-02 34.000- 6.206 68 150-— 75.437-50 Frančiškani. Apostolski vikariat Libija..... Misijon v Zgor Egiptu ..... Misijon Mocambik........ Za tovorne stroške....... 100- -10.743-43 7.964-28 163-95 18.971-66 Odnos . 497.187-37 Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . Kapucini. Apostolski vikariat Eritreja .... Apostolski vikariat dežel Gallas . . Apostolska prefektura v Djibouti Apostolska prefektura Belg. Ubanghi Apostolski vikariat Seijšelen . . . Misijon Mahenga (Dar-es-Salaam) . Benediktinci. Apostolski vikariat Zulu..... Apostolski vikariat Katanga . . . Marije Brezmadežne. prefektura Sp. Cimbebazija vikariat Natal..... vikariat dežele Bazuto . . vikariat Kimberley . . . . vikariat Transvaal . . . Božje Besede (Stegl). hiša sv. Gabriela . . . . mis. družba (Palotinci). Rimu......... Oblati Apostolska Apostolski Apostolski Apostolski Apostolski Družba Misijonska Pobožna Prokura v Oblati sv. Frančiška Šaleškega. Apostolski vikariat reke Oranje . . Apostolska prefektura Vel. Namaqua Provincialna hiša na Dunaju . . ■ Tovorni stroški....... Lazaristi. Apostolski vikariat Abesinija . . Apostolski vikariat Fort-Dauphin Prokura v Rimu....... Tovorni stroški...... Odnos 21.334-20 11.548-25 2.508-70 10.025-48 5.000'— 5.510'— 2.515-52 1.262-50 4.363 20 6.054-86 11 675 60 5000 -5.000-— 10.649-10.238 24 5.683-40 457 16 16.822 74 5.61947 1837 2.137-75 497.187-37 55.926-63 ! 3.778-02 1 32.093-66 262-68 j 1.9D1-74 27 027 80 24.598 33 642.826-23 Vikariat ali prefektura Vsota Skupila vsota v lirah Prenos . Očetje Brezni. Srca Mar. (Scheut). Apostolski vikariat Leopoldville . . . Apostolski vikariat Zgornji Kassai . . Nakup stvari in tovorni stroški . . 6.14090 3.98998 344-50 642.826-23 10.475-38 Premonstratenci. Apostolska prefektura Zah. Uelle . . Mašniki Srca Jezusovega. Apostolski vik. Stanleyevi slapovi . . Apostolska prefektura Adamaua . . . 7.85850 9 294-22 1.512 52 17.152 72 Mis. družba sv. Jožefa (Mill-Hill). Apostolski vikariat Zgornji Nil . . . Mis. v apost. vik. v Nouvelle Anvers . Nakup stvari in tovorni stoški , . 20.625 11 4.077-54 3.033-67 2773632 Očetje iz Montforta. Apostolski vikariat Shire..... Tovorni stroški........ 8.532 94 33720 8.870 14 Misijonarji de la Salette. Apostolski vikariat Antsirabe: v denarju........... 4.900 izv. ..Evangelijev in beril" . . . Tovorni stroški........ 5.57328 16.062-86 1.71495 23 351 09 Misijonarji della Consolata. Apostolski vikariat Kenija..... Apostolska prefektura Kaffa .... Tovorni stroški........ 12.541-22 5.000-— 45.55 17.586-77 Sinovi Brezm. Srca Marijinega. Apostolski vikariat Fernando Poo . . Trinitarci. Apostolska prefektura Benadir . . . Dominikanci. Apostolska prefektura Vzhod. Uelle 6.267-79 1.032-82 6.10511 Odnos . 762.916-89 Vikariat ali prefektura i Vsota Skupna vsotn v lirah Prenos . 762.916 89 Hedemptoristi. Apostolska prefektura Matadi.... 5.054*98 Misijonarji iz Mariannhilla. Misijon Mariannhill (Natal)..... 1.452-63 Trapisti. Misijon v apost. vik. Nouvelle-Anvers 1.450-74 Serviti. Misijon v deželi Suazi...... Nakup predmetov in tovorni stroški 2.758-54 707*05 3.465*59 Salezijani. Misijon v apostolski pref. Katanga . . 8.01963 Križarji. Misijon apost. pref. Spodnji Uelle . . 4.445-40 Bele sestre naše Lj. G. v Afriki. Misijon v apostolskem vik. Uganda Nakup predmetov in tovorni stroški 2.000*— 89*55 2.089-55 Dominikanke. Mis. v Kingwilliamstownu, Capetown Nakup predmetov in tovorni stroški 1.000— 3 371-68 4 371-68 Sestre dragocene Krvi. Misijon v Mariannhillu, Natal .... 1.130 — Sestre N. Lj. G. apostolov. Za tovorne stroške....... 274-50 Oblatinje sv. Frančiška Saleš. Misijon v Pelli, reka Oranje .... Mis. v Heirachabis, Vel. Namaqua . . Nakup predmetov in tovorni stroški i.ooo-— 270*— 47585 1 745-85 Sestre božje Previdnosti. Misijon v Amparibe, Tananariva . . 4.861*12 Odnos . 801.278 56 ! Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . Sestre sv. Jožefa Kluniškega. Misijon v Loango........ Misijon v Landani, port. Sp. Kongo Za tovorne stroške....... Frančiškanke v Kal Misijon v Hararju, Gallas . . . Marijin misijon frančiškank. Za tovorne stroške..... Pie Madri della Nigrizia. Misijoni v Centralni Afriki .... Usmiljene sestre sv. Vincencija. Misijon v Farafangani, Fort-Dauphin Frančiškanke v Mill-Hillu. Misijon v Nsambya, Zg. Nil ... Za tovorne stroške..... Sestre prikazanja sv. Jožefa. Misijon v Tripolisu...... Benediktinke. Misijon v Gobabis, Sp. Cimbebasia Sestre od Baldega (Švica). Misijon v Dar-es-Salaam . . . Misijonske sestre v Menzingu. Misijon v Emavsu, Bazuto..... Misijon v Bethelu, Bazuto..... Misijon v Aliwal-North (Vzh. Kapsko) Nakup predmetov in tovorni stroški Sestre v Dunbrodgju Za tovorne stroške....... Odnos 1.414-35 88860 72-21 1.449-55 68-84 2.022"— 2.000-— 185 — 123.76 Vikariat ali prefektura Vsota Skupna vsota v lirah Prenos . Različni misijonski izdatki. Tiskovni stroški za propagandne namene, nakup mašne oprave ter masnega orodja in drugih reči itd. Ustanovna mesta. Za črne seminariste in katehiste . . . Glavnice, od katerih uživajo obresti še dobrotniki ............ Delno odplačilo za papir in knjige v afriških jezikih..... Skupna vsota v lirah to je dinarjev 822.742-20 82.952-52 360.043-79 93.985-08 61.782-73 1,421.506-32 5,600.000- - Rim, dne 10. aprila 1922. Melanija pi. Ernst m. p. Marija Terezija Ledohowska m. p. tajnica. glavna voditeljica. Pripomba. Od zgoraj navedene vsote je dospelo iz Jugoslavije: 88.715 dinarjev 77 par (354 863-08 K). Tisočero Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom! Kratki misijonski dopisi. O. Coudannes iz družbe Jezusove, misijonar na Madagaskarju, sporoča: „Pred kratkim sem se napotil h kristjanom v bližini Ta-nanariva, da bi izvršil tamkaj slovesni sprejem nekaterih novih udov v apostolat molitve. Dokončali smo slovesnost. Že sem hotel oditi iz cerkve. Kar se mi približa 9 do 10 let star fantič in me poprosi za sv. obhajilo.5 Šel sem v zakristijo, da bi si oblekel ko-retelj in vzei štolo. Ko sem se spet vrnil v cerkev, sem videl in slišal, kako je mati fantkova s sinčkom skupno molila molitve pred sv. obhajilom. Z veliko gorečnostjo je sprejel ljubega Jezusa ter se podal spet k mamici. Ko sem v zakristiji odložil koreteli in štolo, sem še ostal v cerkvi, ne da bi mati in deček za to vedela. Tako sem bil priča prizora, ki me je globoko ganil. Mamica je spet molila s sinčkom molitve po sv. obhajilu, vero, upanje in ljubezen ; po vsaki čednosti je fantiček zmolil še očenaš in češčenomarijo. Po ti pobožni zahvali sta tiho in zbrano zapustila cerkev. Gotovo nista slutila, kako lep in ginljiv zgled sta mi dala. Rodezija. V misijonski postaji Kasisi so postavili Mariji na čast majhno cerkvico, kjer je eno nedeljo v mesecu služba božja. Udeležba vernikov bi pa bila še večja, če bi jih vabil k sv. maši zvon. A tega ni; nadomestuje ga boben, čigar glas pa seveda ne sega posebno daleč. — Misijon v Ki kun i .napreduje polagoma, a sigurno. Žal, da pomanjkanje misijonarjev kakor tudi gmotnih sredstev razširjanje sv. vere zelo zadržuje. Transval. S pomočjo podpore, ki smo jo sprejeli od Klaverjeve družbe, smo sezidali v Aleksander Tovnshipu lično cerkvico. Šolo, ki so jo Evropci postavili in nekaj časa oskrbovali, so prevzele sestre križarke iz Mencingena, ker so prejšnji lastniki nad njo obupali. Blage sestre, itak že zelo ubožne in stanujoče zelo tesno, so odstopile dve svoji hiši otrokom, ki jih je okoli 200. Milostni gospod škof Cox je dovolil, ker ni drugih prostorov, da poučujejo sestre v cerkvi. Zavesa loči otroke od oltarja z Najsvetejšim. Postaja je zelo potrebna pomoči. O. Grimshaw iz reda sinov presvetega Srca, piše: Dne 25. julija t. 1. smo obhajali tu v Afriki v misijonski postaji Bahr-el-Ghazal slovesno poroko. Nevesta je bila hčerka znamenitega katoliškega poglavarja, ženin pa mlad katehist in večleten postrežček nekega našega patra, ki je ob poroki tudi maševal. Poročne obrede pa je opravil sam prevzvišeni g. škof ob asistenci o. Kirka, ki je ženina leta 1900 krstil. Ob 2. uri so gosti zapustili cerkev, nakar je sledila slovesnost izven cerkve, katere se je udeležilo skoro vse domače prebivalstvo in mnogo kristjanov, ki so prihiteli iz drugih krajev. Novoporočencema na čast so se vršile razne igre in tekalne tekme. Zmagovalci so prejeli razne darove: knjige, rožne vence, svetinjice, podobice itd. Sestre domačinke, ki so cerkev za to slovesnost kaj lepo okrasile, so priredile z otroki tudi razne igre. S skupno molitvijo sv. rožnega venca smo na večer zaključili svečanosti tega lepega dneva. Hvaležnost misijonskega škofa. Škof S weens iz reda Belih očetov piše iz Bukobe naši vrhovni voditeljici: Vašo pošiljatev z dne 16. marca sem srečno dobil. Globoko smo ginjeni, da Družba sv. Petra Klaverja navzlic slabim časom naš seminar tako velikodušno podpira. Naj ji Bog stotero povrne, kar je storila v njegovo čast! Bolj nujno kot kedaj potrebujejo misijonarji zda] Vaše duhovne in gmotne pomoči. Zlasti prva jim je izredno draga in dobrodošla. V Nianci prava vera naravnost čudovito napreduje, število njih, ki so sedaj proglašeni za sv. krst, je mnogo nad 10.000. Naši novoizpreobrnjenci so povečini zelo goreči. 12.000 onih, ki že sprejemajo sv. zakramente, sprejme na leto 800.000 sv. obhajil. Torej gre povprečno vsak po sedemkrat na leto k sv. obhajilu. Število gojencev v našem seminarju je približno vedno enako. Vrzel, ki nastane, če kateri izstopijo, takoj izpolnijo drugi — izvoljene cvetke, ki jih Božji vrtnar presaja k nam iz raznih drugih misijonskih postaj. Naš primus (nastarejši gojenec) zasluži vso našo pohvalo. Osem mescev že študira bogoslovje in najbrž bo še pred koncem leta sprejel nižji red tonzure. Klemens, Kalist in Dioniz so seminar zapustili; vendar nam mnogo koristijo kot uradniki v državni službi. Pet naših duhovnikov domačinov, „bapadri" kakor jih imenujemo, izvrstno deluje; dva stav dušnem pastirstvu, trije so profesorji v seminarju. Toda ti res razveseljivi uspehi pomnožujejo tudi mojo odgovornost, kar dan na dan bolj čutim. Molite za me, gospa vrhovna voditeljica! Isto prosim vse druge ude Klaverjeve družbe, da mi Bog da potrebno moč in modrost. Z velikim zadovoljstvom sem bral dekret z dne 18. decembra 1920, ki Vašo družbo potrjuje. Hvalim Boga in sv. Petra Klaverja za to milost in Vam pošiljam naj-iskrenejše častitke. Pismo zamorskega seminarista Kla-verjevi družbi. Dragi moji dobrotniki! Dasi Vas nisem nikoli videl, dasi nisem bil še nikoli v Vaših krajih, se vendar srčno veselim, da Vam smem pisati in Vam poslati sporočila od nas. Moji višji so mi pripovedovali, s kako srčno ljubeznijo skrbite za nas, ki smo tako daleč od Vas, in kako so Vam pri srcu zlasti seminaristi. Kako naj bi Vam za to dobroto ne bil hvaležen, kako naj Vam ne bi izrazil te hvaležnosti vsaj s kratkimi besedami. Moji predstojniki so mi naklonili drugo ustanovo Klaverjeve družbe za seminariste. Pišem se Ksaver Kye-bakola in sem bil rojen 5. aprila 1890. Moja domovina je Bulemeci in rodna vas Kitanda. Oče in mati mi še živita. Oba sta kristjana in živita v vasi Luvero v provinci Bulemeci. Moj oče Stanislav Lukoma je prejel sv. krst 1.1894, moja mati Henrika v 1. 1906. Imam še dve mlajši sestri Angelo in Alojzijo. Dne 15. junija 1905 sem bil tudi jaz krščen v misijonu Nandere v provinci Bulemeci. Po sv. krstu se nisem vrnil več k staršem, ampak sem ostal v misijonski šoli. Po preteku leta sem bil sprejet v „malo semenišče". Tam sem bival sedem let, leta 1913 pa sem bil sprejet v „veliko semenišče", kjer sem še sedaj. S šestimi drugimi seminaristi študiramo filozofijo. Res, težek uk, vendar pa tudi zanimiv, in zdi se mi, da o ti stvari že precej razumemo. Čudimo pa se čestokrat možem, ki so tako učene stvari spisali. Dvakrat na teden imamo pouk o prirodoznanstvu in o sv. pismu; enkrat o cerkveni zgodovini in o liturgiki (cerkvenih obredih). Letos je ravno na vrsti, kako so nastale v cerkvi božji razne krive vere in ločitve, kdo so bili začetniki krivih ver, in kako se je cerkev zoper nje branila. Vsak četrtek imamo skušnjo, da se predstojniki prepričajo, ali smo vse prav razumeli ali smo se tudi pridno učili. Dvakrat na leto so daljše skušnje čez pol leta. Dragi dobrotniki, ne vem, kaj bi Vam mogel boljšega poslati kot zagotovilo, da bom vsak dan zvesto za Vas molil. Mislim, da Vam bo to naljubši dar. Kadarkoli bom Pristopil k sv. obhajilu, ne bom nikoli pozabil ljubega Jezusa prositi, naj gleda na Vas s posebno ljubeznijo, naj Vas varuje in kar najbogateje blagoslovi. Vaš Vas ljubeči otrok Ksaver Kyebakola. Zahvala za poslan dar. Misijonska sestra Pavla iz reda oblatinj sv. Frančiška Šaleškega je pisala vrhovni voditeljici Klaverjeve družbe v zahvalo za že pred vojno doposlan dar. Ponatiskujemo to pismo, ker nam lepo kaže veliko veselje, ki ga povzroči v misijoniščih pošiljatev iz Evrope. „Ko sem se v septembru obrnila na Vas s prošnjo za podporo, da bi mogli o Božiču naše male zamorčke malo obdarovati, pač nisem slutila, da ste Vi že poprej blagohotno na nas mislili. Morala bi govoriti kakor pesniki, da bi Vam opisala radost, ki jo je povzročilo tukaj nakazilo na šest, od Vas nam poslanih zabojev. Šest zabojev! To je bilo tukaj nekaj nezaslišanega. Spet in spet smo pregledovali in brali zapisnik poslanih reči. Zakaj vsak je hotel vedeti, jeli vmes tudi ono, kar si on najbolj želi ali bi najnujneje potreboval. Velik kamen se mi je odvalil s srca in pomirjena sem pričakovala praznike. In kako veselje, ko so zaboji res prišli. Vsi, stari in mladi so prišli ter se ponudili, da pomagajo, samo da bi smeli v veliko sobo ter bi videli, kaj vse je prišlo. Ob navzočnosti preč. o. prefekta smo zaboj za zabojem odprli, vsako stvar natanko pregledali in jo spet spravili. Temu je posebno ugajalo to, drugemu ono. Bilo je kakor na sejmišču. Imeli smo pravi praznik, vse je bilo veselo. Kako naj Vas za vse zahvalimo? Reči moremo le: „Bog povrni tisočero!" Da, Bog povrni Vam in vsem udom Klaverjeve družbe! Bog povrni gospem podružnice I., da so vse tako vestno, skrbno, s tako veliko ljubeznijo spravile v zaboje! Bog povrni vsem dobrotnikom! Otroci, kakor odrasli zamorci domačini so pač otroci. Najrajši se gibljejo in igrajo na polju in v strugah potokov. v Evropi povzroča obleka dveh ali treh otrok materam že mnogo skrbi, koliko večje so še naše, ki moramo oblačiti 60 do 70 dečkov!" Poročila propagande. Sv. oče Benedikt XV. so z odlokom „Sacrae memoriae" z dne 10. septembra 1921 ustanovili apostolski vikariat Mariannhillv južni Afriki; do tedaj je tvorila ta pokrajina južni del apostolskega vikariata Nataa. Vikariat bodo oskrbovali, kakor že ime spričuje, misijonarji iz Mariannhilla. Prvotni apostolski vikariat Natal so ustanovili papež Pij IX. leta 1850 ter ga izročil oblatom Marije Brezmadežne. Šteje pri 1,600.000 prebivalcih kakih 65.000 katoličanov. Trapisti so imeli v njem več misijonskih postaj. Kronika Družbe sv. Petra Klaverja. Rim. K sklepu lanskega leta nas je obiskal vrhovni predstojnik misijonarjev v Mariaunhillu. Preč. gospod nam je opisoval svoje misijonske postaje. Nekatere imajo tudi v deželi Bazuto. Te povzročajo misijonarjem dokaj težav, ker je tam treba znati tri jezike. — Počastil je družbo s svojim obiskom tudi prevzvišeni g. škof Pederzolli iz lstrije. Prevzvišeni je družbi zelo naklonjen in upa, da jo bo mogel v svoji škofiji še bolj razširiti. — Prevzvišeni gospod škof grško katoliškega obreda Atanaij Koriaty iz Sidoua v Siriji se je poslovil pri družbi. Za časa svojega bivanja v Rimu se je večktat oglasil v naši pisarni in si ogledal naš muzej. Zdaj se vrača v Sirijo. O priliki tega obiska je vpisal sebe in enega svojih duhovnikov kot podpornike družbine, ter obenem naročil „Odmev". Ponatis člankov iz .Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjeva družba v Rimu. Odgovorni urednik: Dr. J. Jerše. Natisnila tiskarna .Tisk. Društva" v Kranju. Družba sv. Petra Klaverja za afriške misijone. Klaverjeva družba je bila ustanovljena leta 1894. s blagoslovom in izrecnim odobrenjem papeža Leona XIII. ter podrejena sveti kongregaciji za razširjanje vere. Jedro družbe tvori ženski verski zavod, čigar udje, imenovani »pomožne misijonarke za Ariko", živijo po pravilih, odobrenih od sv. Stolice leta 1910. Njih naloga obstoja poleg posvetitve lastne duše, tudi rešitev duš ubogih zamorcev. Ta namen zasledujejo z razsežno propagando z „besedo in tiskom" v civiliziranih deželah s tem, da navajajo vernike k molitvi in miloščini za misijone, vzbujajo misijonske poklice in tako podpirajo misijonarje pri njih apostolskem delovanju. Osrednja hiša z mednarodnim novicijatom je v Rimu (23) via dell'Olmata 16. Dekleta z večjo šolsko izobrazbo, ki so sposobna za intelektuelna dela, pa tudi preprosta mlada dekleta vajena hišnih in poljskih del, se sprejemajo v zavodu. Prvi pogoj za sprejem je: resničen poklic za duhovno življenje. »Pomožnim misijonarkam" pomagajo pri njih delih druge vrste člani Klaverjeve družbe, imenovani »zunanje udje". Tem se lahko pridružijo osebe vsakega spola in stanu in podjetje družbe ne podpirajo samo z gotovim letnim prispevkom, ampak, kar je še več vredno, posvetijo svoje moči in svoj čas službi ubogim afriškim misijonom, kolikor jim pripuščajo stanovske dolžnosti. Prošnje za sprejem, bodisi kot »pomožna misijonarka" ali pa »zunanji ud" naj se pošiljajo vrhovni voditeljici, grofici M. Ter. Ledochowska, Rim (23), via dell'Olmata 16. Popolni odpustek, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja: 25. julija, na praznik sv. Jakoba ml., apostola. Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta. Ali ste že brali „Življenjepis sv. Petra Klaverja?" Priredil o. Jan Pristov, S. J. — Cena 2 dinarja (8 kron). Verska igra v treh dejanjih: „Klic božji". Spisal misijonar-Iazarist, o. Jože Baeteman. Cena 2 din. Naroča se pri Klaverjevi družbi. Podpora zamorskih katehistov. Kakor je razvidno spredaj iz pisem misijonarjev, je podpiranje črnih katehistov neprecenljive važnosti za razširjanje sv. vere v Afriki. Poleg stoječa slika nam kaže črnega katehista, ki nese dete k sv. krstu. Poganski stariši se ne zmenijo za to, na-' loga katehista je, skrbeti, da ne umrje noben otrok brez sv. krsta. Katehist poučuje tudi odrasle pogane v sv. veri in jih pripravlja na sveti krst. Za to pomeni vzdrževanje katehistov od strani misijona izpreobrnitev nešteto duš ubogih zamorcev! Kdor želi posinoviti črnega katehista, naj pošlje vsako leto, v našem denarju najmanj 7C0din. Vendar pa vsak, tudi najmanjši dar v ta namen hvaležno sprejema Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani. Duhovne prednosti za podpornike in dobrotnike Klaverjeve družbe. Deležni so : 1. 500 sv. maš, ki jih vsako leto opravijo afriški misijonarji in misijonski škofje za dobrotnike; 2. vsega zasluženja in vseh molitev misijonarjev v Afriki, katere podpira družba; 3. molitev izpreobrnjenih zamorcev in hvaležnosti mnogih zamorskih otrok, ki se krstijo v smrtni uri; 4. del in delovanja družbenic v zavodu sv. Petra Klaverja; 5. molitev, ki jih opravlja zanje vsak dan družba; 6. sv. maše, ki se daruje tretjo nedeljo vsakega meseca v njihov namen, in sv. obhajila, ki ga darujejo ta dan vsi udje za nje; 7. po njih smrti sv. maše, ki se služi tretji petek vsakega meseca za njihov dušni mir, in istotako sv. obhajila, ki ga darujejo vsi udje zavoda v ta namen; 8. sv. maše, ki se daruje vsako leto meseca novembra za umrle podpornike in dobrotnike. 9. podporniki-duhovniki uživajo še posebne duševne prednosti; tozadevni podatki se dobijo na zahtevo zastonj.