Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 20. marca 1936 Štev. 66. Leto X. CXVSE.) IA" BO] SKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnl&tvo in uprava: Maribor. Gosposka ul. II < telefon uredništva 2440, uprava 246i lahaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sorejemB tudi oglasni oddelek .Jutra1* v Ljubljani / Poštni čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA' 99 Urnimi Puiyar, upornik od zorne mladosti do starčevske častitljivosti. Neodjenljiv, nepomirljiv. Fantast in realist. Liberalec in republikanec. Takšen je bil Eleuterios Ve-nizelos, ki je v sredo v Parizu zatisnil svoje oči. Vsa tista prirodna in strukturna revolucionarnost, ki se odraža v peloponeškem in kretskem gorovju, ima svoje slično značilne imponderabilije v žilah testa velikega Krečana, po katerih se poga-Pja in valovi neugnana puntarska kri. Kakor pravljica zvenijo navedbe, ki govorijo o razburkanosti njegovega življenjskega toka. L. 1887 je med uporniki, ki hočejo odtrgati Kreto iz območja polumeseca. Leta 1897/8 zaneti drugi upor. ki je zmagovit. Leta 1905 je zopet v središču novega nunta. Leta 1916 se upre kralju Konstantinu in sestavi v Solunu protivlado. Venizelos zmaga, kralj Konstantin zapusti zemljo Leta 1933 je v ozadju znanega Plastirasovega puča. ki naj bi mu zasi-gural vladstvo navzlic porazu na volilnem bojišču. Marca 1935 izbruhne zadnji veliki punt, ki ga .ie bil Kondilis potlačil z vso brezobzirnostjo. Takšna puntarska neizčrpnost prinaša tudi preizkušnje, riziko, mnogovrstnost življenjskih zapletkov in paradoksna naključja. Dvakrat mora Venizelos prostovoljno v izgnanstvo, tretjič neprostovoljno. Odtlej se ni več vrnil živ v svojo domovino. Tvorec današnje Grčije je doživel še to. . Je to letalo Cerlikon, švicarske znamke, ki se mu je pa posrečilo, da je navzlic ostremu streljanju abesinskega protlavionskega topništva pristalo za italijansko vojno linijo. Vsj člani posadke, — razen enega — so bili ranjeni. Sovjeti in Kitajska: Japonska HARBIN, 20. marca. Kakor poročajo tukajšnji listi, so poslali sovjeti v kitajski Turkestan 30 svojih odličnih eksponentov, ki so dovršili v Moskvi znano vzhodno univerzo in ki imajo nalogo, da povzročijo v Turkestanu reforme v kmunističnem duhu in razen tega izgradijo važne strateške železnice, da bi se na ta način kar najtesneje povezal Turkestan z zunanjo Mongolijo. ŠANGHAJ. 20. marca. Tukajšnji listi poročajo o tajni pogodbi med Rusijo in Nankingom, v smislu katere se obvezuje Rusija k pomoči za slučaj izbruha vojne med Kitajsko in Japonsko. Istočasno so se sovjeti obvezali, da bodo ustavili vsako propagando proti maršalu Čanghajšeku. fpffffft# dmtiMjs, IZ SENATA. V sredo je senatni finančni odbor sprejel proračun notranjega ministrstva, proračun ministrstva za vojno in mornarico in proračun ministrstva za gradnje. Senator dr. Kramer je obširno govoril o perečih nalogah, kj pripadajo Sloveniji kot središču tujskega prometa. Omenjal je tudi gradnjo cest in povdarjal, da je tistih par kilometrov cest od Ljubljane do Kranja in od Maribora do Št. lija mnogo premalo za moderniziranje cestnega sistema v Dravski banovini. Opozarjal je nadalje na krivice, ki se godijo javnim nameščencem v Dravski banovini zaradi kuluka. Pred sejo finančnega odbora je bila kratka plenarna seja senata, ki je sprejel nekatere mednarodne konvencije, ki poglabljajo odnošaje s češkoslovaško, Romunijo. in Turčijo. Seji je predsedoval podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj. Včeraj je bila seja senata, na katerem dnevnem redu je bila interpelacija senatorjev dr. Koste Timetijeviča in tovarišev o splošni politiki vlade dr. Stojadinoviča. Najpreje je govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je zagovarjal politiko sedanje vlade. V imenu interpelantov je nato razpravljal in obravnaval v dveurnem govoru sedanjo politiko vlade senator lovo Banjanin, ki je navajal v potrdilo svojih navedb tudi pisanje »Slovenca«. Za senatorjem Banjaninom je govoril senator Gjorgjevič. Za sejo senata je bilo ogromno zanimanje in je bila dvorana popolnoma zasedena. Prav tako tudi diplomatska loža. Seja se je ob 13. zaključila. Danes v soboto ob 9. se je sestal senat, da obravnava in sprejme dve mednarodni konvenciji. Svarile! Ker razširjajo zadnje čase znane osebe vedoma razne tedencijozne vesti o Kreditni zadrugi uslužbencev drž. žel. v Mariboru in z namenom škodovati gospodarskemu interesu in ugledu ustanove in ker prigovarjajo vlagateljem naj dvignejo svoje vloge in nagovarjajo članstvo naj odstopi, češ, da je v nevarnosti njihov vložen denar in da je politična oblast ustavila poslovanje Kreditne zadruge svari in opozarja Kreditna zadruga, da so vse te ve- ’ sti neresnične in da je njihov namen škodovati gospodarskemu kreditu in ugledu zadruge. Kreditna zadruga bo vsakogar, ki bi še nadalje širil take vesti, tožila. Prav tako pa bo tožila vse znane osebe, ki so te vestj širile, kakod tudi liste, ki so take vesti o Kreditni zadrugi, objavili. Obenem prosi Kreditna zadruga vsakogar, ki bi slišal širiti o njej podobne neresnične vesti, naj prijavi do-tične osebe Kreditni zadrugi. Kreditna zadruga uslužbencev drž. žel. v Mariboru, Tattenbachova ul. 7. In vendar ostane ta veliki upornik za svojo domovino velik tvorec-državnik. Poleg vulkansko nemirnega elementa, ki je tičal v njem in ga poganja! k vedno novim podvigom, so bile Venizelosove gonilne sile izredno visoka nadarjenost, blesteča zgovornost, udarna duhaprisot- nost, do trmoglavosti idoča vztrajnost in doslednost. Slične lastnosti pa so bile zakopane tudi v drugem markantnem predstavniku grštva generalu Kondilisu. Dva silovita temperamenta sta trčila skupaj. Po posebnem naključju sta v razmeroma kratkem presledku drug za drugim omah- nila. Žgoče grško politično ozračje se je s tem znatno razhladilo, kralju Juriju je delo za konsolidacijo grški razmer olajšano. Sen velikega državnika in upornika Ve-nizelosa o veliki Heladi pa Je za vedno tonil v morje preteklosti. —ec. K Groharjevemu večeru v Ljudski univerzi Danes v petek predava na tukajšnji Ljudski univerzi književnik in novinar g. Anton Podbevšek iz Ljubljane o »Ivanu Groharju, tragediji slovenskega umetnika«. S tem predavanjem bo počastila Ljudska univerza 251etnico Groharjeve smrti. Grohar je namreč izdihnil 19. aprila 1. 1911. za jetiko v ljubljanski bolnišnici. V čem obstoji Groharjeva tragedija? »Da ga niso razumeli, da so ga pustili, da je moral pravzaprav za lakoto umreti.« In to on, ki je dosegel, da so mogli 1. 1904 •do takrat popolnoma neznani slovenski umetniki prvikrat razstaviti v inozemstvu in. »e tudi mnogo pripomogel s svojimi deli, da jih je inozemstvo začelo poveličevati kot — Slovence, nje, ki jih je domovina odklonila kot tujce, ki nimajo na sebi nič slovenskega.« Prelahek bi bil odgovor na zastavljeno vprašanje, če bi Groharjevo tragedijo povzročilo zgolj to. da ga niso doumeli. Zdi se nam, da bo ključ do razumevanja njegove prezgodnje smrti — umrl je star komaj 44 let — v tem, da se ojasni, kako se je moglo zgoditi, da ga je Slovensko umetniško društvo kot svojega blagajni- ka vtaknilo v ječo. Ravno ta temna stran Groharjevega življenja doslej sploh še ni osvetljena in zato pričakujemo od Pod-bevška kot Groharjevega biografa, da nam ne bo ostal dolžan pojasnila. O Groharju je, kakor znano, pri nas največ pisal njegov intimni tovariš Rihard Jakopič. Zanimivo pa je, da je najbolj popolno biografsko skico o Groharju takoj po njegovi smrti napisal — Srb Dimitrij Mitrinovič: »Ivan Grohar je za u-umetnost imel nekaj več kakor talent, je pisal o njem, ali manjkalo mu je talenta za pridobivanje kruha. Glad, in jad sta mu bila tovariša skozi vse življenje. Njegovo življenje je bila pesem, četudi žalostna. Ni hotel umeti življenja. On je bil umetnik s celim svojim srcem in neozdravljiv pesnik, začaran od svojega lastnega srčnega bogastva. Ker nam bo Podbevšek poleg tega, da nani bo naslikal Groharja kot človeka In umetnika podal tudi Groharjevo dobo in tkatitocske fo dtoV&ke Mai/Ue Marica Lubejeva je soslovala V torek zvečer je gostovala v tukajšnjem Narodnem gledališču svoječasna subretka na našem odru Marica Brumen-Lubejeva. Gostovala je v ulogi skladateljice Daisy Parkerjeve v P. Abrahamovi opereti »Ples v Sav.oyu«. Njena priljubljenost je privabila v naš Talijin hram obilo gledališke publike, ki je gledališče dodobra zasedla in ki je Marico Lubejevo živahno pozdravljala. Marica Lubejeva je podala živahno podobo Parkerjeve in se tudi vneto ter zanosno razpela. Njen pro- dorni glas. je zajemljivejši od soprana gdč. Barbičeve. V igri in predvsem v plesnih točkah pa ni nudila tiste višine m razgibanosti, ki jo je očitovala Parker-jeva gdč. Barbičeve. V splošnem pa je predstava odlično uspela in so se tudi vsi ostali sodelujoči potrudili, da bi podali čim lepšo in homogenejšo igro. Marica Lubejeva je prejela v dar tudi nekaj šopkov in je doživela po odmorih pred zastorom obilo prisrčnega aplavz; »Odvetniški dom" v Mariboru Vse hvale vredna iniciativa mariborskih odvetnikov — Del njihovega fonda naj bi se investiral v Mariboru Zadnje čase se je pričela v Mariboru prebujati vse hvalevredna meščanska zavest, o kateri nani pričajo akcije nekaterih meščanskih slojev. Po drugih rne- liudi, ki so mu križali pota, obeta biti pre stih. zlasti na CeSkem 'najderao številne davanje zek) zanimivo za vsakogar, ki hoče dobiti vpogled v lep kos naše kul turne in politične zgodovine. S vsfte Zborovanje okoliških gostilničarjev O gostilničarski pivovarni — Proti vinotočem In novim pogostinskim obratom V ponedeljek, dne 16. marca 1936 se je vršila letna skupščina okoliških gostilničarjev v gostilni Moti na Pobrežju. Skupščina je bila prav dobro obiskana, ker se sie je udeležilo preko 100 članov, kar dokazuje, da se naši gostilničarji zavedajo svojih stanovskih dolžnosti. Skupščino je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik g. Holc Matija, navzoč pa je bil tudi zastopnik zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani g. Zemljič, hotelir iz Maribora, ki je pozdravil zborovalce v imenu zbornice in podal kratek referat o delu pogostinskega odseka pri zbornici. O delu združenja je poročal izčrpno predsednik, ki se je v uvodnih besedah spomnil predvsem umrlih članov, med njimi tudi dveh prejšnjih predsednikov, to je gg. Kučerja in Pukla. Iz nadaljnega poročila je razvidno, da združenje ni držalo rok navzkriž in da se ni ustrašlio nobenega truda za dobrobit in procvit gostilničarskega stanu. Izmed mnogih težav, ki tarejo našega krčmarja, je predvsem povdariti številne vinotoče in prekomerno izdajo dovolil za osnoavnje novih gostilniških obratov. To sta dve zli, proti katerima se združenje najbolj bori. Po poročilu predsednika, ki se je sprejelo z odobravanjem, je sledilo poročilo tajnika, iz tega poročila je razvidno, kolikšno delo je opravila pisarna združenja, nadalje statistika združenja, ki' šteje 303 člane. Iz poročila o obračunu je razvidno, da je združenje dobro gospodarilo in da je zaključilo poslovno leto s prebitkom preko 4000 Din, Premoženje združenja je ocenjeno na 52.000 Din. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Grašič Jakob, ki je izjavil, da so računi in priloge v redu in predlagal, da se predsedniku in biagaj-ku, kakor tudi vsej upravi, da razrešnica s pohvalo. Njegovemu poročilu se je pridružil tudi g. Kostanjšek, nakar je skupščina izrekla upravi razrešnico. Nato je bila volitev nove uprave. Na ■predlog g. Kostanjška se je nato izvolila domove, ki so jih zgradile in jih grade razne stanovske organizacije in druge pridobitne ustanove. In vsi ti ponosni domovi so najvernejši dokaz meščanskega ponosa, meščanske zavesti. V Mariboru že imamo »Učiteljski dom«, ki je last učiteljske stanovske in strokovne organizacije, nadalje »Pohorski dom«, ki so ga zgradili mariborski magistratm uradniki in »Delavski dom« ali azil v Gregorčičevi ulici, ki ga je zgradila mestna občina mariborska. Na dnevnem redu pa so načrti, po katerih naj bi dobil naš Maribor v doglednem Času še »Meščanski dom«, ki ga nameravajo zgraditi mariborski hišni posestniki in sploh meščani, »Poštarski dom«, ki ga bodo zgradili mariborski poštarji po vzgledu magistralnih uradnikov ter »Odvetniški dom«, ki ga nameravajo zgraditi v Maribor" mariborski odvetniki. O načrtu za dotn so mariborski odvc niki razpravljali na sestanku, ki so ga :meli preteklo sredo na sodišču v sobi št. 53. Sprejet je bil sklep, da se del kapitala, ki je naložen v odvetniškem fondu pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu investira v Mariboru. Po njihovem mnenju pa bi bil kapital najplodonosnejše investiran v moderni zgradbi, ki bi bil" tudi v ponos našemu Mariboru. z velikim odobravanjem naslednja uprava: Predsednik g. Holc Matija, podpredsednik g. Posti Herman, odborniki gg.: Trinko Peter, Ketiš Josip, Pec Franc, Ko-vačičMihael, Kostanjšek Janko, Urbanc Maks, Šarli Marija, Sfiligoj Marija in Kerenčič Anton. Namestniki gg.: Partliči; Rudolf, Vrus Jos., Renčelj Štefan, Žmavc ZakPiuček turnirja za prvenstvo laribora Lippai in Stupan vsak po devet točk! Lippai in Stupan vsak po 9 točk! V pretečenih dneh so se vse še viseče in neigrane partije iz zadnjega kola do-! igrale. Igralci so dosegli sledeče nagrade: i l.-II. dr. Lippai in prof. Stupan z 9 točkami, 111.-IV. Lešnik in Konič z 834, V. Kukovec z 8, IV. Bien.s 634, Mešiček 4, Pergler 3. Sterniša 234, Šuštar 134 in Do- Anton in Hiter Franc. V nadzorni odbor so se izvolili gg.: Grašič Jakob, Lebe Slavko in Finžger Josip, v nadzorni pa gg.: Lebe Josip, Ferk Ivan, Vrus Josip, Purkhart Franc in Midlil Franc. Sledilo je čitanje predloga proračuna za letošnje leto, ki je bil v celoti sprejet; po tem proračunu iznaša članarina na vsakega člana 20 Din, to je manj kakor je članarina katerekoli obrtne zadruge v Sloveniji. Po poročilu funkcijonarjev se je oglasil k besedi g. Kuralt, ki je kritiziral delo uprave, češ, da je bilo pomanjkljivo. Njegova izvajanja je pobil g. Kostanjšek in bo'vaza' n<-toc' Nimamo namena poveličevati slavne nost njegove kritike. Mnenju g. Kostanj- preteklosti Studencev i„ njihovega skrom- brila z 1 točko. Za naslov prvaka Maribora se bo vršil v bodočih dneh med dr. Lippaijem in prof. Stupanom match na dve dobljeni partiji. Danes zvečer se vrši ob 20. uri v kavarni Central razdelitev nagrad, kar bo v zvezi z družabnim večerom, katerega se udeleže vsi igralci turnirja in drugi prijatelji šaha. Česa ne vedo tisoči, ki so romali včeraj k sv. Jožefu v Studence? Neka; zanimivosti iz slavne zgodovine Studencev — KedaJ in zakaj je postal sv. Jožef v Studencih pribe* žališče romarjev — Spomini na strašno kugo — Včerajšnje tradicionalno žegnanje — Studenški prater mSSJPn*, « di “ K-ef’ KT, Kmm sv. Jožefa, da bi se ž njo uc m drugi. G. Posti je poročal o seda-! mnrf?hiti „ njem stanju gradnje gostilničarske pivo morebiti utegnili bahati Studenčani v varno in ^ idiomi • , ..svojem boju zoper priključitev k Mari- varne m o izgledih pivovarne v bližnji boru marvex ie naš namen seznaniti ti prodati kakemu drugemu podjetjuin se z I zak? ,r°mfJ° MIanbfrčani 111 primernim deležem PridriSfk^ '®£.k.sv* Se^ že obstoječi pivovarni. Predlagal je udi | J°Z T Hi ie,,,™ „ ,x, ■ dencanom m vsem Jožicam in Joškom h k ! J vprašanje upravnemu .dovoljeno več kakor drugi dan. odboru, da da izjavo kako je s to stvar- ’ jo. Kritiziral je tudi postopanje, da niso bili delničarji osebno povabljeni na občni zbor. kakor je to vedno navada. K besedi so se oglasili še gg. Kekec, __________________________ Kerenčič in Šabeder, ki se je zavzemal k sv. Jožefu že 250 let. Pozabili pa so ŽE 250 LET... ^ Tisoči, ki so se včeraj zgrnili v slavnih Studencih niso pomislili in morebiti ne vedo, da romajo Mariborčani in okoličani za strožjo kontrolo o uvoženem vinu in za pavšalacijo trošarine. Na koncu zborovanja se je še sprejela resolucija proti novim pogostinskim o-bratom kakor tudi proti številnim vinotočem. Plenarna seja sreskega cestnega odbora v Ptuju. Sreski cestni odbor za ptujski »kraj je imel v ponedeljek 16. t. m. svojo plenarno sejo, ki jo je vodil predsednik dr. Alojz Remec. Seji je prisostvoval kot zastopnik vlade okrajni podnačelnik g. dr. Tomšič. Med drugim je predsednik sporočil, da je banska uprava nakazala cestnemu odboru znesek 14.000 Din kot dotacijo za izvajanje občinskih javnih del in sicer le proti odslužitvi pri javnih delih. Izjemoma se sniejo posameznikom iz- plačati tudi podpore brez dolžnosti odslužitve. če je tak posameznik podpore neobhodno potreben, toda ni zmožen za delo. Po sklepu okrajnega cestnega odbora se znesek 14.000 Din razdeli po odbitku 2.5% za nezgodno zavarovanje sledečim občinam. Za cestna dela Zavrč 1200 Din, Sv. Barbara v Hal. 1332 Din, Leskovec 1000 Din, Majšperk 2000 Din, Sv. Urban 1500 Din, Juršinci 1300 Din, Sv. Marko 1000 Din, Ivanjkovci 3168 Din, Središče 1500 Din. SooiHiifilaite se tMB tudi, da so romali nekdaj v procesijah za križem, z rožnimi venci v rokah in pre-pevaje nabožne pesmi. Danes Mariborčani in okoličani ne romajo več tako. Dandanes romajo bolj za zabavo, vendar pa so ostali verni in zvesti zaobljubi svojih prednikov. O Studencih, ki hočejo zopet postati samostojna občina, in o Studenčanih, ki hočejo imeti svojega župana zase, nimamo ohranjenih zgodovinskih listin in prič, ki nam bi pričevale o postanku in preteklosti, Kakor pa je danes življenje v Studencih v ozki zvezi z življenjem in razvojem Maribora, tako je bilo prav gotovo tudi pred več sto leti. Prva listina, kj omenja Studence, datira iz leta 110(1 in jo hrani muzej v Gradcu. Studenci so imeli že pred 260 leti svojo cerkev posvečeno sv. Jožefu. 2e leta 1678 je podelil papež Inoceneij XI. popoln odpustek vsem, ki so jo obiskali, in je torej že takrat ljudstvo rado romalo k sv. Jožefu v Studence. Sezidal pa je cerkev mariborski župan in sodnik Valentin pl. Bevorao. Zelo je slovela cerkvica sv. Jožefa ob času strašne kuge, ki je razsajala po naših krajih okrog leta 1680. V stiski so romali ljudje od daleč in blizu, posebno pa še Mariborčani k sv. Jožefu in ga prosili pomoči. Ko je kuga ponehala so cerkvico s takrat nabranimi darovi izpopolnili in vso prenovili. Ljudstvo tudi po prestani kugi ni pozabilo dane zaobljube in je pridno romalo k sv. Jožefu. Prvotna cerkvica sv. Jožefa je bila majhna in tesna. Sedanjo so sezidali pred 210 leti. V tisti dobi je zelo slovela kot božja pot in jo je v sredi 18 stoletja obiskal sam goriški nadškof. Za vladanja cesarja Jožefa II. pa je pobožnim Stu-denčanom huda predla. Cesar je naročil podreti tudi cerkev sv. Jožefa, kakor se je v tisti dobi podrla limbuška podružnic3 sv. Kunigunde. Vendar pa je bilo cerkvi sv. Jožefa prizanešeno. Šele s prihodom očetov lazaristov, ki jih je poslal v Studence škof Napotnik, se je spremenilo n3 boljše. Po odhodu lazaristov so prišli v Studence kapucini. NAGNJEN STOLP SV. JOŽEFA. Nekaj posebnega je stolp cerkve sv. Jožefa v Studencih, ki je močno nagnjen na cerkveno streho. Tudi v Pisi v Italiji imajo poševen stolp, ki ga hodijo občudovat ljudje iz vsega sveta, vendar skromni Studenčani ne mislijo postati znani in slavni zaradi poševnega stolpa-Že pred vojno so nameravali zgraditi novega in nabrali v ta namen okrog 30.000 kron, ki pa jih je pozneje požrlo vojno Posojilo. STUDENŠKI PRATER. četrt tisočletja sega tradicionalno žeg-nanje pri sv. Jožefu nazaj v našo pretek-*°st in se bo ohranilo tudi v bodoče. Tako so tudi včeraj romali v Studence tisoči Mariborčanov in okoličanov. Lep včerajšnji zgodnji pomladanski dan je še Povečal praznično vrvenje in razpoložene, ki se je prelivalo ves dan in izlilo Pozno v noč. Značilen za vsakoletno Jožefovanje pa je studenški prater. Včerajšnji je bil še posebno živ. Mnogi veliki in mali vrtiljaki ter tobogan so bili zelo privlačni za staro in mlado. Več cirkusov in komedijantov je skrbelo za pestrost življenja. Bika s šestimi nogami in dvema želodcema, 120 let staro kačo, 150 kg težko ženico in razne druge zanimivosti so ves dan oblegali radovedni »romarji«. Rekord pa so dosegli kramarji, ki jih je bilo včeraj v Studencih toliko, kakor že nekaj let ne. Jožefovanje so izkoristili tudi berači, ki jih je kar mrgolelo ob cestah. Menimo, da so prišli včeraj prav vsi na svoj račun, komedijanti, kramarji, berači, romarji, najbolj pa se je včerajšnje Jožefovanje izplačalo Studenčanom. MP kupijo dva nova avtobusa Znano je, da so mestni avtobusi v slabem stanju. Prenavljanja vozil zahtevajo letno velike zneske in daje avtobusno vprašanje komunalnemu vodstvu nemale skrbi. Sedanji avtobusni vozni park je že tako izčrpan in izvožen, da je bilo treba misliti na nabavo novih vozil. V sredo zvečer je bila pri Mestnih podjetjih širša seja vodstva MP, ki ji je predsedoval Podžupan F. Žebot. Na omenjeni seji se ie sklenilo, da se nabavita v Nemčiji dva Pova avtobusa znamke MHF za 9000 mark. Vozili bosta takoj po dospetju stavljeni v promet in bosta vozili na težjih Progah. Z omenjenim sklepom je bil dnevni red navedene seje izčrpan in je Predsedujoči zaključil sejo. Kasu. GRAJSKI KINO. Daltes zadnji dan sijajna veseloigra »BORBA Z ZMAJEM« '■ Adelo Sandrockovo v glavni vlogi. Zabava in smeh od začetka do konca! Naš prihodnji film: senzacija dneva »Jekleni orli« v nemškem jeziku. uri: »Cigan baron«. Gostuje Josip Povhe«. Kino Union. Danes zadnjič »Zmagovalci oceana« s Karlom L, Diehlom in Dorotejo Wieckovo. Precej se je že opozarjalo ljubitelje ua-lOdnih pesmi na prireditev tukajšnjega Pevskega zbora Slov. trgovskega društva. Ta prireditev se vrši s proslavo lOletnice jutri, dne 21. marca ob pol 21. v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v trgovinah: Weixl, Majer, Brišnikova in 'foš na Aleksandrovi cesti. Verdijev Requiem, eno najveličastnejših koncertnih glasbenih del, prvič v Mariboru. Izvajala ga bodeta 7. aprila v Unionu združena pevska zbora Glasbene Matice in »Maribora« s sodelovanjem velikega orkestra in štirih solistov iz Ljubljane in Zagreba. Apno, cement, betonsko železo, traverze, trsje, vse za stavbe, najugodneje Pri tvrdki Pinter & Lenard. Kino-kavarna, kino-bar. Dnevno sen-zacionelen spored. Štiri internacionalne plesalke in sijajen mlad žongler. Začetek koncerta ob 8. uri, sporeda ob 10. uri. V nedeljo in praznik popoldanski koncert z neskrajšanim sporedom. Veselje in godba pri »Maks in Quack« v Veliki kavarni. Sokol Maribor I. priredi v soboto 21. t. m. ob 20. uri svojo letno akademijo v inž. podoficirski šoli s sledečim sporedom: 1. moška deca — lokostrelci, 2. ženska deca — rajalne vaje, 3. djaki sokoli — bradlja, 4. moška deca — skupine, S. ženska deca — šestnica, 6. člani — drog, 7. ženski naraščaj — »naše luči«, 8. članice — vaje s kockami, 9. člani — iatvenik. Akademija se ponovi v nedeljo ob 15. uri za deco. Vstopnina je mala, zato Pparno, da se bodo sosedna bratska društva čim številnejše udeležila kakor tudi Sokolstvu naklonjeno občinstvo. S tem hočemo tudi pokazati, da ne spimo, temveč da orjemo našo trdo lednio v V. okraju. Hočemo tudi pokazati, da je ravno v našem društvu deca številno zastopana in da ji je vsa skrb posvečena. Zdravo! jtetedua giedaiišee REPERTOAR. ^etek, 20. marca: Zaprto. Pobota, 21. marca ob 20. uri: »Bajadera«. Znižane cene. Gostuje Josip Povhe. — Zadnjikrat. Nedelja, 22. marca ob 15. uri: »Princezka In pastirček«. Znižane cene. — Ob 20. Otroška predstava po znižanih cenah bo to nedeljo popoldne. Ponove spet uspelo Golievo pravljico s petjem in godbo »Princezka in pastirček«, ki je deci tako všeč. Priljubljeni komik Josip Povhe gostuje samo dvakrat. V soboto, 21. t. m. nastopi v ulogi Louisa Philippa v opereti »Bajadera«, ki bo to obenem zadnja uprizoritev te operete, v nedeljo 22. t. m. pa poje svinjerejca Zsupana v opereti »Cigan baron«. J. Povhe je mariborski publiki še v najboljšem spominu izza svoječasnega an-gažmana v Mariboru. — Pri »Bajaderi« veljajo globoko znižane cene in se s sobotno uprizoritvijo stavi, ta opereta za več let z repertoarja. Premiera drame »Siromakovo jagnje«, ki bo brezdvomno najzanimivejša letošnja dramska uprizoritev, bo v torek, 24. t. m. Ta drama spada med najboljše nemške moderne. dramske proizvode, ki razen svoje nad Vse učinkovite odrske obdelave že zanima radi zgodovinskih oseb, ki v njej nastopita in ki sta sam Napoleon Bonaparte in prosluli policijski minister Fouche. To dramo, ki jo je stavila gled. uprava na repertoar z velikimi stroški, režira glavni režiser J. Kovič. Za »Siromakovo jagnje« so nabavili popolnoma novo scenerijo, vse moške kostume in to za soliste, zbor, Statiste je izgotovila gledališka krojačnica, damsko garderobo-pa modni salon O. Neratove v Mariboru. sodjSut Pobreško razdejanje pred sodniki Epilog k velepretepu v Pavešičevi gostilni Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval znano rabuko, ki se je pripetila dne 23. novembra 1935 v Pavšičevi gostilni na Pobrežju, ko so brezposelni fantje de-molirali skoraj vso gostilno ter težko poškodovali gostilničarja Antona Pavšiča in Franca Knezarja. Radi tega se je moralo zagovarjti pred sodniki 9 obtožencev, in sicer 38letni rudar Jožef Delopst, 301etni kleparski pomočnik Rupert Koban, 221et-ni čevljarski pomočnik Franc Arnuš, 271etni delavec Melhior Pintarič, 211etni kovaški pomočnik Karel Berdnik, 191etni delavec Jakob J., 321etni rudar Vinko Munda. 251etni zidarski pomočnik Ignac Ilešič in 241etni delavec Peter Unterleh-ner, vsi brez posla in brez stalnega bivališča. Obtožnica jim očita, da se vsi zadržujejo večinoma v okolici Maribora, ker je več od njih iz Maribora izgnanih. Sodišče ima z njimi stalno posla radi tatvin, beračenja, pretepanja in prepovedanega povratka, trije od njih pa so tudi nevarni pretepači. Dne 23. novembra so se vsi obtoženci popoldne zbrali v neki gostilni. Tam so pričeli popivati ter nato odšli v drugo gostilno, kjer so se medsebojno pogovarjali, da pojdejo na Pobrežje in da bodo tam vse razbili. Prišli so tako v Pavšičevo gostilno. Ker so bili že precej vinjeni, jim gostilničar prvotno ni hotel dati vina. Radi njihovega pretečega nastopa pa se je gostilničar ustrašil in naposled le dal vino. Kmalu so se pričeli »mili« gostje surovo obnašati ter so se spravili na slabotnega Friderika Habija-niča in ga pričeli »za šalo« klofutati, ga vrgli pod mizo ter‘ga pričeli bombardirati s kozarci. Ko se je pa gostilničar zavzel za Habijaniča ter jih pozval k miru. so planili nanj ter pričeli kakor besni razsajati. Kozarci so pričeli frčati po zraku, šipe so pokale in ko je gostilničar pričel s pomočjo Alojzija Laha metati »drage goste« iz gostilne, so zabliskali noži. V splošni zmedi so razbili tudi električno luč, Pavšičev sin pa je tekel po orožnike. Ko so naposled prišli orožniki, so našli na tleh ležeča in v mlaki krvi gostilničarja Antona Pavšiča ter Franca Knezarja. ki sta bila takoj prepeljana v bolnišnico. Pavšič je zadobil z nožem zabodljaj v levo stran hrbta, Knezar pa zabodljaj v levo sence, in so bile poškodbe obeli smrtnonevarne. Orožniki, ki so prišli na mesto razdejanja, so aretirali Delopsta in Kobana, dočirn so vsi ostali zbežali ter so bili nekaj dni zatem izsledeni in aretirani. Škodo, ki so jo prizadjali obtoženci gostilničarju, je precejšnja, ker so razbili 16 okenskih šip, 35 kupic,. 15 velikih kozarcev, 3 steklenice po 5 1 polne vina, več okenskih veternic ter nekaj stolov. Razen tega so nekateri obtoženi tudi raznih tatvin in vlomov, ki so se vršili lani v mesecih januar, februar in inare^ v mariborski okolici. Razprava ob sklepu lista še traja. 0 t&H (H m&H Himen. Poročil sc je strojni stavec Mariborske tiskarne g. Maks Novšak z gdč. Gerdo Ledofskyjevo. Mlademu paru obilo življenjske sreče! Upravnik Jovič zapušča Maribor. Za upravnika železniških delavnic v Nišu je imenovan priljubljeni upravnik tukajšnjih delavnic državne železnice g. Audra Jovič. V teku svojega večletnega službovanja v Mariboru si je pridobil obilo simpatij v mariborskih družabnih in športnih krogih. Iz železniške službe. Za tajnika delavnic državnih železnic v Mariboru, strojni oddelek, je imenovan inž. Ignacij Vidic, doslej svetnik strojnega oddelka-ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Mrtvaški zvon. Na Meljskem hribu št. 8 je preminila v starosti 75 let bivša posestnica Terezija Radi. — V splošni bolnišnici je umrl viničar Ivan Šotner, star 55 let. Žalujočim naše iskreno sočutje! Iz Št. Jurija v Svečino. S koncem šolskega leta 1935/36 se premesti banovinska gospodinjska šola iz Št. Jurija ob juž. žel. v Svečino pri Mariboru, kjer bo imela svoje prostore v adaptiranih starih grajskih poslopjih. V poročilu »Jadranske noči« je pomotoma izostala navedba slikovite primorske oziroma tržaške narodne noše, ki je bila prav lepo zastopana. Zidali bodo. Mestni gradbeni urad je izdal sledeča gradb. dovolj.: A. Viclu za preureditev izložbenega portala v Gosposki ulici 5. Ivanu Groseku za nadzi' davo sobe na enonadstropno stanovanjsko hišo v dr. Turnerjevi ulici 41; Hermini Hoš pa za gradbo stanovanjske hiše v Smetanovi ulici. Iz rok v roke. Lavantinska škofija v Mariboru je kupila od posestnice Alojzije Lobnikove, stanujoča na Betnavski cesti 73 zemljišče (20.492 m3) v magdalenskem predmestju za 204.920 dinarjev. — Inž. arh. Viktor Vičič je prodal tvrdki Jugo-tekstil d. z o. z. zemljišče v Melju za ceno 280.000 dinarjev. — Anton in Alojzija Meula sta prodala inž. arh. Viktorju Vičiču parcelo v magdalenskem predmestju za 38.000 dinarjev. — I rgovec Herman Strauss je prodal Karlu in Aliči Saria dve vrtni parceli na Koroški cesti (232 nr) za 10.000 dinarjev, -v- Dr. Danilo Komavli je kupil na dražbi hišo na Koroški cesti 69 od posestnice Marije Krois za 68.238.75 dinarjev. — Mestna občina mariborska je prodala sodniku v pok. dr. Ljudevitu Brencetu iz Ljubljane parcelo v magdalenskem predmestju (779 m-) za 11.685 dinarjev. — Ana Weitz je prodala elektromehaniku Lovru Remsu v Mariboru parcelo (1015 im) v magdalenskem predmestju za 38.270 dinarjev. Nočno lekarniško službo imata danes v petek Konigova in Maverjeva lekarna, jutri v soboto Savostova in Sirakova. Zanimivo predavanje z zvočnim filmom. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 10.30 bo predaval v dvorani kina »Union« g. dr. Leo Trauner iz Zagreba »O razvoju moderne farmacevtske kemije«. Predavatelj je znan strokovnjak in je imel že več sličnih naravoslovnih predavanj v raznih mestih naše države. Govoril bo v slovenskem jeziku in poljudno-znanstveno tako, da mu bodo lahko sledili vsi sloji prebivalstva. Obenem bo pokazal krasen zvočni film »Shranjena solnčna energija«, v katerem bo nazorno pojasnjeval svoja izvajanja. Prireditev se vrši pod okriljem tukajšnjega Zdravniškega društva. Da se omogoči obisk te kulturne prireditve vsakomur. zlasti pa naši učeči se mladini, je vstop povsem brezplačen. Na današnjem ribjem trgu so prodajali: sardele po 12 do 13, sardone po 10, bar-bone po 26, ciple po 24, igle po 18, ka-lamaje po 24 in mole no 24 Din za kilogram. Smrtnim poškodbam podlegel. Včeraj zjutraj je smrtnim poškodbam podlegel 91etni železničarjev sin Edvard Herič, ki ga je v Košakih pred dnevi povozil neki osebni avtomobil. Deček je ležal več dni v nezavesti. Ko pa se je nesrečnež zavedel, so spoznali, da je radi hudih poškodb izgubil razum. Fantek si je v bolnišnici pel, nato pa zopet obupno vpil in jokal. Včeraj ob 2. zjutraj pa je siromačka smrt rešila groznega trpljenja. S stojnice. Na Jožefovo je neka ženska ukradla Alojziju Feušu s stojnice na Ruški cesti štiri škatlje bonbonov, igračk in več oranž. Policija je kot storilko prijela 4Metno Emilijo V. Pes ji je iztrgal meče na levi nogi. Vče- i raj popoldne je na Teznem velik pes na-' padel ‘ 261etno delavko Matildo Petkovo., ki ji je iztrgal celo meče na levi nogi. Hudo poškodovano Petkovo so poklicani reševalci prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Nesreča kolesarke. Včeraj dopoldne je predica Marjeta Repoluskova na Kralja Petra trgu padla s kolesa ter si poškodovala obe koleni j m raztrgala, obleko. Z blkovko sta ga pretepla. Snoči je mariborska policija aretirala Antona D. in Maksa H., ker sta v Vetrinjski ulici napadla svojega krošnjarskega druga in ga z bikovko do nezavesti pretepla. Pod kok). Na Koroški cesti je včeraj zvečer povozil tkalec Josip D. poštnega inšpektorja g. Matka Kumra. Padla sta oba ter sta obležala z raztrganima oblekama in manjšimi poškodbami po nogah. Kokoške in panji. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 251etnega Franca Majeriča iz Moravcev na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, ker je lani v avgustu ukradel petim posestnikom v okolici Sv. Trojice v Slovenskih goricah skupno 14 kokoši in tri panje čebele. Majerič se je vediio splazil ponoči skozi okno v kurnik ter odnesel po nekaj kokošk, ki jih je nato prodal. KULT HADURA. Na Madžarskem se v zadnjem času močno širi kult »madjarskega« boga Ha* dura. Kult se prakticira posebno ob priliki poroke. Ženin in nevesta stojita pred kamenitim žrtvenikom, nakar jim duhovnik ureže precej globoko rano v dlan. Kri, ki izteče, pomeša duhovnik v leseni čaši, nakar jo vrže v ogenj, ki gori na žrtveniku. Tako se konča poroka po stari madžarski veroizpovedi, ki jo danes hočejo neki Madjar; oživeti. Hadur je namreč mitološki bog starih Madjarov. TOBAK IN LJUBEZEN. V St. Louisu je umrla te dni v starosti 111 let zdravnica Davenport. Njegovo življenje je bilo precej burno. Ko je bila stara 15 let se je omožila z nekim ruskim princem, ki je padel v dvoboju. Kmalu se je poročila z nekim Francozom in imela z njim 11 otrok. Po smrti drugega moža je opustila študije in se posvetila vzgoji svojih otrok. Ko je dosegla starost 68 let, se je tretjič omožila z nekim 22-letnim naobražencem in živela z njim v srečnem zakonu do svoje visoke starosti. Vsem, ki so jo povpraševali o njeni starosti, je dosledno zatrjevala, da sta ji podaljšala življenje tobak in ljubezen. 6MG€NIJ SABANOV: Mtošceuokje fteefeseeja Maja roman Zdelo se je, ko da odhajajo na skrivnostni nočni polet nad sovražnikovo deželo neštete eskadrile pošastnih letal. Na to so pa sledile še po petdeset kilogramov težke bolhe, trideset do petdeset metrov dolge strupene kače, ki so se grozeče vile skozi gozdne goščave in skalnate pustinje, a za njimi se je gnetlo šc vse polno ostudne golazni, med katero so bili tudi ostudni škorpijoni, pajki in drugi nestvori. Nazadnje je izpustil dr. Evarist ogromne žabe in krastače z orjaškimi žreli, v katerih bi mogli izginiti poleg ljudi tudi rejeni voli. Grde, sluzaste živali so se pomikale dalje z velikanskimi skok:, da so kakor bi trenil izginile četvori izpred oči. Skoraj vso noč je trajal pohod te pošastne vojske, kakršne svet še nikoli ni videl in o kakršni nikoli ni sanjal. Vendar je ostalo v vzrejevališču še več tisoč prav takih pošasti, samo manjših še nedoraslih. Ko se je daleč na vzhodu zablestel ne-boskon v prvi zori novega jutra, je bila Evaristova in Kabajeva vojska že vsa preko meje v sosedni državi. Ogromne ujede so čepele že na vrhovih Apeninov. kobilice so pustošile plodna polja Padske nižine, kače so se pa vile doli po zeleni Furlaniji. Že rano zjutraj so napolnile svet fantastične vesti italijanskih radiofonskih oddajnic, ki jim spočetka nihče ni hotel verjeti. Vse so poročale: »V pretekli noči so vdrle v Italijo strahotne živalske pošasti, ogromnejše kakot* so bile znane predpotopne in pričele pustošiti našo domovino. Pošasti so poslali nad nas Francozi, da bi z njimi pokončali ves naš veliki, kulturni narod. Na pomoč kličemo ves civilizirani svet, pred katerim obtožujemo barbarsko Francijo, ki se poslužuje v krivičnem boju proti svoji latinski sestri Italiji ostudnega, nečloveškega orožja — pošastnih živali. Namesto, da bi se borili na frontah z vojaki proti vojakom, nas napadajo za hrbtom z ostudnimi kreaturami.« Tem prvim vestem, katerim se je neverni svet samo smejal, so sledile v dopoldanskih urah nove, še dosti bolj fantastične in grozotne. Tako je poročala milanska oddajnica ob 9.30. »Nad vasmi okoli Padove, Ferare in j Mantove so se spustile velikanske, kakor I letala velike francoske ujede, napadle neoborožene ljudi, večinoma ženske in o-troke ter jih odnesle s seboj kakor kragulj piščeta.« četrt ure pozneje je javilrf oddajnica v Rimu: »Sedaj ni nobenega dvoma več, da so poslali pošastne živali nad našo domovino divjaški Francozi. Vzgojili so jih s pomočjo iznadb nekega pariškega vse-učiliškega profesorja, ki je izpopolnil ideje svetu že znanega norega profesorja Kabaja. Vzrejevališče leži po ugotovitvah naših letalcev v Provansi, v bližini Avignona. Francozi so se zbali, da hrabre in zmagovite naše ter nemške čete ne bi poprej dosegle bregov reke Rhone, zato so se s tem ostudnim napadom tako podvizali. Italijanska vlada apelira na vse civilizirane narode sveta, da protestirajo proti takemu divjaškemu načinu bojevanja in se ji z orožjem v , roki pridružijo, da uničimo sovražnika in tako rešimo človeštvo strašne pogube.« Ob 10. uri je poročala ista oddajnica: »Naše letalsko ministrstvo je po naročilu vlade odposlalo letala nad francoske ujede in upamo, da bodo kmalu pobite.« Ob 10.30: »Spopad naših hrabrih letalcev z o-gromnimi hrošči. Ko so .oddelki naših letal poleteli po odredbi vlade in letalskega ministrstva nad Padsko nižino, da iz-slede in pokončajo francoske ujede, so naleteli nad Rovigom na več tisoč velikanskih hroščev, večinoma rogačev, na katere' so pričel' streljati s strojnicami- V največjo grozo so pa opazil: da so o-klepi teh pošastnih hroščev tako trd- u' debeli, da jih krogle iz strojnic ne preluknjajo. Letalci so pričeli zaradi tega metati na pošasti bombe, kar je pa silno oviralo dejstvo, da se je bil boj prav nad omenjenim mestom in bi utegnile naše bombe povzročiti več škode našemu pre bivalstvu. kakor hroščem Napad je pa sicer lene živali tako razdivjal, da so v rojih navalile na naša letala. Napadale so jih s svojimi orjaškimi kleščami in drobile kakor škatljice vžigalic. Pokončale so tako skoraj vsa proti njim odposlana letala. Le redkim se je posrečilo pobegniti. Pilotov se je polotil silen strah, prav tako tudi vsega prebivalstva tamkajšnje okolice, ki je spopad opazovalo. Vlada se je sešla k posebni seji. da določi sredstva, s katerimi naj se prične uspešni boj proti temu strašnemu živalskemu napadu naših divjaških sovražnikov. Prebivalstvo Italije pozivamo, naj se poskrije po svojih domovih za skrbno zaklenjenimi vrati in ostane doma vse dokler se vladi in" vojski ne posreči pošasti premagati in ugonobiti. Italija dvatisočletne kulture in civilizacije, ki je premagala vse sovražnike. bo s pomočjo velikega italijanskega Boga premagala tudi tega « (Dalie sledi.1 ilir veljavne ? Zanimiva civilna razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem - Neenotnost zakonov povzroča velike težave v našem pravosodju Cerkvena obiast trdi „da*‘, civilna f,ne'' — Grenka usoda žene, ki ni žena, ne vdova, ne iočenka in ne dekle Pri razsoji raznih spornih civilnih zadev imajo naša sodišča velike težave, zlasti še, če morajo razsojati o sporih, ki zadevajo naše cerkveno in državljansko pravo. Cesto so si v tem pogledu v laseh naši juristi, ker zagovarjajo in branijo nekateri zakon, drugi pa branijo in predpostavljajo presojo takih civilnih, sporov v interesu javnosti, morale in človeške družbe. Najtežje pa je v civilnih sporih najti krivca, ker je navadno povzročitelj spora ena ali druga oblast. Takšen, morebiti edinstven primer je obravnaval te dni tudi civilni senat mariborskega okrož nega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. g. d r. P e č n i k, prisednika pa sta bila s. o. s. gg. dr. Čemer in dr. K u d e r. Javnost in naše juriste bo prav gotovo zanimal predmet civilne razprave, v kateri brani cerkvena oblast svoje cerkveno pravo, civilna pa državljansko pravo v sporni zadevi zakona, ki sta ga sklenila rimo-katoličana po rimo-katoliškem obredu. V naslednjem podajamo zanimiv liistorijat sporne zadeve^ ki smo ga povzeli iz aktov. Rimo-katoličan, železniški uradnik Albin K. se je leta 1921. poročil v Mariboru z evangeličanko Marijo Taurerjevo po evangeljskem obredu. Njun zakon, v katerem se je zakoncema rodila hčerka Majda, je bil veljaven po državljanskem zakoniku, ni pa bil veljaven po pri nas veljavnem cerkvenem pravu. V jeseni I. 1927. sta se zakonca sporazumno ločila od mize in postelje pred mariborskim sodiščem. Dogovorila sta se, da ostane ne-doletna hčerka v oskrbi matere, in je moral oče plačevati alimente na izrecno željo materino samo do 10. leta hčerkine starosti. 'Kmalu po ločitvi se je seznanila ločenka z nekim inžinerjem. Z njim je odpotovala v Turčijo, prestopila v turško vero in se v Ankari vnovič poročila. Iz Turčije sta z možem odpotovala v Južno Ameriko, kjer živita še danes. Zgledu ločene žene pa je sledil iadi mož, ki je bil med tem premeščen v Ptuj. V Ptuju se je seznanil z 201etno Maro V., ki je bila zaposlena v Zagrebu. Mladi Mari je bila sicer znana preteklost njenega zaročenca, vendar pa se je hotela prepričati o možnosti njenega zakona. V župnem uradu rim.-kat. cerkve sv. Blaža v Zagrebu je dobila informacije, da je Cerkveni zakon mogoč, če preskrbi njen zaročenec razveljavitev prvega zakona po cerkveni oblasti. Z ozirom na to informacijo se je zglasil Marin zaročenec pri škofijskem ordinariatu v Mariboru, in dobil uradni cerkveni odlok o razveljavitvi njegovega prvega zakona, s pripombo, dS mota skrbeti za veljavnost drugega zakona tudi pred državno oblastjo, ziasti za primer, če bi se zglasila prva žena. Tudi je ob neki priliki referent za zakonske zadeve pri mariborskem škofijskem ordinariatu opozoril oba zaročenca, da ne moreta skleniti zakona na področju lavantinske škofije, pač pa, da je njun cerkveni zakon mogoč na področju zagrebške škofije brez vsakega zadržka. Ker pa sta zaročenca med tem dobila tudi uradno sporočilo župnega u-rada cerkve sv. Blaža v Zagrebu, da je cerkveni zakon mogoč na podlagi razveljavitve prvega zaročenčevega zakona od strani cerkvene ali civilne oblasti, torej na podlagi enega ali drugega, ni posvečal Marin zaročenec nobene pozornosti več pripombi v uradnem odloku o razveljavitvi njegovega prvega zakona, da mora skrbeti za veljavnost drugega zakona tudi pred državno oblastjo. Ker ie Albinova bodoča žena živela v Zagrebu, se je tja nameraval preseliti tudi on. dala možu povod, da je predlagal sodišču razveljavitev tudi njegovega drugega zakona. Sodišče je moralo po zakonu uvesti oficiozno postopanje in se je vršila te dni že druga razprava. Za branilca zakonske vezi je sedišče imenovalo odvetnika g. dr. Tomšiča, dočim je branil ženo odvetnik g. dr. Brandstatter, moža pa je zastopal odvetnik g. rd. Slokar. Potek druge razprave je pokazal, da je civilna oblast strožja od cerkvene in da ne pozna nobenega spregleda. Ker ni pri nas še uvedeno »bračno pravo« .'e sodišče vezano na besedilo 125 let starega občega državljanskega zakona, kar povzroča zlasti v razsodbi podobnih civilnih sporov prave anomalije. Zato je tudi Albin K. vztrajal na besedilu § 62. ki pravi v drugem stavku: kdor je bil že v zakonu in hoče zopet stopiti v zakon, mora po pravu dokazati izvršeno razdružitev, to je popolno razvezo zakonske vezi.« Paragraf sam sicer ne določa točno in jasno po katerem pravu, državljanskem ali cerkvenem, vendar je po dosedanji iurisdikciji mišljeno državljansko pravo. Neveljavnost rimo-katoliškega zakona z drugo ženo je zagovarjal mož Albin K. Albin in Mara sta korajžno stopila pred! Pred sodiščem z dejstvom, da ni skrbel oltar v marcu leta 1932 in bila v rimo-katoliški cerkvi sv. Blaža v Zagrebu poročena. Dobila sta poročni list. Mara pa ie še dobila kot žena železniškega uradnika železniško legitimacijo in mož za svojo zakonsko ženo rodbinsko doklado. Po poroki je Mara ostala pri svojem možu v Ptuju, kjer je bil nameščen. Za njo je bilo sedaj vse eno. kje živi s svojim zakonskim možem. Marine zakonske sreče pa je bilo kmalu konec. Pomladi leta 1933. je mož zahte val že ločitev zakona in nameraval prodati vse pohištvo, kar je žena preprečila s tem, da je spravila moža v opazovalnico v Ljubljano, kjer je ostal do jeseni, ker je boleha! za manijo. Med tem je bil premeščen v Maribor. Lani pomladi pa se mu je bolezen ponovila. Sporočil je Mari, da ni več njegova žena in da naj gre kamorkoli hoče. Prodal je vse pohištvo, ženo pa postavil brez 'sredstev na cesto. Žena je zahtevala preklic za moža, kar po ji je sodišče odsvetovalo. Vlažila je tožbo za alimente in mož je bil obsojen na plačilo 600 Din mesečno. Razsodba na plačilo alimentov pa je za veljavnost drugega zakona tudi pred državno oblastjo, kakor mu je bilo to naročeno v uradnem cerkvenem odloku o razveljavi njegovega prvega zakona. Po pri nas veljavnih predpisih je za državno oblast veljaven še Albinov prvi zakon z Marijo Taurerjevo, ki je v mohamedanski veri poročena z drugim možem. Ce pa bi Albin K. in njegova druga žena živela v Zagrebu, bi mož ne mogel pod nobenim pogojem oporekati veljavnosti njegovega drugega zakona. Na Hrvaškem bi bil njun zakon veljaven pred državno in cerkveno oblastjo. Pri drugi razpravi ie sodišče načelo tudi vprašanje krivde. Ni pa še dognalo, ali je neveljavnost zakona zakrivil mož, ali žena. Če bi sodišče razveljavilo Albinov drugi zakon, bo zakon razveljavljen za državno oblast, veljaven pa bo še nadaiie za cerkveno oblast. Gospa Mara je žena, ni žena, ui ločenka, ni vdova, rt* dekle... Druga razprava se je prekinila zaradi nadaljnjega zasliševanja prič. Okrožni odbor LNP, službeno. Službujoči odbornik pri tekmi Atletik SK : SK Rapid. ki bo v nedeljo 22. t. m. ob 16. na igrišču SK Rapid g. je g. Stojšič. Tajnik. Tekmovanje za prvenstvo LNP. V Ljubljani se je včeraj odigrala prvenstvena tekma med ASK Primorjem in ŽSK Hermesom, ki se je končala z zmago Primorja v razmerju 2:0 (1:0). S to zmago je Primorje v ljubljanski skupini LNP zavzelo prvo mesto v prvenstveni tabeli-Drugo mesto zavzeme Hermes in bo naj-brže placement tudi tako ostal. Tekmovanje se bo v nedeljo 22. t. m. nadalje-valo, in sicer se bodo srečali v Ljubljani Primorje:SK Celje in Hermes:Korotan, v Mariboru pa Rapid:Atletiki. Lahkoatletska sezona se bo v Mariboru otvorila v nedeljo 22. t. m. in sicer priredi SK Železničar cross country za prvenstvo Maribora. V Ljubljani je priredila Ilirija včeraj tekmovanje za cross* country prvenstvo Ljubljane in je v skupini seniorjev zmagal Krevs (Primorje) v času 15:52. Svetovno prvenstvo v tabie-tenisu si jc priborila Avstrija, ki je v finalu pre; magala Romunijo s 4:1. VOLITVE NA KUBI. Sedemdeseti dan po končanih volitvah so bili šele razglašeni uradni volilni rezultati državnih volitev na Kubi. Volilo je 61% volilnih opravičencev in je dobil”' vlada 90, opozicija pa 72 mandatov. 2,800.000 NOVIH HIŠ. Po statističnih podatkih je bilo po svetovni vojni na Angleškem zgrajeni!' 2,800.000 hiš. Sedaj računajo, koliko »o te «gradbe vredne. Mali oglasi Službo dobi TRGOVSKI POMOČNIK agilen prodajalec za modno in galanterijsko detajlno trgovino z znanjem nemščine se sprejme takoj. Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. ’ 1310 Razno ZGODNJE ZELENJADNE SADIKE majska braziljanka, kartiola, zelje, ohrovt, kolarabc itd. zanesljivih vrst nudi: Vrtnar- stvo Iv. .lemee. Prešernova ulica. ,259 BRZOJAV! Danes priporočani sveže mor' ske ribe, pripravljene 112 razne načine, bilo na originalne dalmatinske ali staier' ske. Priporoča se gosli’«18 Rotovž«, Vicel. I32s AJDOV MED po Din 13.— in cvetlični' med po Din 16.— za ks proda!3 Kmetijska družba. Meljska cesta 12 1322 Izdaja ta,cli .Jut,a. v LiabUani; pKdstavaik izdajatelja in urednik: RA DIVO jI REHAR v Maribo™. DMn Mariborska tiskarna d. d.. Otavnik b 1-ANKO JJEftLA v Mariboru.