Stav. 55. V TMu, v soboto* Ž4, tjbrmrla 117 te.Y>m'i* v^k dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 3 zjutraj. o LT.ra Sv. Frani -kn As;5ke^a SL 20, L nadstr. — Val 4c m »j p v «!»jo uredništva i:»ta. Nefrankima pisma *e ne •.prejemajo in iJkopisi se ne vračajo. . . • „ 10* " red-ik Štefan O lina. Lastnik konscrci) Tis*« tiskarne .E : ?-, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Široko stl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta................. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti*. Naročnina la reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje 3e izključno U upravi .Edinosti' - Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslikega SL 20. — Pojtnohranilničnl račun M. 841 652 Austrijsko mM poročilo. DUN\J. 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. februarja 1917. Vzhodno b oj i š č e. — Mackense-no 3rrnada: Z ic ino izliva Buzaula so rs ; ?!ovi! prfblfžavaln! poizkusi več stofcif. — Armada nadvojvode Jl<:li: VMed kalnega mr&za le ma^no — Armada princa I.so-po*ia Bar.: Na vtf točkah fronte zvišan topo-fcj ogenj m boj z nrinovkam?. Polov:..:,,. nj ih !ovsk% poveljstev »e tudi . -ispešarv V©fi|e akcije te vrste so fclle izvede »e Brzezarih »n severo-: i točkah so opra- vile nap£vhsc čete temeljito uničevalno delo. Pri ZaJoščih smo vrh tega privedli iz sov raž oh jarkov 3 oficirje, 250 mož in dve strojni puški. Italijansko »n jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. mm uradno poročilo. B KOLIN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. februarja 1917. Zapadno boj i § če. — V-led megle m deževja je b*?o včeraj v več mi odsekov mirno. Na posamičnih točkah v Arloi>u in t,h ^mmi, lUtii r«ed Močo »t Mozeio je ptr^iu tio lokalno omejenih bojev med izvirnimi oddelki. Privedenih je bilo več n jetnikov. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leooolda Bav.: Pri Smorgonu, zar j no Lticka in med Zloto Lipo in Na-r»*«o No ie bil topovski oser.j In boj z mi-no : ami močnelši kakor običaino. Pri Z vic i m •vzhodno Zloczowa) so naše na-padne čete vdrle v rusko postojanko in se v rnlle po razstrelitv i štirih miniranih rovov z 250 ujetniki, 3 oficirji in dvema »trojnima puškama. Jugovzhodno Brze-zmov te bil na« Izvidni sunek »stotako uspešen. — Fronta nadvojvode Jožefa: Nič posebnega. — Mackensenova armada: NaSe varnostne straže so v nižini Sereta pri Corbulu odbile napad več ruskih stotoj. Macedonska fronta. — Nič novega. Prvi generalni "kvartirmojster: pi. Ludendorff. Bolecrsko uradno poročilo. SOFIJA. 22. (Kor.) Generalni štab javlja: Na macedonski fronti precel slabotno topovsko delovanje. Pri Mača kovu je b?! angleški oddelek, ki se je približal žičnim oviram, pregnan v boju z bombami. — Na romunski fronti streljanje pri Isacetf. Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Artiljerijsko in pehotno streljanje. — Na kavkaski tromi se je ponesrečil sovražen poizvedovalni poizkus. Sovražna torpedovka. ki Je streljata na naše čete, se je v sled tfSpe-ne^a protiognja naše artiljerije, potem ko je bila zadeta, umaknila. Sovražna uradna poročila. Italijansko poročilo. 22. februarja 1917. — Na planoti Asiaga so v riooi od 20 na 21. t. m. sovražni oddelki vnovič poizkušali vUreti v naše črte na M*«nte Zebio. BiH so takoj odbiti in razpršeni. Tekom včerajšnjega dne običajni topovski boji. Neznaoen napad so-vražmka v ozemlju v zliodno šobra pri Gorici je bil odbit. Boji na zapadnem bojišču. BEROLIN. 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ang'eški izvi'ni sunki »o patruljne akcije v zaJnjili dneh niso imeli sreče. PonL^reč L ^o se v^e akcije. Ob posebno tožkiii n'giibah se je razbil angleški sunek južno Anneni eresa. Ze 21. t. m. zgodaj zjutraj je močen o^enj pripravJjal napad PODLISTEK. 9« Ne sodite,...! Roman. ift Ko a Mala oba pred kmeževimi vrat', ga je i 'jjelo Čustvo s M nega obupa, dvignil jc r< • . dd bi Sonjo potegnil od vrat. — H kaeza! — je dejala vdrugič poti- homa. Roka sc rr.ii jj povesila, oriprl je, in Sonja je izg j»::J. Ta vrata, ki so se zaprla za njo, so tvorila odslej ,>regra*o med nio in svetom, ki jo jc obsojal. Lcn i--Ki .-e je skoraj brez zavesti zgrudi! a stoi i i >traliovit bo? se je vnel v •IjCifOV! dUŠ:. So »ja se je morala šele privaditi mračni svetlobi v sobi. Ugledala je ljubljenca svo-jt^a srca bledega in kot mrtvega ležati v siola. Pokleknila je k njemu in mu polo-ž !a jšiavo na roke. Počasi, kot bi vstajala ju. ran ji; zarja, se mu je vračala zavest. sovražnika. Napad angleškega baitaljana s strojnimi puškami nas je našel popolnoma pripravljene. Nasprotnika so spustili Nemci do drugega jarka, nakar je bil z energično izvedenim sunkom napatfen, obkoljen od dveh strani itn pognan po srditih bojih iz bližine nazaq. Angleži so ostavili v jarkih mnogo mrtvih. Prvi jarek ie bil nato zopet zaseden. Postojanka se nahaja brez izjeme v nemških rokah. Uspehi nemških pod vodnikov. BERO LIN, 22. (Kur.) VVolffov urad po-roča: F,den naših podvodniikov je potopil Jiie 17. t. m. v Sredozemskem morju ita-'ijarkski prev(rani parnik s četami (2854 ton) s torpedukn strelotn. Na ladji je bilo tisoč vojakov, velike zaloge municije in zlata v vrednosti treh milijonov mark za Solun. Posadka pamika kakor tudi vse na krovu se nahajajoče Čete so se potopite, izvzemši dveh mož, ki jih je rešiJ podvdlnik. LONDON, 22. (Kor.) Angleška pam&a »Corso« in >Rosalie« sta bila potopljena. BEROLIN, 22. (Kor.) Naši podvodniki so potopHi: Dne 4. februarja norveški parnik »Soidraken« (3470 ton pšenice) iz Buenos Airesa na potu v Cherbourg. Dne 5. februarja norveški parnik »Elavore« s sadjem in vinom na potu kz Napolja v London rn norveški parnik »Haorjard« s krompiriem na potu v Dimkirchen. KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Nemška pomožna križarka, ki se imenuje angleški >Puyme«, nadaljuje svoje drzno delovanje. Glasom lista Potitikien« je potopila že veJiko število ladij. V drugi polovici decembra je preložila svoje delovanje v južni del Atlantskega morja. Tamkaj je zaplenila ladja tudi danski parnik »Ha-mersbus« in mu dala nemško moštvo. Parnik je prispel dne 22. januarja v Rio de Janeiro in pristal tamkaj poleg neke druge ladle. Potem ko se je obložil z živili in municijo, je parnik zopet odplul. V bližini Santa Cruza je bil oUkrit in prisiljen z dvema streloma, da je obstal. Parnik se je moral zasidrati poleg -dveh braziljskih vojnih ladij m poročati o delovanju »Puyme«. Kje se nahaja sedaj »Puyme=, je neznano. Domneva se, "da so l>He lal'je, ki 'jih je zaplenila, istotaiko oborožene v pomožne križanke. 11 angleških in več francoskih vojnih ladij je sedaj na lovu za »Puyme«. Število od te križarke potopljenih ladij je narastlo v zadnjem času na 26. LONDON, 22. (Kor.) Lloyd poroča o potopitvi enega švedskega parnika in ene jadrnice. BERN, 23. (Kor.) Iz dnevnega povelja francoske mornarice je razvidno, da je bila francoska lad^ -Algerie« potopljena. Angleži zahtevaio zopet milijon mož. ROTTERDAM, 22. (Kor.) ^Nieuve Rot- terdamsehe Courarrt« poroča iz Loiđiona, aa je minister za narodno službo izjavil, da potrebuje milijon mož. Angleške Izgube. LONDON, 22. (Kor.) Seznami 13., 15. in 16. februarja izkazujejo imena 111 oficirjev in 2190 rnož. Nem*kl driavnl zbo«w BEROLIN, 23. (Kor.) Državni zbor je pričel prvo čitanje proračuna v zvezi z novimi davčnimi predlogami m novo kreditno predlogo. Kot prvi govornik je nastopil državni tajnik državnega zakladne-ga uraUa, grof Roedern, ki je izvajal: Naša prva mirovna ponudba je bila odklonjena. Posredovalna akcija nevtralnih držav se je na željo naših nasprotnikov izjalovila. Na angleško zaprtje nemških in nevtralnih ladij, ki ne odgovarja niti v sredstvih niti v svoji razsežnosti na blago in nevtralne dežele Idosesdanu'im običajem mednarodnega prava, smo odgovorili z dejanskim zaprtjem s pomočjo orožja, ki je je ustvarila šele vo>na in za katero radi tega še niso mogla obstojati predpisana pravila inednarti Incga prava. Gre tu za pod vodniško orožje (Odobravanje), pri katerem je bilo treba ob uporabi pravnih pojmov o analogijah nadomestiti specijal- — Sonja! — Njegove ustnice so poiskale njenih in s^ za trenutek napile iz njih iroči in življenja. — Hvala Ti, sreča moja. da te smem videti še enkrat____ sedaj pa se posloviva----lažje umrem, ko sem ti povedal, kako sem te ljubil____ zhogom____zbogom----sladko moje dete____Son-ja pojdi! Ali slišiš? Moč mi poide takoj zopet in ne bom ti mogel več ukazaii. Pojdi, pojdi! Sonja se ni genila. — Sonja____ beži.... preden se me loti skušnjava, da bi te pridržal! — Daj, naj ostanem pri tebi, naj ti posvečam svoje življenje----naj te rešim! Duh se mu je začel motiti. — Ali si višje bitje... svetel angel, poslan mi od Boga, da preženeš smrt potem ostani____tu____ S strahom je zrla v njegove izprenienje-ne poteze. Polagoma se mu je zopet vrnilo nekoliko življenja, in instinktivno se je sklonil k njej: no svarilo, istotako kakor v vojni Angiije z minami, z generalnim svarilom za določena vodovja. Odkar se primerno in neomejeno poslužujemo tega orožja, so se angleški ministri v zelo neprijazni obl!ki v zaiinjem tednu ponovno pečali z nami, predvsem moj specijalni kolega Bonar Law. On je bil, ki nam je pred kratkim zaklical preko preliva psovko, da je naravi človeka nasproti narava Nemca, psovka, o kateri je upravičeno domneval, da jo bodo Nemci posebno močno občutili. Jaz nočem slediti angleškemu zakladne-n>u kancelaTju v njvgovih izrazih, sicer bi moral za d^ovorifia ameriško mirovno noto, ki jo je sopodprsađa ako ne inspirirala Anglija, izreči očitek zavedne neresnice, očitek, ki bi bil občutljiv tudi za angleška ušesa. Naši nasprotniki so govorili v svojem odgovoru na noto o nameravanem napadu Nemčije in Avstrije, ki je obstojal že dolgo, torej tudi pred vojno. So-li angleški ministri pozajbrli, zakaj ste se zvezali Francija in Rusija preji desetletji in da je bila za Nemčijo s tem kakor za noben narod nastala potreba oborožen ja proti dvema frontama, proti dvema svetovnima vlastima? Smo-li imeli v 43 letih pred vojno kake pohlepe na francosko ali rusko ozemlje? Je-li bisla Avstro-Ogrska ali Italija, ki je hotela razširiti svoje meje ob Adriji? Kdo je bil, ki je brez vsakega direktnega ali le zemljepisno utemeljenega interesa napaliel Avstrijo, da ji prepreči maščevanje za umor v Sarajevem? Kdo je bil tisti, ki je nato v nastali splošni napetosti prvi mobiliziral svojo armado in ogrožal naše meje rn naše gospodarsko življenje od Katovic do Njeniena z usodo, ki je doletela Idel Vzhodne Prusije? V očigled moje omenit ve izvajanj naših nasprotnikov morda ne bo nekoristno, aiko zopet m zopet spominjamo na ta dejanski položaj. Državni tainik Roedern je prešel nato k razpravi o proračunu in izjavil, da bodo s proračunom predložene zbornici nove davčne preliloge, ki predlagajo 1250 milijonov mark novih davkov za prihodnje leto, kakor je tudi za poizneje zamišljen nadaljni davek na vojne dobičke, poleg cesar se še priporoči, da naj se dovoli najdaljni vojni kredit v dosedaj še nedoseženi višini 15 milijard mark. Proračun izkazuje skupno zahtevo 1250 milijonov mark in za njegovo kritje obstojajo trije izhodi: najetje deficitnega posojila, for-i;ielno kritje z dosedanjimi vojnimi davki ali nove davčne predloge. Ker je državni tajnik označil oha prva načina kot ne-aiiružljiva z dosedanjim solidnim vojnim financiranjem, je prešel k vprašanju, kaki davki bi prišJi v sedanjem trenotku sploh v pošlev, in opozarjal na potrebo, da naj se preizkusa najprej vse davke s stališča največje organizatorične enostavnosti. Državni tajnik je govoril nato o povišanju dosedanjega davka na vojne dobičke. Davek na vojne dobičke se pozneje pre-ure)ii. Zatem je razpravljal o davku na premog in prometnem davku. Davek na vozne listke naj se odpravi in nadomesti z delnim obdačenjem vseh voznih cen od 10 do 16%. Proste ostanejo delavske, šo-larske in vojaške vožnje. Razpravljajoč o novi kreditni predlogi, je državni tainik izjavil, da znašajo pravi vojni izdatki mesečno 2646 milijonov mark. Vojni stroški se v prihodnjih mesecih ne bodo zmanjšali. Radi tega prosi imenom zveznih vlad danes za 15 milijard proti 12 pri zailnji predlogi. V prihodnjem mesecu bomo morali stopiti pred javnost zopet z novim posojilom. Za finančne razmere države po vojni bi postalo stanje našega skupnega gospodarskega žđvijenja izrazitega pomena. Ako nemški nar-oU trdno zaupa v srečen izid boja, potem zamore tudi upati, da se izvajajo tudi posledice na finančnem polju. (Odobravanje.) Proti zahtevi naših naisprotnikov po reparaciji bomo zamogli nastopiti z besedo odškodnina. (Odobravanje.) Kapitalna sila našega naroda ni oslabljena, naša "davčna sila ne obstoja, kakor menico naši sovražniki, na papirja, ampak na dejstvu, da se nismo podali v zadolžno suženjstvo tujine, kakor so morali storiti to naši nasprotniki Sonja! Z zadušenim vzklikom mu je ovila roke okoli vratu, pritisnila njegovo glavo na svone prsi in mu položila roko na čelo. — Tako ie zaspal....... Zdravnik je stopil v sobo in obstal pri vratih. — Zelo Intimen položaj... hm — je dejal sam pri sebi — kako. in ostaja tako,____ Hm ... no, meni je pač vseeno. Stopil je bliže. — A, tako, spi----zato.... kako dolgo že spi knez? — Skoraj ves čas, kar sem jaz tu. — Nemogoče---- saj vendar niste mogla nad eno uro ostati v tem položaju. — Sem. — To je res veliko, vsa čast! V tem vam pa res ni tako kmahi kdo kos! Ste pač rojena za bolniško strežnico? — O... ne! — Potem torej samo v tem slučaju, kaj? Pogledala ga ie presunlnvo.... povesil v tako veliki meri. Govornik je razpravljal nato o tehniškem napredovanju in izumih tekom vojne, ki bodo zamogli tudi po vojni na stotine milijonov, ki so šli poprej v tujino, ohraniti domačiji, in izjavil: »Obenem pa bo najvažnejše skupno delovanje vseh poklicanih faktorjev na restavraciji hi izjražam optimizem, da je naš narod za to trdno odločen. (Živahno od >bravan.je.) BEROLIN, 23. (Kor.) Državni zbor je sprejel kreditno predlogo 15 milijard v vseh treh čitanjih. Grof Czernin v Monakovem. MONAKOVO, 22. (Kor.) Minister za vnanje stvari grof Czernin je prispel danes ob 10'45 zvečer s svojo soprogo z balkanskim vlakom semkaj. MONAKOVO, 23. (Kor.) Grof Czernin je posetil danes avstrijskega poslanika grofa Thurn-Valsassino. Ob 11 »dopoldne je obiskal" grof Czernin ministrskega predsednika in ministra za vnanje stvari, grofa dr. Hertlinga. Opoldne je bil grof Czernin sprejet od kralja v avdijenci. Zanimiva lezikovna razprava pred državnim sodiščem. DUNAJ, 22. (Kor.) Državno soliišče je danes pod predsedstvom predsednika dr. Grabmayerja raizpravljalo v več enakih znamenitih pritožbah, ki so jih vložile trgovinske in obrtnijske zbornice v Pragi, Plznu in Budjejevicah po svojih predsednikih radi zatrjevanega kršenja po ustavi garantirane politične pravice jezikovne enakopravnosti. Pritožbe so naperjene proti julijskemu odloku trgovinskega ministrstva na imenovane trgovinske zbornice, ki se glasi: Trgovinsko ministrstvo odreja, da se morajo trgovinske in obrt-niijske zbornice v bodoče pri poročilih in izvestjih na imenovano ministrstvo in na astaie avstrijske centralne kakor tudi skupne urade posluževati izključno le nemškega jezika. OliloČitev pade v pon-deljek doipokiue. Turška zbornica. CARIGRAD, 22. (Kor.) Zbornica je dovolila proračunski provizorij za meseč marec v znesku 4,492.778 funtov. Nove — store nemtte zahteve. V zadnji seji skupnega izvrševalnega odbora netnškomeščanskih strank — kr-ščanskosocijalne zveze, nemškega »Natio-nalverbanda« in dunajske krščanskoso-cijalne stranke — so, varujoč vsaka svoja strankina načela, sklenile naslednje politične smeri za bodoče skupno postopanje: 1. Zberejo se riaj vse sile za ozdravljenje socijalnih in gospodarskih nasledkov vojske. 2. Vztrajati je .pri zvezi z Nemčijo, ki se je tako dobro izkazala v sedanjem težkem času. 3. V tem oziru hočejo si prizadevati: a) da se izvrši notranja tesnejša gospodarska združitev med AvstroOgrsko in Nemčijo in če bo gospodarski razvoj dopuščal, da se korakoma izvede carinska In trgovinska zveza z Nemčijo; b) da se trgovinske zveze s tretjimi državami sklepajo skupno z Nemčijo in da se zagotovijo primerni trgi za naše blago. • 4. Uresničijo se naj izpremembe ustave, v kolikor se izkažejo kot potrebne, kakor tudi izprememba državnozborske-ga poslovnika. 5. Nemcem v Avstriji naj se zagotovi tisto stališče, ki je potrebno z ozirom na državne interese. 6. Izvesti se mora preosnova državne uprave, vzdržati se samouprava dežel in občin ter se pri tem mora ozirati na posebne razmere v posameznih deželah in na potrebe prebivalstva; na Češkem se mora uvesti okrožna razdelitev in nemške manjšine v drugih deželah se morajo postaviti pod primerno zakonito zaščito. 7. Pri izvršitvi samostojnosti Galicije v smislu cesarskega lastnoročnega pisma z dne 4. novembra 1916 je gledati na to, da avtonomija te največje avstrijske dežele ne privede do zrahljanja državnega ustro- je oči pred tem mogočnim, spoštovanja zahtevajočim pogledom. — No, kakor rečeno, ali sedaj je treba kneza spraviti v postelj. Vstanite, prosim! — O____knez spi! Zgenila se je, vsled česar se je bolnik takoj prestrašeno vzdramil. — Sonja! Sonja! —Prenesti te hočejo v postelj, Henrik, tam boš počival bolje. Ali nočeš? — Ne v to strašno postelj, ne v temno sobo, kjer izgine tvoja svetla postava... ne____ne____ne! — Pomiri se, saj ostanem pri tebi, _ Potem ga moramo pustiti tu. Toda vi ne boste vzdržala, lahko se onesvestite. — — O, jaz že vzdržim. — Tako.... ali nimate živcev, Knez ^ie ostane vedno tako miren, in če se ponove napadi, je grozno. Res energična dama ste, drugače bi ne bila tu. — Prositi moram.... ja in da bodo pri tem v vsakem oziru zavarovani vojaški, financijelni, politični in drugi državni interesi. 8. Uvede naj se nemški državni jezik v tisti meri, ki popolnoma odgovarja potrebam države in urejene uprave; pri tem se naj v jezikovno mešanih deželah ozira na jezikovne zahteve drugojezičnih narodov v uradu in šoli. 9. Zavarovati se mora nemški značaj nemških dežel in delov dežel, posebno pa Drestolnega mesta Dunaj. 10. Pri ureditvi gospodarskih odnoša-jev med Avstrijo in Ogrsko naj se ouločno varujejo avstrijski interesi! Ko je čkatelj prečital to najnovejo Ihto želja in zahtev, se mora vprašati z nami vred: čemu so se gospoda prav za prav vnovič trudni s sestavljanjem te liste, ec-mu so žnjo zopet molestirali gospoda ministrskega prtdsednika, čemu vznemirjajo javnost vnovič? Saj vse to je že znano tudi vrabcem na strehah in vsak polit;čni abecedar more te njihove zahteve, te >be-lange«, povedati na pamet, ali deklamirati — brez suflerja! Saj vsebuje to isto že'hji-hov velikonočni program! Le nekaj nove stilizacije so zverižili in opilili za svoje stare znane zahteve. Ko smo čuli in čitali, ida so se gospodje zastopniki gori imenovanih strank dne 16. t. m. zopet zbrali na skupno posvetovanje glede političnih smeri za svoje bodoče postopanje, smo bili — ker nam besedilo njihovih novih sklepov še ni biio znano — tudi mi (odkrito bodi priznano) tako naivni, da smo se začeli uda«jati naiJi, da so se vendar-le nekoliko streznili po grenkem pouku, dobljenem v odločnem odporu nenemških strank proti njih zahtevam v »velikonočnem programu«. Mislili smo si: gospodje vidijo, da ne gre, in so zato izločili vsaj najhuje bojevne zahteve. Besedilo njih tiajnovejih političnih smeri nas je neusmiljeno pahnilo iz te zmote, iz te naivnosti. Ce se še sploh trebalo takega pouka, sedaj smo ga dobili temeljitega: gospodje znajo pač zamenjati kako besedo, oziroma drugače razvrščati besede v svojih zahtevali, ali politične dlake ne menjujejo: ostaiajo nepremični nemški radtkaici, ki ne poznajo oziiovdo pravic in čutstvovanja drugih narodnosti! Grenkoba nam lega okolo srca in prsti se krčijo____Radi bi govoriLi prav od srca. Ne moremo, ne smemo. Med nami in javnostjo, kateri naj bi govorili, stoji — cenzura tako široko in tako visoko, da bi nas javnost ne čula. Ne preostaja nam drugega, nego da se zadovoljimo s tem, kar je že šđo skozi roke cenzorja v — javnost. PraSka »Union« piše o sklepiti nemških strank: »Kar nemški blok predndeljkom, 5. marca. Na ta način stopijo nove izkaznice v veljavo že dva dni po-| prej. Isto velja seveda tudi za naslednje zda je krušnih izkaznic. — Prebivalstvo bo torej na ta način za dva dni na bolj->em glede porabe kruha. » • e GOVEJE MESO. Jutri, 25. t. m., se bo prodajalo goveje meso proti izkaznici za živila, ki se pre-ščipne na notranjem delu pod štev. 15. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo mogio dobiti J/8 kg mesa, ali vsega skupaj ne več kot 1 kg. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Cene: "rednji deli s priklado :adnji deli s priklado Dobivalo se bo to meso v oasiekinjih mesnicah: Bolle, ul. Šalita di Gretta 13; Benedet- po K 4*80 kg, po K 6*40 kg. i a čas, ko bomo mogli sc malo dru- Boignolo. ul. Lazzaretto vecchio 52; ; overiti, če l»o nem^ko-rad kalna- perlatti, ul. Sanitd 9; Rocchelli, Piazza ilna ententa še nadalje nasiCa'a piecola 2; Rivolt, ul. Massimiliana 8; ■ • • t • r> ! __«n 1___ __1 T~\__—. Jamo k tej stvari značilne pri-s strani nemške socijalne demo- Hnns pcSjtiiaG vesti. nemških pred lega /bora pij icenfene stran v za čim prev a zahteva ne l 2LV CC rn HJnega Jok>ć a: ob e^ u iz d :a sicc Castro, ul. Fontanone 19; Loy, ul. Donato Bramantc 13; Rodella, ul. Beccherie 11; Fabbro, ul. Marije Terezije 43; Nlchetto, ! ul. Tcrrente 39; Saulich, Kjadin 668; ! Rossi. ul. Farneto 3; Polli. ul Acque»5otto ; 13; Pontoni, ui. Fontana 22; Vattovatz, ju!. Ginlia 17; Depace, ul. Barriera vec->gojih za sklicanje dr- cii,a \Venghersln, ul. ligo Fcscolo 16; o v »Lnkm« od *vi- Krassnigg. ui. Bosco 2; Pozzi, ul. Sette-'r,r>" fontane 1; Jen*;o, ul. Istituto 4; Ferluga. ul. Media 46; Ccoperativc Opcraie. ul. S. Marca 22; Rizzian, ul. Iotria 76; Rocco, ul. S. Marco 2; Sinigaglia. Barkovlje 41; (latznig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138. • • • POTREBNA IZPREMEMBA. Prejeli smo: Pri prvi oddaji svinjine je bilo določeno, da občinstvo dobi ali klobase po 9 K, i bvežo svinjino po K 8'60 aJi pa glavino in A h x. ! Kože po 5 K. Določilo se ie obenem, tavtdeiiih vo-i m z gossr« »smrtnih in r di 25. iulija 1914. n;' J veljavnosti teme st h zboru* ar* -ka CC v ne mra tuu$ ce^st.o, oaj yrsto n t a ie mogel dabiti sa„ peri,oda sedar.ie poslanske | n po pra\rioi pove- Ker se ta teden ce za svinjino, , bi bilo pač želeti, da bi se spored nekoli- i mo klobase, najdražje, a po pravici pove-zboniiee v^mjetu poteče tat se| ^ ^ dan ™ na;s!:tbše blago. Kei n; * sak naCn te prjdl^ razdelfufeio nove izkaznic vr^t. nove volitve! Na a*na rajanja . . da .. se :enzura zasegi Svete do»/jiosti države. V du udertskem Denaiiku« ofe^or Jr. Fr. Drtiiia. 'i.inov iivc druijegd ce i Moravskem, k* je za . tne življenske važnosii, i smeti firezreti, 'la je us ? JrževaiBe drugega vseučii VS^UV ill.se-. i1 ' * dolžnost države, v kateri živimo in jo, vzoržujeiiM) s s\ojo krvjo in svojim de 1 lom! ba. danes, ko na H a. atrijsko dr/avo. je potrebno, da nanašamo s tem večjim povUarkom. da je stvar druge češke univerze v glavnem me^tu Moiavske, v Brnu, za naš narod eminentnega kulturnega poi;icna, ter da je ni^ ustanovitev v sveto dolžnost avstrijske države, ako hoče b'tti kuiturelna Ui i7K!derna država!« — Veljavno besedo in vei ko -esnico ?e napisal profesor prtina v prilog in zaščito vseh narodov države. Tudi naši sincwi krvave za državo in nalagaio s tem tej sveto dolžnost, da skrbi za naše kutturdne potrebe. Seveda bo noraTa država pri nas Slovencih neko! ko nižje začeti z vršenjem te svete dolžnosti. Ali glavno, kar je zapisal dr. Lirtina. je: narodi imajo dolžnosti do države. ali istotako ima država dolžnosti do Hm/ t ! ko izpi-emenil, da bi bilo namreč tudi one-^ • »1 __.. -- rjemu delu občinstva, ki je bilo ( \ era an u 1 zadnjic, napram prvima dvema deloma, a vseu Hltšča I °bČu-tno pn krajšano, megoče sedaj kupiti1 -1 '& w i i o^o. Cesar prvikrat ni moglo. Naj bi bili ravn, d^eš'^ prvi o• raiunmjo po 4 stot B«t«do. kastno tisk&ae besede se r»4a- 1 Mri naj o enkrat ved. — Nai nanjia j : pristojbina *a*ia 40 aiotink. . I LJ U Pisar Edinosti. na stroj se sprejme v odvetni ko i isarno. Ponudbe pod ni'ku'- na Inser oddeiek Vrtnarji dobite seme vsake vrste ▼ ulici Barriera St. 25, L n Brno ko viČ. 949 U tintam BO odda hiši« a z semljid< em. Rojan IlUjCill S cal a santa 3.4, mesečno K 30. -Pojasnila ul. Commercia e 26, mi ar. 946 Tiskarski učenci 2 razreda sre .njih ča). Prednost imajo 14-letoi zdravi dečki sp.»sor>ni deželnih jezikov. Piftmene ponudbe pod S fro „Ti kur" sprejema vode-tvo tiskarne Edinost ulica Sv. FrRn-fii&ka St. 20. EfltAAMlt Anton Jerkift posluje zopet r ■▼ojem lUIUslUl ateljeju v Trstu. Tia deU« Po^te Atev. 10. 4u7 ZDRAVNIK M. Dr. Karal Pernlčlš stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za R«tranjef nervozne In otroSfe* bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) li Trst - Via Stadion 10 - Trs! Odprt ođ 8'2 zveCer naprej Cena: L vrste K Z. II. vrste K1. Raznovrstna darila dobite v Drarnici in Zlatarnici E. JERMANN - Trst ulica Barriera vecch:a it. 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčen h double, prstanov, verižic, ovratnih verižic, medaljonov za silne uhanov iz pozlatenega srebra ter ur Iz kovine od K 10.50 naprej. — :—: Preprodajalcem popust. :—. :—: Pošlljatve proti povzetju. :—: - NB. Govori -e slovensko. - . % T-' _ Mestna oblina tržaška izvršuje žalostno dolžnost, da naznanja, da je njen velezasiužni someščan \lintetrskl predsednik grci Ci-m-Mar- da jih prihodnji teden dobi £ torek, patem -c o sllicaahi driavcega zbora. Kakor, v :o itd. Ce torej nc hi stvar dela a rUSSTuS.tiŽso« člani načtln- Prevelika, težav_ aprov komistji. k . . . . j . v: klin ivr.iv\r(vlinrri rta cp Domaie vesti. Smrtna kosa. Obžalovan po vseh, ki so Stva nemške >aeiovtie skupnosti- (Ar- bi bilo priporočljivo, da se izvede. bdiSKemeinsctiaft), poslanci Denk, Din^-1 hofer, vrt. Parrtz in dr. Waber 22. t. m. 2£iiis4i i-rš ministrskem predsedniku grofu Claro-Martklicu in so ga vprašali v,---- v— - , ... imenu te r>aria:nemarne zv^ze, kakšaio ž" poznali, je umrl predsnoc]im v visoki s Jisče zavzema vlada napram sklicanju starosti znani splošno spošrtovam trgovec j irlameoia z ozirom na rok, ki ga dok>-,g- Anton Gandjisto. Izbor«! m marljiv ^o-čuie pariamemu zakrito potekajoča do- vek, k m je bil, je svoto trgovino, katero ba z^edaoia. MmrstrsJd predsednik je | ie vodil več desetletij sam, povzdignil do izjavil, da ni smatrai za potrebno, da bi, najlepšega razvoja. Ko se je v visoki sta-pou*al ponovne izjave, ker \la«da felej-i rosti umeknil v pokoj, je za.-aija leta svo-kopr^ neomajno vztraja na prvi »n edini iega življenja posvečal vseskozi dobro-vla^nl izjavi in je ta izdava giede stališča deluosti. Najlepši spomenik pa si je vrli vlaue napram parlamentu vendar podala I mož postavfl s tc:n, da je vse svoje veliko \ na rr .iacin. Mi- ' bfttama Trstu ki Krku. J.; trpre jvdin k" bi ^rna^ra! za čin ne-' Vrlemu možu in dobrotniku bodi ohranjen MM' " bi z "'d^edansegaj^ sjn^.iii! [>i VT-*- >ča>no o tem obve- ie Avstrija država narodov — ta men t Vsekakor vlada sedal le! stara, po vseh razsodnih ljudeh od davni-" /u sklicanje parla-j^e priznana, a po izvestnih sodobnikih . >: d'.be zasedanja P° vsc*i potajevatna Tesnica, pritiaia v ara t o da "drža,-n^iiiu I seda ni ih časdh do eklatantTiega izraza po V r.arn^r va stl:cat^'z i nuina velikih činih junaštva sinov teh narodov! cčas ^ m^trn 5p 7 mi Pa ne le tfetili, ki v strelskih jarkih za- A C cM i LU5. Kt .'S.ariSIV o je z 1111- ... . , , . _ _ . k^m rred-clnit- -n ki ie zamota v- ^tavljajo Zflvljenje v obrantbo doanovme, a veJr.o ve> V da c-i nc v str u ^voje države — narodov. Tudi na celičnih ca iimi zj^o: par!< menta raz i vodit a mestih vidimo sinove teli naro-•alo o nadaljnem poteku razgov • ■ eCaio vcli'ke svoje spo- vr,:0 notranjepolitičnih in gospo- i sofcnosti fclagru skupne -dourovme. Tu Vt vprašanj. j vidimo 11. pr. tri Hrvate na važnih mestih, * anior jih je postavko zaupanje vlaijarje- . a ^?-*a r.I vn \ S i, a.\c nn A1 p. ne moi menta, in got-zboru, dela j: ni>trsk liaf. da c c ĆJ Anton Ganduslo pok. trgovec umrl snoči, in pozivlje meščanstvo, da radodarnemu pokojnemu dobrotniku izkaže dostojno zadnjo čast. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 25. t. m., ob 10'I, dop. iz hiše št 8 v ul. sv. Lazarja. TRST, 23 svečana 1917. tal MTtlm Mitje M«, trni II. MovI dohodi za sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Karto Confoffl, Trst V. Companlle 21 ^■»fl^^^^s '^ c&tg-^*** 1 vo. \idimo junaka Boroeviča na Kra-su, f f * , Sarkoiića na jugu ki sedaj Njegovana na Nove i/ -7niče za kruh. morju! Razmeroma dajejo tako svoje si- Z oziro.ii na dejstvo, da so v tekočem nove vsi narodi v strehke jarke in v tednu ra^i poin* nj^anja jJrugih živil pre- važne s.užbe domovine... as tem m n.n< >ze drnžine pera bile vti kruna, kot piisjo tudi lastninsko pravico do te drža- jj:n ga jc v.- po odmerkih krušna izkaz- ve----! Oni sipaiajo k tej državi, a ta n -e. je :'tiCi a ko: .. ja. p.: !)la->- spada njim — vsem. Borojeviči, Sarko- ZOBOZDRAVNIK Dr. J. termšk v Ttstai, irt. Post« vaccliT« 12, vogal micocMlaPosto. Izdiranje zobov brez boMInt. m k Plombirani«- m UMETNI ZOBJE Gospodinja mnogo prihrani ako si sama pripravi nadomestek jedilnega olja u Morskega Carasbee - mahu, ki na raznih salatali po okusu popolnoma nadomešča nežnejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, četudi ne vsebuje oljne maščobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za i liter nadomestnega olja K 1.30, po pošti poslan K 1.50, priporočena pošilja'ey stane 25 vin. več. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stioškov, je pridejana vsakemu zavitku. Za poskušnjo pošiljam tudi posam /ne zavitke proti prepiačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča več zavitkov zajedno naroča i, da se prihrani nt-kaj poštnine. Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošljeio na Mat. Deiman v LJubljani, Kopitarjeva ulica 6.