Ameriška Domovina ižriiTi i m AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVE]uAND 3, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 19, 1954 ŠTEV- LIV —VOL. LIV Komunistični veljak Milovan Djilas je bil odstavljen z vseh važnih položajev v partiji Rdeča bratovščina se je udarila navidez zaradi žena komunističnih veljakov, toda resnični vzroki so vse globlji: mržnja do Zapada in odhajanje izgubljenih sinov v hišo očetovo — v Malenkovo Moskvo. — Zapad je toleriran samo zato, ker vsiplje Titu svoje darove. BEOGRAD. — Predsednik Ti- lasa, da bo to neizpodbiten doto in centralni odbor komunisti- kaz, da je njegovo srce spet pri čne partije sta v nedeljo odšlo- moskovski bratovščini in da ob-vila Milovana Djilasa, enega po- raca hrbet. Zapadu oz. ga samo glavitnih Titovih oprod, z vseh izkorišča, dokler se da od njega položajev komunistične partije. Tito je osebno nastopil na izredni seji odbora ter lobtožil svojega vojnega tovariša iz partizanskih dni, 41-letnega Milovana Djilasa, da je hotel “likvidirati” komunistično partijo ter vzpostaviti kapitalizem. Skrušen in strt je Djilas izjavil, da sprejme kritiko partije, nanašajočo se na njegove izjave glede žena visokostoječih komunistov ter je obljubil, da bo v bodočnosti “priden”. Toda njegova samoizpoved ni bila dovolj. Centralni odbor ga je izključil iz svoje srede, odvzel mu je čin partijskega eksekutivnega u-radnika in mu prepovedal vse nadaljne funkcije v komunistični partiji. . Djilas je po tem odloku nemudoma resigniral kot predsednik jug oslov, parlamenta, kateremu je imel predsedovati 27. januarja. Ali bo še ostal eden izmed šti-rih podpredsednikov Jugoslavije, še ni znano, vendar je dvomljivo. Vihar nad Djilasovo glavo je Završal pred tednom dni, ko je centralni odbor naznanil, da ga bo poklical na odgovor zaradi njegovih člankov, ki jih je objavil v listu Borba in v reviji Nova misel. V teh člankih je Djilas obtožil vladne voditelje prilaščanja si posebnih privilegijev ter je Predlagal, da bi postala komu-rbstična partija bolj “razpravljajoča skupina” kot pa aktiven 0rigan administracije. Zahte-Val je tudi prevrednotenje Marlesovih in Leninovih principov v luči modernih razvojev. Ti njegovi članlki so izzvali je-Zo ostalih vodilnih komunistov, bi pa so ostali več ali manj pasivni, dokler ni Djilas v dolgem članku v Novi misli napadel že-116 komunističnih mogotcev, ki s° baje vihale nosove nad krasno mlado ženo generala Dapče-Iča, načelnika gen. štaba, kate-ri so očitale, da se ni udeležila Partizanske vojne. Djilas je na ta očitek rdečih Dulcinej odgo-Vo|ril, da je bila Dapčevičeva že-na tedaj stara komaj 13 let, ofo-cnem jim je poklical v spomin, abo so same živele pred svojo Poroko, torej niso vredne kritizirati drugih. * *' * Za ta spor je vladalo na Zapa-u> zlasti v Ameriki, veliko za-jupnanje in napeto pričakovanje, aj se bo iz njega izcimilo. Ame-riski opazovalci položaja so na- kaj dobiti. Kakor vidimo, je res proglasil Djilasa za buržuja, ki hoče vzpostaviti v Jugoslaviji kapitalizem. . . Zaključki seje centralnega odbora potrjujejo tudi resnico trditev Bogdana Radiče v New Yorku, ki je izjavil, da je Tito v tajnih sporazumih z Moskvo in da samo vleče Zapad za nos, dokler mu to nese. Laški premier Fanfani imenoval nov kabinet V novem kabinetu je 19 krščanskih demokratov in en neodvisnež. RIM. — Amintore Fanfini, novi italijanski premier, je imenoval v ponedeljek novi kabinet in se zdaj pripravlja, da bo prihod nji teden zaprosil za zaupnico' v parlamentu. Fanfani, ki je obljubil izboljšati usodo italijanskih malih ljudi, je izbral za svoj kabinet 19 krščanskih demokratov in enega neodvisneža. Za zunanjega ministra je i-menoval 614etnega Atillija Pic-cioneja, krščanskega demokrata in voditelja desnice, o katerem se pričakuje, da bo podprl po godbo o evropski obrambi, Severnoatlantsko obrambno organizacijo ter združitev Evrope. Toda z imenovanjem novega kabineta ni končana nevarna i-talijanska politična kriza. -----o------ Slavna Harvard univerza in njeni slavni profesorji WASHINGTON. — Wendell H. Furry, 47 let stari profesor na Harvard univerzi, je pred preiskovalnim odborom priznal, da je bil član komunistične partije. Isto je priznal tudi drug profesor iste univerze, — Leon J.. Kamin. Nihče njiju pa ni hotel navesti imen svojih ostalih rdečih tovarišev. Truplo ustreljene žene imel pet dni v hiši WICHITA FALLS, Tex. — John Price Hunter je živel pet dni v hiši z razpadajočim truplom svoje žene, katero je v prepiru ustrelil, preden je obvestil oblasti, kaj je storil. Hunter je peljal šerife v svojo hišo, ki je bila polna praznih steklenic od žganja. Truplo njegove žene je ležalo na postelji. Hunter je povedal, da jo Robert H. Johnston, novi pomožni direkfor za javno varnost Cleveland. — župan Celebrez-ze je včeraj imenoval za pomožnega varnostnega direktorja 35 let starega Robert H. Johnston-a, dosedanjega člana FBI urada. Johnston je izjavil, da bo nemudoma resigniral ter sprejel svoj novi položaj, ki mu bo donašal $9,438 letne plače., župan Cele-brezze je izjavil, da je Johnston po svojem dosedanjem službovanju odlično kvalificiran za svojo novo službo, zato ga je imenoval na to mesto, katero je Johnston v veliko županovo zadovoljstvo sprejel. Kot specialni agent FBI urada je Johnston služboval v Pittsburghu, Chicagu in Clevelandu. Med znanimi slučaji, pri katerih je deloval, so bili slučaji Julius Petro, slučaj dr. Alexandra Spaetha in štirih roparjev, ki so oropali Central National banko na Brookpark Roadu. Johnston je rojen v Clevelandu ter je graduiral na Western Reserve univerzi. V drugi svetovni vojni je kot aiktivni major marihov vodil napade na otoke Guadalcanal in Okinawa. Zdaj je podpolkovnik v rezervi. Robert je sin Howarda A. John-stona, upokojenega policijskega poročnika v East Clevelandu. S svojo ženo Lillian, ki je slovenskega rodu in hčerka Mr. in Mrs. James Koman, 1226 E. 176. St. in s svojima dvema otrokoma, živi na istem naslovu. Konferenca Velikih štirih v Berhnu Novi grobovi CVETIC - KANDIDAT ZA ZVEZNEGA KONGRESNIKA Matt Cvetic iz Pittsburgha, ki je slovenskega porekla in ki je bil več let FBI podtalni agent, dočim so ktomunisti mislili, da je njihov zaupnik in dober član, bo kandidiral na republikanski listi v svojem distriktu v Pitts burghu v zvezni kongres. -----o----- Težko tovorno vozilo je padlo z mostu 45 čevljev globoko Voznik tovornega avta, ki je v bolnišnici, je ostal živ kakor po čudežu. CLEVELAND. — Včeraj je s papirjem težko naloženi tovorni avto s priprežnim vozom polomil jekleno ograjo Whitehouse mostu v Garfield Hts., zletel skozi vrzel 45 čevljev globoko, kjer se je vnel. Kakor po čudežu je ostal živ njegov voznik, 43 let stari Edward Black, stanujoč na 4300 E. 141 St, ki se nahaja zdaj v 'nevarnem stanju v Marymount bolnnišnici. Kmalu po nesreči sta bila na licu mesta dva pob cista, ki sta potegnila Blacka njegove- ga sedeža. Druga sreča v nesreči je bila, da je truk treščil na zemljo komaj 40 čevljev od og-gromnega tanka, v katerem je 2000 galon kurivnega olja, ki bi Po desetdnevnem razgovarjanju in prerekanju so se končno vendarle zedinili za kraje posvetov. — Zavezniki, zlasti Amerikanci, stoje pred trdo preizkušnjo svoje potrpežljivosti. Sovjetski zastopnik je sicer vljuden in korekten, ne bije po mizi in ne zmerja ostalih z vojnimi hujskači, toda jasno je, da ne bo dal nič zastonj. Ciril Jejčič Po enoletni mučni bolezni preminul Ciril Jejčič, star 65 let,|se bil° ^ Pomenov truka lahko stanujoč na 14416 Darwin Ave. vne^°- Tukaj zapušča dva sinova: Mi- Blacka so naglo (odpeljali v bolnišnico, gasilci pa so med tem pogasili požar. Tovor truka, ki je chael in Stanley in več sorodnikov. Rojen je bil blizu Trsta, Stašah, da bo izid tega spora me- je ustrelil v torek opoldne z 22- Nlo oz. dokaz, na kateri strani f° Titove simpatije. Rečeno je b°> da če bo Tito obsodil Dji- k " Vremensh prerok pravi: v ^anes in ponoči deloma obla- CQ<> bolj toplo. kalibrsko puško, ker je bila vso noč zunaj. ------o----- Udobje za zimo INDIANAPOLIS. — William Carson je s kamnom razbil okmoi neke trgovine, in sicer samo zato, da bi si preskrrbel toplo gnezdo preko zime. Ko ga je sodnik obsodil za 60 dni na državno farmo, je Carson dejal: “Zime še ne bo Ikmalu konec. Navrzite mi še kaj za dobro mero.” — Sodnik se je nasmehnil in mu kazen podvojil. kjer zapušča sorodnike. V Ame- ^stojal iz 20,000 funtov časo-riki je bil 42 let. Poprej je bil Pis;ia’ ie 6 ur P° nezSodi še zme' zaposlen v Master Foundry Co.:rom §oreb Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. na Hillcrest pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen po 4:00 uri danes popoldne. Thomas Golubič Umrl je Thomas Golubič, 1792 E. 32. St. Pokojni zapušča ženo Mary Ann, očeta Johna in sestre Mary Rich, Helen Kolic, Martha Carr, Mary Schultz. Njegovo truplo leži v Golubovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v sredo ob devetih v cerkev sv. Josafata in od tam na pokopališče. — Pokojni je bil 36 let star. Charles E. Krall Eno uro potem, iko se je vrnil domov iz Euclid Glenville bolni-šnice, kjer je bil od 24. decem- Slovenski pisarni. S tem poma-bra, je umrl na svojem domu na Sa^e Bigi, ki od mnogih postaja 22100 Wilmore Ave., Charles E. pozabljena, pomagate pa tudi Krall. Rojen je bil v Clevelan-; ljudem po taboriščih. Glavni du in zadnjih šest let slep. Tri: Ligin dohodek danes so paketi.. leta je bil zaposlen pri Cleveland v naročanju paketov kažete že Society for the Blind. Zapušča vaaj skromno zahvalo za tisto, ženo Amelijo, rojeno Spelko, si- kar ste pred leti od Lige preje- 1 li. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 OPOZORILO: Slovenska pi- sarna bo odprta ta teden takole: V torek, četrtek in petek od 5 do 7 ure zvečer. V sredo cel dan, v soboto pa (od 2 do 7 zvečer. Mislim, da bodo večerne ure posebno pripravne za tiste, ki žele naročiti pakete pa so čez dan zaposleni. KAPLAN KLEMEN: Zavoljo bolezni glavnega igralca smo morali prestaviti igro Kaplan Klemen na marec. Igra ne bo torej na 24. .januarja, temveč šele 7. marca. PAKETE za Ligo naročajte v nova Charlesa brata Henryja, i Raymonda, sestri Agnes Mahnich in Genevieve Gorjup horske bukve, ter boater Agnes, roj. Kebe. Bil je član Katoliških borštnarjev št. 1640 in društva Euclid št. 29 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v cerkev sv. Kristine in od tam na pokopališče., ičas pogreba bo naznanjen pozneje. — Pokojni zapušča tudi 4 vnuke. MOHORJANI: Pridite po mo-V tem mrzlem BERLIN. — Predstavniki treh zapadnih zaveznikov in Sovjetov so se v nedeljo zvečer po desetdnevnem razpravljanju in prerekanju zedinili za sedež sej zunanjih ministrov Velike četvorke, ki se bo pričela v Berlinu 25. januarja. Sporazum, ki jamči otvoritev konference na določeni dan, predvideva, da se bo prva seja vršila v poslopju zavez, kontrole v ameriškem sektorju. Seje drugega tedna se bodo vršile v poslopju sovjetskega visokega komisarja v ulici Unter den Linden, seje tretjega tedna pa bo do zopet v prvo imenovanem poslopju. Kraj poznejših sej pa oo pozneje določen. Zapadni diplomati, ki so trudni in naveličani tega drugega malega Panmujoma, so zadovoljni, da se bo končno pričela seja, ki bo spravila vendarle enkrat Sovjete k mizi razgovorov za združitev Nemčije in za določitev mirovne pogodbe za Avstrijo. . Zli znaki Toda dosedanji razgovori z zastopniki Sovjetov ne pomenijo kaj prida zavezniškim diplomatom. Sovjetski argumenti so sicer oslajeni z novimi Malenkovi-mi pilulami, in vljudni sovjetski predstavnilk Sergej Dengin nikoli ne vzdigne v razburjenosti svojega monotonega glasu. Prav tako ni zdaj nikakega razbijanja po mizi in zmerjanja z vojnimi hujskači, kakršno je bilo doslej v navadi pri sovjetskih predstavnikih. Toda jasno je, da je z njimi še vedno stara Stalinova okorelost. Prva sovjetska zmaga Sovjetska trma in nepopust- njo ameriško psihološko vztrajnost, ker večina Amerikancev misli od svoje strani sledeče: — Kako naj dami o Sovjetiji še kaj, ko je že tako vzela vse, kar je mogla doseči? ------o----- Francija pripravljena dali Vietnamu neodvisnost Tako je izjavil v Saigonu francoski generalni komisar za Indokino. SAIGON, Indokina. — Maurice Dejean, francoski gen komisar za Indokino, je v nedeljo izjavil, da je Francija pripravljena dati Vietnamu polno neodvisnost ter spremeniti koncept Francoske unije. Toda diodal je, da francoska obramba dežele ne bo končana dotlej, dokler bo obstojala “totalitarna nevarnost” komunizma. Dejean je dal gornje izjave na svečanem kosilu, prirejenem na čast vietnamskemu državnemu glavarju in njegovemu nlo-vemu premierju Bu-u Loc-u. “Mi razumevamo željo vietnamskega ljudstva po neodvisnosti”, je dejal Dejean, “toda dokler bo dežela ogrožana po totalitarni nevarnosti, smatramo, da naše delo tukaj še ni končano.,” je rekel. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice BOMBNIKI ZA NEMČIJO WASHINGTON. — Poveljstvo letalske sile je naznanilo, da bo poslalo v Nemčijo dve eskadri bombnikov, ki delujejo brez pilotov kot vodljivi izstrelki. Ti Ijivost ]e že izvtojevala eno zma- bombniki s0 Spasobni nositi a-go: da se s tremi zavezniškimi, tomSke in druge najnovejše bom silami postopa kot z eno.. To h ter so namenjeni za ojačenje se zdi sicer na prvi pogled ne- Lvrc>pske obrambe proti more-znatna zmaga glede procedure,!^ komunistični agresiji. toda mnogi vidijo v njej večji, odprema teh bombnikov v Ev-korak Kremlja: razgovor dveh!rQpa je y soglasju z nedavno iz_ Sovjetske zveze in Zdru-|javo predsednika in državnega Ženih držav. To čutijo zlasti tajnikaj da ibomo proti vsaki m0_ mali zavezniki Angleži in rebitni napadalnosti udarili na-Francozi. | zaj naglo in učinkovito. Pa tudi drugače ne bo šlo vse ] ______q______ gladko. Amerikanci so hoteli, n. pr., povabiti nemškega kanclerja Adenauerja pred Veliko četvorico, proti čemer pa so ve-hementnlo protestirali Angleži in Francozi. Posebno so zaskrbljeni Francozi, ki se vprašujejo: Ali bo a-meriška potrpežljivost kos sovjetski vztrajnosti in trmi? Ali bodo Amerikanci lahko kljubovali pritisku svojega lastnega kongresa, ki bo zahteval skorajšnje rezultate? Ali bosta se- Bodi previden in pazljiv, pa *e bos izzognil marsikateri nesreči! natorja Knowland in McCarthy vremenu jih boste lahko brali, “dovolila” predsedniku Eisenho-Sprejemamo tudi naročila za werju }n državnemu tajniku J. prihodnje leto. Članarina je is- p. Dullesu znosno razumevanje ta kakor lani: $2. Stari madenič LOS ANGELES. — Pred sodnikom je stal 81 let stari Abraham Wulfe, ki je v velikem prometu in ob prepovedanem času hitel preko ulice. Sodniku je dejal: “Mudilo se mi je k moji muzikalni vaji, zato sem tako hitel.” Sodnik ga je oprostil. Sovjetov, ali bosta zavpila: “To je ‘apizanje’ ”? Sovjeti bodo med drugim zahtevali obnovo trgovine med Vzhodom in Zapadom, in prav tako bodo zopet skušali privleči Skozi zadnja vrata Rdečto' Kitajsko v družbo velikih sil. Toliko je gotovo, da Sovjeti ne bodo dali ničesar zastonj. Oni bodo postavili na trete preizkuš- Trije policisti ranjeni PARIZ. — Tukaj .so bili v ponedeljek ranjeni v neki manjši komunistični demonstraciji trije policisti. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Poslanica preds. Eisenhowerja kongresu o raztegnitvi zdravstvene in bolniške postrežbe, ne da bi se sprejelo hkrati “socializacijo medicine,” je bila z zadovoljstvom vzeta na znanje. PANMUNJOM. — Indijsko poveljstvo je danes naznanilo, da bo jutri pričelo odprem-Ijati 22,000 protikomunističnih ujetnikov h komandi čet Združenih narodov, čeprav niso komunisti ne sprejeli ne odklonili tega načrta. WASHINGTON. — Armada bo do 30- junija preklicala za nad pol bilijona kontraktov, ki jih je že dala raznim tovarnam. Sedma obletnica — V četrtek ob 7:30 bo v cerkvi sv. .Vida sv. maša za pok. Jennie Velikonja v spomin sedme obletnice njene smrti. Druga obletnica — V sredo ob 7:30 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za .pok. Johna Strukel v spomin druge obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Zakrajšek, 14211 Thames Ave.., .se je vrnila iz Euclid Glenville bolnišnice, kjer je uspešno prestala operacijo. Zahvaljuje se vsem prijateljem za cvetlice, kartice, darila in o-biske. Obiski na domu so dobrodošli! Želimo ji naglega o-krevanja. Iz bolnišnice— Mrs. Josephine Šušteršič, 395 E. 161 St.., se je vrnila iz bolnišnice in je zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za tobiske, kartice, cvetlice in druga darila. Obiski dobrodošli.. želimo ji skorajšnjega okrevanja! Zaroka— Mr. in Mrs. .Frank Luzavr, — 1315 E. 167 St., naznanjata zaroko svoje hčere Mary Patricia s Frank A. Ivančičem, sinom Mrs. Rose Ivančič, 1254 E. 169 St. Poroka bo predvidoma v maju. Čestitamo! Enajsta obletnica— V sredo (cb 7:45 bo v cerkvi sv. .Vida sv. maša za pok. John Miklič v spomin 11. obletnice njegove smrti. Pozdravi iz Floride— George Hrvatin, R. F. .D. No. 2, Chagrin Falls, Ohio, pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Miami, Ela. Nov odbor— Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima za leto 1954 sledeči odbor: predsednica Agnes Žagar, podpred. Theresa Lekan, tajnica Albina Zejewski, 7812 Union Ave., MI 1-1361, blagajničarka Frances Zimmerman, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice Veronica Škufca, Mary Škufca in Jennie Milavec.. Seje so vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. . Nov odbor— Društvo Sv. .Rešnjega telesa fare sv. Lovrenca ima za leto 1954 sledeči odbor: ustanovitelj Rt. Rev.. Msgr. John J. .Oman, duhovni vodja Rev.. Julius Slap-šak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., Ml 1-5369, podpred.. Mrs. Veronica Škufca, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St., zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar, nadzornice Mrs. Louise Mismas, Mrs.. .Rose Lausche in Mrs. Angela Stražar.. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:15, popoldne ob 1:30 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Zaroka— Mrs. Anna Bauer, 7540 Star Ave., naznanja, da se je na božični večer zaročila njena hčerka Miss Mildred Bauer z Mr. Eugene Petonic, sinom Mr. in Mrs. John P. Petonic s 4529 W. 172 St.. Čestitamo! Izključenje komunista BRUSELJ, Belgija. — George Canivet, ki je bil eden izmed ustanoviteljev belgijske komunistične partije, je bil izključen iz nje. / #^1 Ameriška Domovina 1 «117 St. Cl»lr Atc. UEnderson 1~s lih tudi Združene države, le ^ hočejo pritegniti v to skupni tudi Pakistan in Iran. Ame1'1 kanci bi na ta način radi okrep li ta najšibkejši del obraiflk6 svobodnega sveta proti sovj . sko-komunistidni napadalnost1' Ameriška Domovi ima A-m/t'E RI €/%< Ul—HO IV« E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Za “Katoliški dom” v Gorici Toronta, Ont. — Oči vsega sveta so danes uiprte v Trst. Nas Slovence tržaško vprašanje še posebno zanima, ker je z njim povezana usoda naših rodnih bratov. Zdi se, da bo slovenski živelj spet služil za ničvreden groš, s katerim veliki inarodi plačujejo svoje (kupčije. Taka sta šli Koroška in Gorica. Sedaj nam hočejo odtrgati od narodnega telesa še slovensko obrežje “morja Adrijanskega.” čolnič našega naroda se spet nahaja v nevarnih vodah. Nikoli prej niso bile besede našega pesnika Simona Gregorčiča, tako resnične: “Zaganja vanj silno se morje tujine požreti ga v svoje želi globočine.” Pogled na nesrečo ne vzbudi v človeku samo sočutja, temveč tudi željo, da bi nesrečniku pomagal, če ga že me rešil. Na žalost smo na diplomatskem polju brez pomena. Toda ni, da bi za-radi tega obupali. Naš pregovor Pravi: “V slogi je moč” — moč, hi presega naj Višje diplomate. Njihove meje so začasnega pomena, saj so se pred ikratkim pomaknile od Postopne do Soče. Eno je važno: dokler bodo na Koroškem, v Gorici in v Trstu živeli zavedni Slovenci, do tedaj bo ta zemlja naša. Čim bo pa naša vesela pesem in zvonka beseda utihnila oib moiju ali ob Ka-mvankah, ali ob Seči, tedaj smo jo izgubili za vedno. Kako žalostno bi bilo, ako bi se to zgodilo vsaj deloma zaradi naše brezbrižnosti! Lansko leto se je v Gorici osne- College, Toronto 5, Ontario. val odbor za gradnjo katoliškega doma za vse goriške Slovence. Ta važen sklep so Slovenci storili, ko so spoznali, da je to edini rešilni pas, ki jih bo rešil utona. Kako naj bi se sicer gojila naša pesem in naša beseda?- Kje naj bi se zbirala mladina? Goriški Slovenci so po večini kmetje in delavci. Sklenili so, da si od vsakdanjega kruha prihranijo, samo, da si zgradijo svoj dom. Ker pa to zdaleč ne zadostuje, so se obrnili na Slovence po širnem svetu, da bi jim pomagali. Tudi v Kanadi smo sklenili, da se temu klicu odzovemo. Lansko leto smo nabrali $320.00. Od te vsote odpade večji del na torontsko prireditev. Samo $70.00 je dar pasameznikov. Trdno smo prepričani da to ne predstavlja končnega deleža kanadskih Slovencev pri tako važni in odločilni zadevi. Kanadski odbor za katoliški dom v Geriči je zato sklenil, da spet vzame palico v roke, gre od hiše do hiše, boječe potrka ter skozi polodprta vrata ponudi svoj beraški klobuk. Saj nam ne boste odrekli! Ne prosi-mio zase, ampak za svoje trpeče brate, za zemljo, ki nam je dala Gregorčiča in Vodopivca. Dokažimo z našimi darovi, da jev slogi moč! Naj ve tujec, ki grabi po naši zemlji, da smo Slovenci složni in edini, čeprav nas ločijo oceani: “Brodarjem pomoči nosimo nas čolnič pogube otmimo (S. Gregorčič) Prispevke pošiljajte na naslov: Rev. Fred Rener — St. Michael’s Kanada bo sprejela 168,000 priseljencev St. Thomas, Ont. — Imigracij-ski minister naše zvezne vlade v ^Htawi g. Harris je pred kratkim v enem svojih govorov tukaj po-vedal, da ima Kanada trden na-^en, da bo sprejela v svojo deželo okrog 168,000 novih naseljencev. Med temi novimi naseljenci se bo nahajal tudi eden, ki bo postavil znamko “milijonske-§a” naseljenca, t. j. eden, s ka-^ei'im bo po podatkih naših vseli enakih uradcv prekosil števil- tur v Kanadi naj bi po mnenju guvernerja Masseya pomenilo tisti “kanadizem,” o katerem je govoril. Guverner je izrazil upanje, da bo v bodočnosti Kanada dokazo,vala ne samo strpnost, spričo katere je možno sožitje njenih dveh kultur, ampak tudi dajala videz občestva ljudi, ki žive v miru in spravi. -----o------ Nevesta je prišla iz Evrope Edscon, Alta. — čas gre svojo pot ter istočasno pušča za seboj neko zgodovino, pa naj bo že vredna spomina ali ne. Kljub temu, da razdalja med dvema bor žičema ni silno velika, se v enem letu marsikaj dogodi, dobrega in slabega, nekaterim pa se ne pripeti nič in žive svoje življenje mirno naprej. Ko tako morda berete te moje čečkarije, boste morda porekli, kaj neki je pa on doživel! — Zato naj vam povem, da jo je lani na god svetega Jožefa popihala moja boljša polovica iz domovine z namenom, da bi se tudi ona spoznala z življenjem v Ameriki. Drugi, še važnejši namen, ki ga je pri tem imela, je bilo seveda njeno srečanje z “Markom” v Kanadi. In usoda je bila tako mila in draga, da je izpolnila najine želje. Tako sva, se 28. decembra lani se-šla v pristanišču Quebec City Que. Iz Quebeca do Alberte je dolga pot, a vprašanjem in odgovorom ni bilo ne konca ne .kraja in nam je tabo tridnevno potovanje do Edisona v Alberti kar naglo minilo. Med potjo sva obiskala tudi čč. gg. dr. Kolariča in Kopača v Torontu, go,Spe Hajdinjakove pa na žalost ni bilo doma. Ko so človek po toliko mesecih sreča z drago osebo, mu je pri duši, kakor da bi bil doma. — Moja “ta-stara” mi je rekla na poti proti Zapadu tudi to-Ie: “Veš kaj, dragi? Potovanje na tem kanad- darove. Bog povrni vsem in vsakemu posebej! Hvala tudi za vse čestitke in voščila. In ob tej priliki tudi lep pozdrav uredništvu in vsem čitateljem “Ameriške domovine” širom Kanade. Mr. and Mrs. L. Huell, je” različnih ras, ki naseljujejo* in bodo naseljevale Kanado . . • in pa dejstvo, da pokojni Mackenzie King ni bil zastonj pre- , , . , , sbiterijanske vere. S prvim je j skem vlaku je zelo lepo, toda po-hotel minister Harris na mil na-(Sled s,ko2i okno ni tako lep, ka-čin izraziti zaskrbljenje angle-‘kor ce se človek pelje iz Ljubljane v naše lepo Prekmurje.” Jaz pa sem ji odgovoril: “Je pač kQ enega milijona novih nase- ljencev, kar jih je sprejela j,n kar jih še bo sprejela do tistega dne i^za konca druge svetovne voj-he. Kanadski vladni izvedenci za Vseljenska vprašanja, je dejal Karris, so mnenja, da Kanada krez posebnih težav v tekočem etu spet sprejme Okrog 168 tisoč 710vih Kanadčanov to leta, kakor jih je bila sprejela približno to-iko lani. Pri tem minister ni po-Zahil povedati, da je bolje, če Podcenjujemo možnost Kanade, da bi dala vsem novonaseljencem zadovoljivo zaposlitev, kakor pa dp' bi to možnost precenjevali. Med povojnimi novimi nase-■ienci v Kanadi, ki jih je doslej 58,000, je bilo največ Angležev ln sicer blizu 300 tisoč. Nemcev ■le sprejela Kanada v zadnjih Qsmih letih okrog 115,000, blizu tisoč je bilo Niz:zemcev, 70,-80 jih je prišlo v Kanado iz druženih držav, ostalih 380 ti-Scč pa odpadejo na posamezne rnan.jše narodnostne grupe. Minister Harris je v svojem govoru navajal besede pokojnega anadskega ministrskega pred-^ednika Mackenzie Kinga, ki da a! bi bil dejal da “priseljevanje ‘bo smelo in ne bo spremenilo bieljnega značaja kanadskega lebivalstva.” Minister je hotel to reč škega elementa v deželi nad morebitna izgubo svojega prvenstva, z drugim pa je, čeprav ni tega dobesedno povedal, izrazil skrb nad ne-protestantskim dotokom priseljencev, ki bi v nekem oziru, zlasti v oziru sovisja rasnega in verskega značaja francoskih Kanadčanov, lahko zadobili nadmoč. Minister je dodal, da je trdno prepričan, fla ha imela Kanada čez trideset let 30 milijonov prebivalcev. Kanada naj se odlikuje po svojskosti Toronto, Ont. — Generalni guverner naše dežele Vincent Massey je v svojem nedavnem govoru dejal, da bi Kanada privabila mnogo več tujcev, če bi izboljšala svej “kanadizem” in — svojo kavo. V govoru, ki je bil namenjen članom “Kanadskega ‘kluba je Massey rekel, da bi morala Kanada, medtem ko se bavi z izboljševanjem kave po svojih kavarnah, pozanimati tudi za ustvarjanje “kanadizma” spričo katerega bi turisti iz drugih držav res občutili, da se nahajajo v “drugi deželi. tako, malo * več hctste kakor v Prekmurju.” Kljub temu pa sva srečno prispela na dom Mr. in Mrs. Recek v Edsonu, kjer živiva še danes. Težko je začeti novo življenje, ker pa nama je Bog naklonil toliko sreče, da sva se spet lahko srečala na drugem koncu sveta, nama ni kazala drugega, ko da začneva skupno življenje. In res nama je uspelo, dobiti vse potrebno, da sva si lahko v tukajšnji župni cerkvi obljubila zvestobo do groba in tako prejela zakrament svetega zakona. Zato se želiva na tem mestu najlepše zahvaliti vsem, ki so stali nama ob tem nepozabnem dogodku ob strani, posebna pa ateju in mami Recek. Nepopisne so dobrote, ki jih ta dva človeka razdeljujeta po svojo streho brezdomcem. Ne moreva najti besed, s katerimi bi se Reckovim za vse zahvalila. Več sladkorja Ottawa. — Kanada je v 1. 1952 pridelala več sladkorja iz pese kakor dotlej, kar je povzročilo padec cene sladkorju iz trsa. Leta 1952 je poskočila proizvodnja kanadskega pesnega sladkorja za 50,491,851 funtov na 298,245,300 funtov, je pred nedavnim sporočil Statistični urad v tem mestu. Celotna proizvodnja sladkorja Kanade je v 1. 1952 znašala skoraj eno milijardo in pol funt:v kar pomeni, da je poskočila v enem letu za nad sto milijonov funtov. Kljub temu pa so tovarne za sladkor utrpele nad pet milijonov dolarjev izgube. To izgubo je povzročilo znižanje cen sladkorju v naši deželi in sicer se je sladkor pocenil za 12 centov pri funtu. Papinijeva knjiga na indeksu? Rim, Italija. — Iz zanesljivih krogov prihaja vest, da namerava pristojni vatikanski urad, ki ima po katoliškem svetu vesoljno oblast, kar se tiče odobravanja ali neodobravanja novo objavljenih knjig, začeti s preiskavo proti najnovejši knjigi italijanskega katoliškega pisatelja Papini-ja. Dvainsedemdesetletni Giovanni Papini, skoraj slep in avtor imenitnih knjig,' med njimi knjige “Priče trpljenja Gospodovega,” ki je bila prevedena na 31 jezikov (v slovenščino jo je prevel tržaški profesor V. Beli-čič), je novinarjem s tem v zvezi izjavil, da ponižno čaka, kaj se bo zgodilo in da mu bo zelo žal, če bet tozadevni vatikanski urad uvrstil njegovo najnovejšo knjigo ‘Tl Diavolo” med knjige na katoliškem indeksu. Premovič, ki ,se je ob prejemu tega poročila nahajal v zaporu v Burlingtonu blizu tega mesta, je izjavil, da je po poklicu inženir, da je stanoval izza prihoda v Kanado v Torontu. V Kanado je prispel Premovič lani septembra meseca iz Francije. Obmejni straži, ki ga je prijela, je dejal, da je prekoračil kanadsko-ame-riško mejo na nezastraženem mestu in sicer z namenom, da bi ponesel v Washington svoje načrte. Iz Ottawe so s tem v zvezi sporočili, da jim ameriška obmejna straža ni sporočila nič o aretaciji kakega Premoviča na kanadsko-ameriški meji. Istočasno je uradnik vselj eniškega ministrstva naše vlade izjavil, da v kartotekah ministrstva ni bilo moči nikakih podatkov, kje naj bi bil Premovič izza svojega prihoda v Quebec City lansko leto živel. nam v okolici. Tako se je zgodilo. Pri nunah se je Sofija pomirila in potem dva dni iskala delo kot bolničarka, ker pa ga ni našla, se je odločila, da kljub temu odpotuje nazaj v Montreal Duhovnik ji je poklical taksi, ki jo je odpeljal na postajo v Hamiltonu, kjer je Sofiji postrešček pomagal ponesti njen kovček na vlak. To je vse, kar je znanega, dokler nekateri očividci niso videli tistega ženskego trupla, kako se je valilo dol po nasipu, oči-vidno vrženo z mimo drvečega vlaka. Deklica je sedaj po več dneh nezavesti končno začela govoriti in povedala, da jo je pet neznancev vrglo iz drvečega vlaka pri železniškem prehodu blizu mesteca Port Credit, Ont. Policija se je vzdržala objavljanja vsakršnih izjav deklice, medtem ko prihaja med ljudi strah, da je na delu laška organizacija črnorokcev, ki je že desetletja znana pa raznih deželah. Upanje na konec stavke v Norandi Noranda, Que. — Tukajšnji rudnik Noranda Mines, v katerem je zaposleno tudi večje število Slovencev, je prenehal svoje delo 22. avgusta lani, ko je vodstvo tukajšnje unije napovedalo stavko, ki naj bi vodstvo rudnika prisilila k povišanju plače in zboljšanju nekaterih drugih ugodnosti za delavce. Rudniška družba je voljna povišati rudarjem plačo za 7 in pol centa na uro. Sestanki, ki so se spet obnovili med vodstvom rudnika in predstavniki delavstva, naj bi po zadnjih poročilih zadovoljivo potekali in nekateri so* mnenja, da je upati na skorajšnjo poravnavo in vzpostavo rednega obrata. Noranda Mines zaposluje 1500 rudarjev, ki sedaj že pet mesecev stavkajo. -----o----- Načrt namesto potnega lista St. Albans, Vermont. — V začetku preteklega tedna so na ka-Pripravili so nama gostijo z vse-■ nadsko-ameriški meji prijeli be-mi dobretami v čast najine po- gunca jugoslovanskega porekla, roke, kakor da bi bila to poroka! ki je imel s seboj namesto pot-njih otrok. In poleg tega uživa- nega lista — načrte za stroje za va še gostoljubnost njihovega letala vrste jet. Beguncu je ime stanovanja. Naj se torej skrom- Dušan Premovič. Star je 37 let. V svojem govoru se je gu- no tem potom zahvaliva Recko- Svoje načrte, ki so mu jih s pri- verner obrnil na angleške Kanadčane in jim dejal, naj se malo bolj zanimajo za francosko kulturo v naši deželi. Rekel je, da bi se moral vsak angleško govoreči Kanadčan zanimati in biti ponosen na uspehe svojih francoskih sodržavljanov prav kakor razložiti, češ da naj bi po- sam na svoje. To vzajemno za-6riila dvoje: “zdravo ravnotež- nimanje za dvoje različnih kul- vim za vse, za tako okusni “wed- voljenjem zasegli organi ameri- ding cake,” za postrežbo in gostoljubnost, ki sva jo deležna in ki so jo bili deležni najini gostje. Naj Vam da Bog dolgo življenja in veliko plačila na onem svetu. Hkrati se zahvaljujeva tudi vsem, ki so se odzvali najinemu vabilu in so prišli na najino svatbo in prinesli s seboj tako lepe Laška "Mafija" na delu! Hamilton, Ont. — Bojazen o delovanju teroristične organizacije laških črnorokcev, ki je znana pod imenom “Mafia” se je pojavila med nekaterimi ljudmi zlasti ob čudnem dogodku, katerega žrtev je postala 26-letna italijanska deklica po imenu Sofia Di Domenico. Iz drvečega vlaka so oni dan neznani zlikovci vrgli pri mestu Port Credit, Ont. žensko truplo, ki so ga nekateri /očividci videli, kako ,se je valilo dol po strmem nasipu. Policija je nemudoma -prispela na lice mesta in ugotovila, da deklica ni mrtva pač pa smrtno prestrašena. Deklico so odpremili v bolnišnico sv. Jožefa v Hamiltonu, kjer je šele proti koncu preteklega tedna prvič izpregovorila. Medtem ko je Sofija molče ležala v svoji postelji v hamilton-ski bolnišnici, so ljudje ob skopih časopisnih poročilih ugibali vse mogoče, med drugim to, da je deklica najbrž žrtev podtalne trgovine z belimi sužnji, da je morda žrtev teroristične organizacije “Mafia” in da ima nemara njen dogodek direktno zvezo z nedavno ugrabitvijo neke druge deklice v tukajšnji okolici. O deklici pravijo, da je prispela v Kanado pred dvema letoma. Najprej je bila zaposlena v Montrealu kot hišna pomočnica, lani novembra meseca pa se je preselila v Brantford, Ont., kjer je stanovala skupaj s svojo prijateljico. Dobre štirinajst dni tega se je Sofia Di Domenico odločila, da se bo vrnila v Montreal. V Brantfordu je stopila na vlak, da se popelje v Montreal, toda v Hamiltonu se je iz neznanih vzrokov premislila in se odločila, da foc šla namesto v Montreal — k svojemu stricu v Philadel-phijo v Združenih državah. Na kolodvoru si je najela taksi in šoferju pokazala listek z naslovom svojega strica v mestu Philadelphia, Pa. Ker govori deklica samo laško, pač šoferja, ki ji je hotel dopovedati, da brez potnega lista in vizuma ne more v Združene države in da bi stala vožnja s taksijem tjakaj 200 dolarjev, ni mogla razumeti. Šofer jo je zapeljal na postajališče za avtomobile taksije, kjer sta skušala deklici dva druga šoferja italijanskega porekla dopovedati, za kaj gre. Pri tem se je dekle Končno le dobimo zastavo? Ottawa. — Zasedanje kanadskega parlamenta bo trajalo v naši prestolnici vsaj še dobrih štirinajst dni in skoraj ni dvoma da bi v tem času spet ne načeli zadeve vprašanja o kanadski zastavi. Sedaj, pravijo, je naš parlament mnego bolj edin kar se tiče sprejema osnutka za našo državno zastavo. Po mnenju ljudi iz krogcv, ki so načitani o tem, kaj se bo verjetno zgodilo v bližnji bodočnosti v našem parlamentu, naj bi bila večina kanadskih poslancev letos za to, da Kanada končno le sprejme osnutek za svojo zastavo in sicer tisti osnutek, ki predvideva, da naj bi imela zastava na svojem polju podobo angleške zastave “Union Jack” in pa podobo burbonske lilije, ki je francoski simbol. Bela barva na polju zastave naj bi predstavljala francoski del Kanade, rdeča pa angleški . . . Pravijo, da bo taka zastava zadovoljevala nacijonalna čustva obeh skupin v Kanadi, francoske in angleške. . . vilnih občin v podeželju poročali, kako so se v zvezi s prihodnjimi občinskimi volitvami v njihovih občinah začeli tako socialisti kakor ljudska stranka poganjati za bivšimi nacisti. Ugotovljeno pa je bilo, da je tudi v centralah obeh omenjenih ©trank opaziti takšno stremljenje. Za obe vodilni koroški stranki to gotovo ni u-godno znamenje. Sicer se pa človek vprašuje, v čem se še ideološko ti dve stranki razločujeta : obe se z enakimi nedostojnimi sredstvi tepeta za oblast v deželi, odnos obeh do slovenskega vprašanja je popolnoma negativen, nravne odgovornosti nasproti sebi, narodu in državi ne pozna nobena. Tako se ni čuditi, da gre tudi republikanska Avstrija k svojemu tragičnemu koncu. V novi Evropi je gotovo ne bo več. Tudi v tem sta si edini obe stranki. Ženske dobijo delo Proti bojazni o brezposelnosti Ottawa. — Kanadska vlada bo po vsej verjetnosti odobrila 151 milijonov kredita za javna dela po naši deželi tekom 1. 1954. Večino tega denarja bodo porabili za gradnjo ceste Trans-Canada Highway in za gradnjo javnih poslopij.. Tudi provincijalne vlade bodo potrošile lepe vsote v podobne namene. Te novice zmanjšujejo resnost bojazni o naraščajoči brezposelnosti v Kanadi. An Opportunity for a Young Woman TELLER POSITION OPEN Experienced or will train for full time work. Pleasant working conditions. ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 St. Clair Avenue HE 1-5670 (X) MALI OGLASI Naprodaj Na Huntmere Ave. blizu E. 164 St., nov štiri in pol sobni bungalow, prostor za razširjenje na 2. nadstropju, soba za zabave, plinska kurjava, velik lot. Se lahko takoj vselite. Možnost zamenjave. Za podrobnosti vprašajte: Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (13) 50 tisoč Kanadčanov v inozemstvu Ottawa. — Evropska potniška komisija je objavila številke, ki pravijo, da je lani obiskalo Evropo nad 450,000 prebivalcev iz dežel Severne Amerike. Med temi, pravi statistično poročilo, je bilo več ko petdeset tisoč Kanadčanov. Vsota denarja, ki so ga ti severnoameriški turisti zapravili v Evropi znaša okrog petsto milijonov dolarjev. Manj zlata so izkopali Kirkland Laike, Ont. — Uprava tukajšnjega rudnika je pred nedavnim sporočila, da je v preteklem letu izkopala za spoznanje manj zlata kakor 1. 1952. Letos so izkopali v tem rudniku 112,614 ton rude, iz katere so pridelali za $1,488,308 čistega zlata medtem ko .so lani pridela* li za $1,551,323 čistega zlata. ške obmejne straže, je označil histerično vznemirilo, kar je na- Premovič za “revolucijonarne.” Okrožni direktor tukajšnjega vselitvenega urada je medtem s temi načrti že odpotoval v Washington, kjer upa, da bo utegnil gnila šoferje, da so poklicali policijo. Policija se je obrnila za tolmača v tem primeru na nekega italijanskega duhovnika v bližini. Ta duhovnik je med dru-načrte predložiti izvedencem le- gim prepričal policijo, da bi bil talskih oddelkov ameriškega voj- dobro, če bi jo pustili v začasno'nja Narodnega sveta koroških Restavracija naprodaj Radi smrti v družini je naprodaj restavracija z vso opremo. Cena nizka. Zadej 6-sobno stanovanje na razpolago kupcu. Dober lokal. Vprašajte po 7. zv. pri Jerry Mohar, 6033 St. Clair Ave. —(12) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, sama zase, lot 60x140, furnez na plin, avtomatičen tenk za gorko vodo, zimska okna, garaža in še druge udobnosti. Hiša se nahaja na 691 E. 157 St., blizu slovenske cerkve in šole na Holmes Ave. Hiša je prazna in se lahko takoj vselite. Pokličite za sestanek, da se vam jo pokaže: IV 1-0992 ali LI 1-8027. — (jan.19,21) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo na Bay-liss Ave., 7 sob za 1 družino, dvojna garaža, trdni dovoz, plinski furnez, gorkota na vročo vodo, blizu vseh šol, cerkva in trgovin. Kličite UT 1-6919. (16) Slovenska Koroška (Nadaljevanje i 2. strani) državnozborskih volitev. O krajna volilna komisija je določila število prisednikov, a . . , • i -i- Iščejo stanovanje stranke so morale priglasiti sa- ^ v. . , . .(L ^ „ mo imena. Krščansko demo- Dve *»»)» «nsk.jaceta 3 kratska stranka je priglasilay”6 s0 7?. ' svoje predstavnike povsod tam, koder ji je bilo po številu glasov mogoče napraviti priglas. Tekma za bivše naciste Ob priliki zadnjega zaseda- iVida cerkve pri mirni družini. Naslov se pusti v uredništvu. — (13) nega ministrstva. (skrbstvo k nekim katoliškim nu- Slovencev so odposlanci iz šte- Soba se odda Opremljena ^palna soba se odda s tuhinjsko uporabo na 1164 E. 61 St. Tako hiti nazaj v Milan in na svoj grad, da bo izdal za Italijo poslednja povelja. Kajti sedaj, ko ima mirovni pergament v rokah, hoče v Pariz! V tonu kneza, ki govori svojim narodom, kliče novi Cisalpinski Republiki : “Vi ste prvi narod v zgodo-vini; ki je dosegel svobodo brez strank, brez revolucije in brez boja. Dali smo vam svobodo, zdaj jo umejte ohraniti! . . . Prešine naj vas čustvo lastne moči in dostojanstva, ki se spodobi svobodnemu možu . . . če bi Rimljani izrabili svojo moč, kakor so jo Francozi, bi V blag spomin TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE SOPROGE IN MATERE Frances Skebe ki je zatisnila svoje mile oči 19. januarja 1941. Trinajst let v hladnem grobu soproga in mati že počiva, na Tebe nismo pozabili, spomin v srcu vedno živi. Žalujoči: SOPROG, SIN, SINAHA, VNUK IN VNUKINJA. Cleveland, O., 19. jan. 1954. .V- ■fiSSS« V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI BLA-GOPOKOJNE SOPROGE IN SESTRE Antonija James katero je Bog nenadoma poklical 19. januarja 1953 Ljubljena soproga in sestra, eno leto je že minilo, odkar si se ločila Ti od nas. Vedno pa Te imamo še v spominu in v globoki žalosti zatopljeni kličemo k Vsemogočnemu, da Ti On podeli večni mir v zasluženem počitku. Žalujoči: SOPROG IN SESTRE Rock Creek, O., 19. jan. 1954. še danes njihovi orli krasili Kapitel in sramota osemnajst-stoletnega hlapčevstva bi bila človeštvu prihranjena! Kajti le zato, da bi utrdil vašo svobodo in da bi vas videl srečne, sem dovršil delo, ki sta ga doslej mogla dovršiti samo častihlepje in volja do oblasti . . . V nekaj dneh vas zapustim ... Moje srce bo vedno skrbelo za vašo srečo in za slavo vaše republike.” ,Ali je to vojščak, ki tako trobi s fanfarami? Ali je to pesnik, ki mu iz čuvstva življenjske radosti vznikajo besede, ki razvnemajo ves narod? Te dni se sprehaja z nekim diplomatom te dežele po montebell-skem parku. Vse njegovo bitje je polno pričakovanja, kaj bo v Parizu; poslušalec je pameten in molčeč: tedaj izusti v napadu odkritosrčnosti, ka-koršno si genij včasih dovoli, naslednje stavke: “Ali mislite, da zmagujem v Italiji, da bi pomagal do veličine advokatom direktorija? Oziroma, ali res mislite, da mi gre za utrditev republike? Kakšen nesmisel: republika s 30 milijoni prebivalcev! Pri naših običajih in naših napakah! Francozi hočejo slave in hočejo utešiti svojo ničemur-nost; o svobodi pa nimajo pojma. Kar poglejte armado! Naše zmage so vrnile francoskemu vojaku njegovo pravo naravo. Jaz sem mu vse! če bi me hoteli na primer direktorji odstaviti, bi videli, kdo je gospodar nad armado. “Ljudstvo potrebuje glavo, ki je poveličana v slavi in zmagah, ne pa teorij in vlad, fraz in ideoloških govorov. Dajte jim igračk, zabavali se bodo z njimi in se dali voditi, samo če jim boste spretno prikrili končni smoter! Pri vas, v Italiji, je pa stvar še bolj preprosta . . . Vendar še ni pravi čas za to. Popustiti se sme šele trenutnemu navdušenju, zato boste imeli tukaj dve ali tri republike po našem vzorcu . . . Mir ni ugoden zame . . . Čim je sklenjen in ne stojim več na čelu armade, se moram odreči oblasti in položaju, ki sem si ju priboril, in se bom moral v Luxembourgu klanjati advokatom. Italijo zapuščam samo zato, da bom zavzel enak položaj v Franciji. Ali tudi ta plod še ni zrel. Pariz je nesložen, ena stranka je za Bour-bone, za katere se ne maram boriti. Prišel bo dan, ko bom oslabil republikansko stranko — kajpada ne v korist stari dinastiji.” To so Bonapartovi pravi načrti. Da, tako je, kakor govori kmalu nato: “Vse je prišlo, kakor sem vedel, da mora priti, in gotovo sem jaz edini, ki ni presenečen. Tako bo tudi v bodoče: prispel bom tja, kamor hočem.’ Gela reka izpovedi si utira strugo. Gotovo, če bi si jih bil kdo drznil objaviti, bi bil zatajil vsako izmed teh besed, ki nam jih sporočajo spomini. In vendar mu doseženo niti zdaleč ne zadostuje! Ko sedi z Bouriennom v potnem vozu ter skoraj po dveh letih zapušča Italijo, pravi: “še nekaj takih vojen, pa si bomo zagotovili čisto spodobno mesto v zgodovini.” Ko prijatelj meni, da ga že ima, ga Napoleon zasmehuje: “Vi ste mi ipravi, Bourienne! Če danes umrjem, mi čez tisoč let pisana svetovna zgodovina ne bo odkazala več nego pol kajti premor jim pravi, da prihaja. V pohodni uniformi — ali more biti skromnejši — trdno koraka z resnim in zaprtim obrazom skozi umikajočo se množico k estradi. V rokah drži zvitek. Za njim stopajo trije pobočniki. Tiho sledi neoki-teni postavi z vojaškim korakom mož v zlato pošiti suknji in v svilenih nogavicah — e