Po Strvina plačana v gotovini Leto 1X11. itev.Z60 V UuNlonl, v sredo 13, novembra 1929. Ceno Din r- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a. Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petrt vrsta Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni davek posebej. »Slovenski Narodi velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi ee ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Grški mobilizacijski načrt ukraden Sovjetski poslanik v Atenah izginil z grškim mobilizacijskim načrtom, ki so mu ga izročili tnje višji oficirji Atene, 13. novembra. V grških vojaških krogih jc nastalo veliko razburjenje, ker je izginil celokupni mobilizacijski načrt, ki je bil spravljen v tresoru glavnega generalnega štaba. Oblasti si sprva niso mogle pojasniti, kako je bila tatvina sploh mogoča, poznejša preiskava pa je ugotovila, da je v zadevo zapleteno tudi sovjetsko poslaništvo v Atenah. Nedavno je bil imenovan za sovjetskega poslanika v Atenah Grigorij Ustinov, tri ure pred odkritjem tatvine mobilizacijskega načrta pa je brez sledu izginil. Ugotovljeno je, da je odpotoval v Turčijo in od tam v Moskvo, ne da bi bil morda odpoklican, niti ni svojega odhoda komurkoli pojasnil. To je vzbudilo sum, da je tudi on zapleten v tatvino mobilizacijskega načrta. Preiskava v tej smeri ni ostala brez uspeha. Včeraj so bili aretirani trije visoki oficirji, člani glavnega generalnega štaba, ki so imeli shranjen mobilizacijski načrt. Ugotovljeno je, da so bili v zvezi s sovjetskim poslanikom in da so mu dobavljali važne podatke o stanju grške vojske. Po daljšem oklevanju so končno vsi trije priznali, da so ukradli mobilizacijski načrt. Izročili so ga sovjetskemu poslaniku, da bi ga prekopiral, vendar pa jih je ogoljufal in z originalnim načrtom pobegnil, ne da bi jim bil izplačal obljubljeno visoko nagrado. Aretirani oficirji so tudi izpovedali, da je imel sovjetski poslanik svoje tajne agente tudi na angleškem, italijanskem in francoskem poslaništvu. Grški listi o aferi ne smejo ničesar poročati, kljub temu pa se je vest o tatvini mobilizacijskega načrta kmalu razširila in zbudila na-ravno veliko senzacijo. Kongres italijanskih dijakov v Pulju Italijanski dijaki za poitalijančevanje slovanskega življa — Osnovanje akademske legije za obrambo meje ^Trst, 13. novembra. V Pulju se je vršil kongres fašističnih vseučiliških dijakov iz Julijske Krajine in Zadra. Na kongresu je bilo sprejetih več sklepov, ni. dr. tudi ta, da prevzemajo vseučilišči dijaki obveznost, organizirati energično propagando za poitalijanče-nje in pofašistenje neitalijanskih elementov v obmejnih krajih. Posebna resolucija poziva vlado, naj osnuje v Trstu univerzo, da bi bili neitalijanski dijaki iz Julijske Krajine tako prisiljeni posečati to univerzo in da bi ne hodili več na študij v Jugoslavijo. Kongres je ob koncu sprejel naslednjo resolucijo : »Fašistični dijaki iz Julijske Benečije in Dalmacije, zbrani na svoiem kongresu v Pulju, obnavljajo prisego, da se bodo borili ter zmagali, ako bo treba, tudi umrli za sveto zadevo italijanske Dalmacije.« Resolucija vsebuje tudi sklep, da se- osnuje posebna akademska legija narodne milice, sestavljena iz vseučiliških dijakov, ki bo imela svoje kohorte v Gorici, na Reki in v Zadru in ki bo skrbela za varstvo obmejnega ozemlja ter v potrebi branila tudi mejo. Sedež te legije bo v Trstu. Tazen tega je bil sprejet poseben organizacijski načrt z iredentističmmi cilji. Vsa akcija se bo vodila iz Pulja. Prihodnje leto se bo kongres italijanskih vseučiliških dijakov vršil v Zadru. Madžarski optimizem na trhlih nogah Angleški glas o bojevitosti Madžarske, ki se preveč zanaša na podporo Anglije Beograd, 13. nov. »Manchester Guardian* z dne 7. trn. objavlja dopis svojega budimpeštanskega dopisnika, ki pravi med drugim: »Ni si mogoče zamisliti večjega kontrasta, kakor je kontrast med pesimizmom Dunaja in optimizmom Budimpešte. Dočim gleda Avstrija skrajno skeptično na svojo gospodarsko bodočnost, srečaš na Madžarskem, katere položaj je mnogo slabši od avstrijskega, povsod največji optimizem. Ta optimizem je v tesni zvezi s politiko. Avstrija vidi svojo rešitev samo v združitvi z Nemčijo. Madžarska nima takega upanja, a vendar je mnogo bolj optimistična. Zato tudi prav nič ne stremi po gospodarskem sporazumu s sosedi. To razpoloženje Madžarske se ne bo izpremenilo dotlej, dokler bo verjela, da je Anglija na tihem naklonjena madžarskim aspiracijam. Nekateri gredo celo tako daleč, da verjamejo, da lahko računa Madžarska pri reviziji mirovnih pogodb na oboroženo po moč Anglije. Ta domneva Madžarske o naklonjenosti Anglije, ima kaj slabe posledice. Prvič je pripisovati to naziranje dejstvu, da je v Budimpešti na krmilu sedanji reakcionarni režim v mnenju, da je najbolj pogodu madžarskim prijateljem v Angliji. Na drugi strani pa Madžari v prepričanju, da lahko računajo na intervencijo Anglije, vodijo zunanjo politiko, ki je direktno naperjena proti sporazumu s sosedi, kar v največji meri onemogoča konsolidacijo Balkana. V tem smislu se vrši po vsej Madžarski živahna propaganda. Celo v šolali poučujejo otroke, da so sedane madžarske meje nemogoče in da se bodo izpremenile. Madžarska miroljubnost je na doka; slabin nogah. Na Madžarskem je mnogo preveč oficir'ev in mnogo preveč se govori o tem, kaj bi bilo, če pride do vojne. Tako madžarsko razpoloženje lahko dovede do zelo težkih posledic in če hodi človek po Budimpešti odprtih oči. pač zelo čuti, da mir v Evropi še ni trden. Sodba Hlinkove stranke o novi češkoslov vladi Zadnje volitve pomenijo preokret na desno — Socialisti lahko vstopijo v vlado, toda brez odločilnega vpliva Praga, 13. novembra. Poslanec Hiiukc- na desno. Odločilna je Beograd, 13. novembra. Današnje »Službene Novine«- objavljajo ukaz, s katerim je odlikovan operna pevec ljubljanske opere g. Leopold Kovač z redom sv. Save IV. stopnje. Z redom sv. Save II. stopnje je nadalje odlikovan prof. Fran Suklje. ve klerikalne stranke dr. Štefan PoIyak priobčuje v zadnji številki »Trenčana« zanimiv članek o vstopu čeških socijalistov v bodočo vlado. Pri zadnjih volitvah SO dobili sociialisti ion mandatov. Dr. Polvak piše med drugim: Zelo različno se presoja možnost vstopa socijalističnih strank v vlado. Položaj je zdaj drugačen, nego je bil L 1920. Dočim so imeli takrat socijalisti večino v vladni večini sami, bi imeli zdaj manjšino in proti jamstu meščanskih strank bi ne mogli majorizirati večine. Možnost poliričnh kompenzacijskih kupčij med poedinimi vladnimi strankami je vedno otvorjena, toda koalicija mnogih strank je manj radikalna kot koalicija manjše in homogenejše stranke, ker se je težko sporazumeti glede programa. Zato ne morem odobravati trditve, da pomenijo zadnje volitve preokret na levo, kajti taktično lahko govorimo o preokretu v tem primeru smer druge internacij on a le, ki se je postavila na kompromisno stališče. V to jo sili povsod položaj državnih financ, ker mora računati z realnostjo in opustiti politične in druge eksperimente. Kar je v socijalističnem programu so-cijalnega značaja, kakor zaščita malega človeka, delavca in kmeta ter podpiranje slabih, za to so delovale tudi doslej krščansko socijalne stranke in vstop socijalistov v vlado bi na njihovem delovanju ničesar ne iz-premenil. Kar je pa pri socijali-stih strankarskega ali bojnega značaja proti drugim razredom in kolikor zadeva to interese državnih financ, postane samo po sebi brezpredmetno, ker naleti na energičen odpor drugih strank. V splošnem interesu bo potreben pismen sporazum. Socijalisti bi lahko vstopili v vlado, toda samo brez moči in odločilnega vpliva. Proslava osvoboditve Subotice Subotica, 13 novembra. A A. Danes ob 9. je bila v vseh subotiških cerkvah slovesna služba božja v proslavo obletnice dneva, ko je srpska vojska vkorakala v mesto in ga osvobodila. Vse mesto je v zastavah. Po ulicah je videti veliko Bunjevce v, ki slavijo ta dan kot velik praznik. Svečani službi božji v katoliški in ura-voslavni cerkvi so prisostvovali komin-d^nt divizije Radosavljevič, predsednik občine in številne ugledne osebnosti. Ob 10. dopoldne je bilo rezanje kolača na slavi 34. pepolka, ki je pred 11 leti prvi vko rakal v Subotico. Popoldne bo v vojašnici velika ljudska veselica. Romuni o italijanski politiki Bukarešta, 13. novembra. AA. »Inden-pendence Romaine« in »Luptac zavračata na zelo oster način pisavo rimskega lista »Popoln D' Italia« o stališču Male antanie napram madžarskim reparaciiam. Lista ugotavljata, da se Mussolini čimdalie bolj odtujuje od svojih bivših zaveznikov In da se skuša približat' svojim bivšim sovražnikom, zlasti v vzhodni Evropi. Čedalje bolj sc sliši njegovo neprestano rožljanje z orožjem Prvi list smatra pisavo lista vPopolo d'Italia« za provokacijo in predlaga, da bi se morali enkrat za vedno urediti odnošaji med Italio in Rumunijo. »Lupta< pa le mnenja, da igra Mussolini dvolično vlogo, ki postaja smešna. Demonstracije pred jugoslavenskim poslaništvom v Rimu Rim, 13. novembra. Včeraj dopoldne je priredila večja skupina rimskih vseučiliških slušateljev pred jugoslo-venskim poslaništvom na trgu Borg-he-se demonstracije zaradi zadnjega pro-tiitalijanskega incidenta v Beogradu. Dijaki so med prepevanjem fašistične himne v sprevodu odšli pred jugoslo-vensko poslaništvo, kjer so vzklikali proti Jugoslaviji. Policija je množico razgnala. Italijanski kapetan pobegnil z neplačanim blagom Sušak, 13. novembra. V noči na ponedeljek je iz sušaške luke na zagoneten način pobegnila proti Italiji motorna jadrnica z desetimi vagoni drv. Neka sušaška trgovina z drvmi je namreč prodala tvrdki Aldo Felizatti iz Codigora pri Raveni 30 vagonov drv. Del teh drv je bil vkrcan na jadrnico »Edmondo Rossinot, last kapitana Ameri-ga Felizatrija. Jadrnica pa je v noči od nedelje na ponedeljek v temi, ko je po vsem primorju vladalo deževno in viharno vreme, odplula iz luke proti Raveni, ne .!a bi kapitan plačal drva, pristaniške in carinske takse. Oškodovana rvrdika bo skušala sedaj potom italijanskega in našega konzulata iztirjati plačilo za prodana drva. Proslava avstrijskega državnega praznika Član »Heimvvehra < usrelil pristaša republikanskega »Schutz« bunda« Dunaj, 13. novembra. Dočim se je v vseh zveznih deželah mirno proslavil včerajšnji državni praznik, poročajo iz Dunajskega Novega mesta o precejšnjem razburjenju v taboru socijalnih demokratov in v krogih >Heini\vehra«. V Katzelsdorfu pri Dunajskem Novem mestu sta se sporekla član *Heim- \vehra- Vukio in pristaš republikanskega »Schutzi>undav< Bernhard, i>ri čemer je Vukič po kratkem prepiru ustrelil Bernharda. Zaradi tega incidenta so krožile snoči govorice o večjih pripravah za spopad med Hciniweliro\vi in Scautzbundooii Duhovi ixi so se pomirili in bo prišla zadeva pred sodišče. Celonočna seja angleškega parlamenta Zakladni minister Snowden obtožen zaradi provizij bankam London, 13. novembra. Več poslancev je obtožilo zakladnega ministra Sno\vdena, da je tajno s posredovanjem bank razpiral konverzijsko posojilo, za kar je moral plačati na bančnih provizijah 150.000 funtov šterlingov. Snowden je odgovoril, da ga je v to ravnanje prisililo težko stanje angleških financ. London, 13. novembra. Davi ob 8.20 se je zaključila seja angleške zbornice, ki je trajala nepretrgoma vso noč. Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu za ureditev pokojnin vdovam.. Debato so zavlekli konzervativni poslanci, ki so se postavili na stališče, da je treba podrobnejše proučiti ta zakonski načrt. Po govoru ministr* za higijeno Oreenwooda je bilo sklenjeno, da se bo nadaljevala razprava v ponedeljek zvečer ali pa v torek. Henderson o splošni razorožitveni pogodbi Potreba izpopolnitve KeHoggovega pakta — Britansko poslaništvo v Beogradu ne postane veleposlaništvo London, 13. noveo-rabra. Na zborovanja diruistiva za pospedervaoje mednarodnih odinošajev ie govorili meni drugimi tudi aimairaji minister Heroderson ter •pou'da'itia'1, da bo treba KeLlogigovo pogodbo, če mati sploh kaj pomeni, prav ikmailu izpopolnili s splošno razorožil -veno pogodbo, ki >o bodo morale sprejeli vse vfJade sveta. Napačn ie uipairoje, da bo mogla bodoča pomorska konferenca resiti veUako ^rašanre razoro- žiirve. Pomorski raizorožm'eaii konferenci bo morala sJediiti splošna pogodba, ki se bo nanašala na vsaiko^nštno voj- sJkovairnje. Na vprašanje v spodnji zbornici, ali bo Anglija povzdignila zaradi /aSug Jugoslavije med svetovno vojno angleško poslaništvo v Beogradu v veleposlaništvo, je zunanji minister Hender-*on odgovoril negativno. Nova borzna panika v New Yorkn Za 414 mr'jsrd dinarjev izgub na newyorski borzi Pariz, 13. novembra. »Petit Parisien poroča iz Newyorka, da je prišlo včeraj na newyorški borzi do novega poloma. V treh urah je menjalo last* nike 6.441.000 delnic. Mnogi papirji so dosegli včeraj najnižji tečaj, odkar vlada kriza na newyorški borzi. Izgube gredo v milijarde in znašajo po ce* nitvi borznih krogov nad poldrugo milijardo funtov (414 milijard dinarjev). Padec tečajev na včerajšnji borzi je bil tako nenaden, da so utrpeli velike izgube celo najprevidnejši borzijanci. Ni dvoma, da se skriva za temi mas nevri velika špekulacija, ki pa zaenkrat še ni povsem jasna, ker ne gre samo za papirje ene panoge ali industrijske skupine, marveč padajo papirji brez razlike. Ponarejevalci ameriških čekov Zagreb. 13. novembra. Dane«* se nadaljuje sodna razprava proti Vidu Galoviću in njegovemu sinu Franju. bivSemu frančiškanskemu patru in članu Orla, zaradi sleparij z amerikanskimi Čeki. o čemer se je 6vječasno že precej pisalo. Kakor znano, so omenjeni trije obtoženci obtoženi, da so oškodovali več denarnih zavodov v Zagrebu in pokrajini za več sto tisoč dinarjev s ponarejenimi amerikanskimi čeki. Prva razprava se je vršila že meseca marca in jo je sodišče odgodilo, da bi dobilo iz Amerike potrebne informacije o ponarejenih čekih, ker so uradniki v zagrebških bankah smatrali pri njihovem vnovčenju, da so pravi. Za razpravo vlada precej veliko zanimanje. Usoda vojaškega begunca Dunajsko Novo mesto, 13. oovembra Ko je prispel včeraj ob 20.47 direictai \lak iz Gradca, so na tukajšnjem kolodvoru prinesli iz vagona moža, ki si je z iepntm nožem prerezal spodnji laket in je moč jo Krvave! iz rane. Moža so z rešilnim ivtomi/bi-lom prepeljali v tukajšnjo bolnico. Kakor se izve, je samomorilni kandidat id-»ntir u s 241etnim v Gradcu rojenim in v SaH*W v Jugoslaviji pristojnim elektromehanikom Ivanom Karlom Nemešem. Nemež je vojaški begunec in je na Semmeringu vstopil ▼ vlak brez voznega listka. Mož že dvq <*.rr ni vžil hrane in ko se je vozil sam v oddelka, je segel po žepnem nožu in 6i prerezal žile. Njegovo stanje je precej nevarno, vendar upajo zdravniki, da ga bodo ohranili živega. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.80—22.86 (22.^3), Berlin 13.505—13.535 (13.52), Bruselj 7.9101, Budimpešta V.8921, Curih 1094.4- 1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9529, London 275.80, Nevv-york 56.445, Pariz 221.66—223.66 ( 222.66) Praga 167.11—167.91 (167.51), Trst 296.11. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.165. Newyork 516.025. Pariz 20.32, Milan 27.02. Madrid 72.60. Berlin 123.36. Beograd 9.1275. Praza 15.285, Bukarešta 3.08125. Budimpešta 90.20. Sofiia 3.725, Varšava 57.85. Št. 40000 — 20. Pobiranje davščin na nezazidane parcele ustavljeno Z ozirom na to, da se je pokazalo, da odmera novo vpeljanega davka na nezazidane parcele po mestnem gradbenem uradu ne odgovarja namenu občinskega obdavčenja, ne mo^im navodilom, ustavljam začasno pobiranie te davščine. Plačilni nalogi naj Se vrnejo najkasneje do 25. novembra 1929 gradbenemu uradu, pri čemer naj se pomisleki in ugovori napišejo na hrbet plačilnih nalogov. Posebna komisija gradbenega odseka občinskega sveta bo odmero pregledala, nakar bodo Izdani novi plačilni nalogi. Na ugovore, ki bodo predloženi po 25. novembru 1929, se ne bo oziralo ter obdrže nevrnjeni plačilni nalogi svojo moč. V Ljubljani, dn-e 12. novembra 1929. Dr« Dinko Puc L r~, župan- Stran Z »SLOVENSKI NAR OD«, dne 13. nov«nft>ra 1929. StCV 260 Tudi pri nas študira vedno već žensk V štirih letih se yc stevfto slušateific \\y\h1jmwk\i univerze skoro podiojfc Ljubljana, 13. novembra. V zimskem semestru 1925-36 je štela naša univerza 84 rednih in 27 izrednin sluša teljic, in sicer je bilo na filozofski fakulteti 52 rednih in 18 izrednih, na juridicni 15 rednih in 9 izrednih, na medicinski 8 rednih in na tehnični fakulteti 9 rednih. Skupno ie torej bilo na univerzi 111 slu-šateljic. V tekočem zimskem semestru pa šteje naša univerza že 158 rednfn in 12 izrednih slušateijic, število rednih sluša-teljic na univerzi se je torej v 4 letih skoro podvojilo. Če bo naraščalo v tej proporciji še naprej, kar ni izključeno, bodo slušateijice v enem desetletju prekosile po številu slušatelje. Možno le to zategadelj, ker statistika srednješolskega naraščaja kaže, da število srednješolk narašča v še večjem razmerju, da se je število srednješolk v zadnjih 4 letih skoro potro-ji!o. :n srednješolke prihajajo v vedno ▼ečjem številu na univerzo. Statistika si-eer kaže, da nadaljuje visokošolski študij komaj polovico abiturijentov. ostala polovica gre v službe, kar pa ne vela za abt-turijentke, ter gre komaj tretina po maturi v razne poklice in najbrž komai desetina v najnaravnejši poklic, ki je bil in ostane mati in gospodinja. Nespametno bi bilo kljub temu trditi, da ženske ne spadajo na univerzo, ali celo v srednjo šoto, češ, da so to šole. ki izobražujejo in pripravljajo za poklice, ki niso ženskam primerni.. Saj je 20. stoletje z vso svojo kulturo in civilizacijo ustvarilo tudi moške poklice, ki so vse prej kakor naravni in jih izvršujejo moški, ki povprečno niso intelektualno, moralno in tudi fizično nič močnejši in boli moški od povprečne ženske. Omenimo naj samo razne poklice v trgovini, v pisarnah, da ne govorimo o Šolah, boh.icah in drugih humanitarnih in vzgojevalnih zavodih, kjer so se ženske moči celo bolje izkazale nego moške. Drugo je vprašanje, kakšne posledice bo imela emancipacija žensk v tem pogledu za po-edince in poedinke, predvsem pa za višje socijalne skupine, kakor za narod, družbo splo'ii itd. Dvema gospodarjema služiti je res težko, biti dobra mati in gospodinja ter obenem dobra uradnica na r>r. se zdi nam danes še paradoksno, toda mnojge žene matere v praktičnih poklicih dokazujejo, da je tudi to mogoče. Pretirano tarnanje, da družina propada, ker se žena emancipira, pa izvira večiidel iz nesodobnega pojmovanja družine. Kakor moški dan^s ni več takšen, kakor je bil pred 50 leti, tako tudi žena ne more za njim zaostajati, naj bo mnenje o razliki med obema kakršnokoli. Na je razlika med obema, ni dvoma, enako nedvomno pa ie tudi, da je čas ženo spremenil ravno tako, kakor moža, da se žena z njim razvija v vsem paralelno, čeprav po svoje, svoji ženski prirodi primerno in v njenih mejah. Da se svet razvija v tej smeri, ni krivda moških, še manj pa seveda žensk. Razvoj gre svojo pot in nihče ga ne more ustaviti ali spremeniti.. Kultura zapadnih narodov se je tako razcepila in diferencirala ter specijalizirala, da ji moški sam ni več kos. Ta razvoj je prisilil tudi žensko, v svoj tok, in jo je vpregel v delo pri gradnji kulture. Kulturo je treba tu razumeti v najširšem pomenu. Kultura je vse to, kar človek stvar j a kot duhovno bitje, to so vse njegove kulturne storitve, socijalne, gospodarske in druge institucije in organizacije, ki jim pravimo kulturne v ožjem pomenu, kakor šole itd. Sem sDadajo tudi tehnične in znanstvene institucije in vsem delom, — ki je ž njimi v zvezi. Današnja žena se udeistvuie torej v najrazličnejših poklicih in je s tem sogra-diteliica človeške kulture. Ce bi kdo to tiditev zavrnil, češ, da žene opravljajo samo podrejene službe v pokficu in zato niso so graditeljice kulture bi ga opozorili samo na one tisoče žensk, ki opravljajo v tovarnah, trgovinah, pisarnah, v privatnih in državnih službah enako delo. kakor tisoči moških, katere štejemo med graditelje kulture, čeprav so samo majhna kolesca v velikanskem kolesju zapadne kulture, ki so pa ravno tako potrebni, kakor oni ena* loštevilni, ki usmerjajo in vodijo in so glavno kolesje. Nadalje izvršujejo Že mnoge ženske tudi po intelektualnem in moralnem merilu srednje poklice kakor učiteljice, voditeljice trgovskiti in tehničnih podjetij in končno niso več redke ženske v višjih poklicin, na univerzi, kot inženjerke in zdravnice, kjer so se izkazale v produktivnem vstvarjajočem delu. Da je evropska žena tudi v umetnosti, v literaturi, glasbi in oblikujoči umetnosti že ustvarila pomembna dela, ne more nihče taliti. Žena postaja torej vedno pomembnejši faktor pri izživljanju človeštva v kulturi, kulturni razvoj sam jo ie pritegni k sodelovanju in jo prav za prav primoral, da se je oddaljila od prirodnega poklica matere in gospodinje. Spremenil je s tem tudi du temelja družino, ki se razvija v svojo, torej kulturi primerno obliko, uničil je že nebroj institucij, ki mu niso več potrebne in ustvarja nove, v katerih se mora udejstvovati tudi ženska. V načelu je ta emancipacija žen torej naravna in potrebna, ter proti nji ni leka, nasprotno, mi sami jo indirektno podpiramo, toda nevarnost je v tem. da je Se nebroj institucij, h katerim spadajo tudi naše šole s sistemom, ki je nesodoben, ki vzgaja ženske napačno. Že moška mladina zapušča današnjt srednje pa tudi visoke šole vzgojena in izobražena tako, da ni sposobna zgraditi kulturo tako, kakor bi bHo potrebno in prav. Nov Čas je postavil nove dlje in zahteva novega Človeka. Iz šol pa pride pogosto duševni delavec, ki mu je deio deveta briga, ki ni kos nalogam časa. Sistem srednjih šol vzgaja še danes ljudi, ta so bili primerni času pred 50 leti, vzgaja inteligenco, ki težko živi in ne najde kruha, ker v življenju, kakršno le danes, ni uporabljiva in postane breme, težko breme za vse one, ki delalo, res delajo, od rudarja in težaka do najvišjega uradnika in znanstvenika. Mislimo tu vse one tisoče neproduktivnih inteligentov. za katere se umetno ustvarjajo neproduktivni poklici na račun ustvarjajočfh. Sole še danes zapušča mladina, ki je prepričana, da delati ne sme, ker ima v žepu maturitetno spričevalo Odtod izvira kriza današnje inteligenc* in kriza evropske kulture splo'ri. Odpomoči skušajo tej nevarnosti s splošno amerikanizacijo, ki se pa doslej še ni posrečila in se ne bo, ker je treba take krize zdravfti pri korenini. In v času, ko nepravilno, nesodobno ter razvoju in zahtevam časa neprimerno vzgojena in izobražena moška mladina povzroča hudo krizo in pripravlja hudo katastrofo, silijo razmere še Žensko mladino v isti prepad, jih vzgajaio v istem sistemu in s tem večajo kader številne inteligence in poostrujeSo krizo intelektualcev. V tem tiči torej nevarnost emancipacije ženske in ne načelno v tem, da ženske danes sodelujejo v produktivnih poldicah z moškim. Kakor se skuša moško mladino vsaj deloma odvrniti od kadra neporabne ir.telegence s tem, da se jo vedno bolj iz sred jih Šol pošilja v strokovne, tehnične šole, tako naj se tudi žensko mladino »amerikanizira«, izobrazi in vzgoH za produktivne, delovne, uporabne člane Človeške službe in ne za inteligentno emancipirano breme človeške družbe. (Prosueta Janezak-Nosanček Saj ni verjetno, kako težko je dobiti dobro igro za deco. In vendar je najti lažje V6e, kakor igro, ki bi resnično zadovoljila deco, uklepala njeno zanimanje in ji nudila poleg pisane zabave tudi za srce in um par ur koristno prijetno trajajoč užitek. Tale »Janezek - Nosanček« ni idealna ©troška igra, a je med najboljšimi; morda se zlasti po zaslugi režiserja, prof. šesta, ki je storil zanjo vse mogoče ter jo napolnil z najrazličnejšimi doraisleki, vzdrži na odru dalje kakor druge. Za oči dece je tu nanizano toliko zanimivega, presenetljivega, čarobnega, komičnega, romantičnega in lepega, da vzdrži celo kritična deca brez godrnjanja cele tri ure trajajočo predstavo s petimi dolgimi dejanji v stihih. Janezek branjevke Korenke lepi in bistri srako, pove stari Maruši, čarovnici, golo resnico: da je ostudna stara babnica, grbava in z grdim dolgim nosom. Čarovnica je zato razžaljena in pričara tudi Janezku grbo in dolg nos. Niti mati Korenka ga noče več poznati. Janezek odide zato k dobremu kralju. Ta smešno despotski kralj ima hčerko Mucko ki se kakor kraljevič v »Treh oranžah« -ra kakor princesa v »Švandi dudiku« ne more nikoli smejati. Tu zve Janezek, da je treba najti neko zelišče, ga umesrti v testo za kolač in ga dati Mucki — da se bo takoj začela krohotati. V Janezka se Mucka mahoma zaljubi, a Janezka mučita v kuhinji dvorski kuhar in kuharica. In ker Janezek misli le na to, kako bi našel čudodelno, emehotvorno zelišče, se ga usmili palček Murgelj. Odreši ga dolgega nosu in grbe. Kako se te igodi, nismo razumeli, niti vi- deli, ker je bil palček slučajno Murgelj, ki je imel menda tremo. Ampak Janezek zaide med iskanjem ču-dotvornega zelišča med razne živali: osle, petelina, žabo, zajčka, medveda, medvedko itd. — prav zabavno in otroke posebno zari ima jočo družbo. Ti mu povedo, kje je zelišče, Janezek ga prinese, kuhar ga umesi, Mucka se smeje, kralj pa imenuje Janezka za svojega zeta in prestolonaslednika. Vmes plešejo kačji pastir in kutoarčki ter zapoje originalen kvartet: petelin, žaba, medved in osel, ki mu dirigira zajec. Zal, da je v igrici tudi nekaj, recimo, političnih zafrkacij, ki jih deca ne razume, nekaj ne-okuanosfci (lizanje sokolade s prstom, pretepanje s čevljem) in nekaj liričnih momentov, ki so deci dolgočasni. Vse to bi brlo treba črtati. Janezka je igrala prav dobro in efektno gdč Vida Juvanova, Mucko ga. Š a r i-č e v a, kralja g. Kralj, čarovnico gdč. Rakarjeva, Pavliho, ki govori poslušalcem prolog in epilog, pa g. J a n. V manJSih u log a h nastopa menda prav vee ansambl naše drame, toda največ učmkovrtega humorja razvijata ga. Medvedova, ki je izvrstna kuharica in g. O e s a r, ki je imeniten kuhar. Posebej je omeniti žabo, g. Skr-bindka, petelina, g. Sancina, medveda, g. Kavklerja, medvedko, g. Pluta, zajca, gdč. Slavčevo, nočnega čuvaja, g. Debevca, peka, g. Gregor i na, kačjega pastirja, gdč. Srnrko-lovo in vilo go. Mire Danilovo. Gledališče je bulo natlačeno polno in Živo kakor roječ panj. CKlobravanja pa kolosalno. Fr. O. • »Beneška noč<. Nocoj ob pol 8 bo v operi premijera Joh. Straussove operete >Beneika noče. Vprizoritev vsebuje poleg pestrega dejanja, melodijozne melodije večno svežih, pristnih dunajskih valčkov. Opereto je muarikamo predelal priznani komponist in dirigent E. W. Korngold in je v stalnem repertoarju dunajske državne opere. Sodelujejo gospa Poiičeva, ga. Ba-laJkova, gdč. Strniieva ter gg. Drenovee, Goslač, Petek, Povhe, SImončic, Rus, Jelni-kar, Sekala in drugi. Dirigent: g. Neffat, režiser; g. Povhe. Plese je naštudrral g. Golovin. Inscenacija po načrtih g. prof. Vavpotica. Predstava se vrti izven abon-mana. Rlaard Wagn*r, katerega gran-iijoz-no delo >Valkira< vprizori naša opera v prihodnjih dneh, se je rodil L 1813 v Lip-skem ter umrl L 1868 v Benetkah. Tekom svojega bogatega, piodonosnega življenja je ustvaril 11 velikih del, od katerih se poje »VaHrirac kot tretja opera tega velikega klasika na slovenskem odru. »Velika abeceda nspehac Priljubljena in nadvse uspela komedija se ponavlja danes zvečer za red B. Ostalemu občinstvu so na razpolago vstopnice pri večerni blagajni za običajne cene. V glavnih vlogah so zaposleni poleg g. Cesarja, ki igra dobrodušnega Topaza, gospa Nablocka, gg. Lipah, Zelesnik in drugi. Režijo vodi prof. Sest. Defravdant Turk aretiran Ljubljana, 13. novembra. Včeraj smo poročali, da je policija izdala tiralico za trgovskim potnikom in in-kasantom Antonom Turkom, zaposlenim pri podružnici tvrdke Singer v Slovenj-gradcu, ki je poneveril okoli 90.000 Din in brez sledu izginil. Kakor nam poročajo, so Turka že prijeli in zaprli. Med vožnjo od Šoštanja do Celja je Turka v vagonu opazil neki železniški sprevodnik in opozoril nanj svojega tovariša P., ta pa orožniSko patruljo, ki je slučajno z istim vlakom eskortirala tri begunce v Celje. Orožniki so izjavili, da nimajo pravice Turka aretirati, češ, da nimajo tozadevnega navodila, niti tiralice za njim v rokah. Zato je P. iz Žalca telefonično obvestil celjsko policijo, da se Turk vozi v Celje. Na kolodvoru so Turka že čakali stražniki, toda mož je oči vidno zaslutil nevarnost in ga ni bHo iz vagona. Končno je kot zadnji stopil iz vagona. Tedaj pa je stopil orožnik k njemu in ga vprašal: >Ali ste vi Anton Turk?< — Da, je odgovoril Turk prestrašena — Povejte, koliko ste poneverili — ie nadaljeval orožnik. — Mislim, da okoli 20.000 Din, je priznal ri'urk skesano. Orožnik ga je aretiral in izročil policiji, ki ga je prepeljala v zapor. Tam so ugotovili, da imajo re* opraviti s trgovskim potnikom Turkom. Policija ga je temeljilo zaslišala in izročila sodišču. Iz policijske kronike Ljubljana, 13. novembra. Danes je policija aretirala brezposelno služkinjo Vladrmlro B., ki je včeraj zapustila svojega gospodama na Viču in mu v slovo odnotla lepo suknjo in več drugih stvari v skupni vrednosti 1000 Din. Prenočila je pri znani stranki, kateri je v zahvalo odnesla zlato uro in več drugih stvari v skupni vrednosti 8000 Din. Prizadete stranke so tatice ovadile policiji, ki jo je prijela in zaprla. Večino ukradenih stvari je nasla policija v Zeleni jami. Pred dnevi je policija prijela dva fantiča, ki sta po mestu v zabavo kradla kolesa. Na policiji sta tatvine priznala, izgovarjala pa sta se, da nista imela namena krasti, marveč1 jima je bHo največje veselje kolesa razdejati. Policija ju je zaenkrat izpustila. Včeraj so našli na poti v Mestni log na travniku ležečega nekega mladeniča, ki se je zvijal v krčevitih mukah. Kraj njega je ležala stekleničlca, iz katere je smrdelo po fenolu. Bilo je takoj jasno, da je mladenič pil liaol in zato so pasanti pozvali rešilno postajo na pomoč. Mladeniča so prepeljali v bolnico, kjer so mu isprali želodec in je že izven nevarnosti. Ugotovili so, da gre za 261etnega Pavla K., ki je že delj časa brez posla in zaslužka. Mladenič je izpovedal, da je povsod iskal zaslužka, pa ga ni mogel najti. Zato se je naveličal Življenja in v obupu je pil Hzol, ki si ga je kupil za zadnjih 15 Din.. Posestniku Alojziju Knsarju, ki se je vračal te dni iz Lasanove gostilne zvečer precej okajen domov, sta se pridružila na poti proti Podutiku dva moškar ga spremila in mu »pomagalac peljati kolo. Za ovinkom sta lopova s kolesom vred izginila. Kolo je bilo vredno 800 Din. Delavec Kalman Kerenc ie policiji prijavil, da je dal neki stranki v Linhartovi ulici shraniti 1000 Din, pa je nekdo dotični stranki denar odnesel, čeprav ie bil skrit na dnu omare. Zanimivo je. da tat ni opazil 3000 Din,, ki so bili v neposredni bližini. Včeraj smo poročali o nekem V., ki le zelo nasilen. Fant ie pretepal svojo ljubico in ji grozil, da jo ubile. Zato ga je po licija zaprla. Medtem, ko ie V. v zaporu, je prispela na policijo prijava, da je V. napadel z nožem in precej težko poškodoval tudi Antona K., ki se ie 10. tm. nič hudega sluteč vračal po Vodnikovi cesti domov. Danes ponoči se je na Dunajski cesti pripetila avtomobilska nesreča, ki sicer ni zahtevala čfoveskJh žrtev, pač pa je materijalno škoda precejšna. Na križišču Pra-žakove in Dunajske ceste namreč kopljejo jarek, v katerega se Je ponoči zaletel neki avtomobmst Šofer zatrjuje, da i e bil kraj kopanja premalo razsvetljen in da ie bi!a nesreča neizogrbrta, čeprav ie vozil s hitrostjo 30 km na uro. SIKno so izpoved** le twH Sterilne prtče. Pri nesreči se je sprednji del avtomobila skoro popolnora razbl in trpi lastnik okoli 8000 Din Škode. Orožniška stanica Sv. Duh — Loče P«j-roča. da sta bia te dni v So. Lazah in v Ločah izvržena dva drzna vloma. V LoSai* so tatovi vlomili v tasnožnie železniško sldadilče in odnesli zaboj s pletilnlm strojem v vrednosti 7500 Din. iz dveh drugih zabojev pa so pokradli Se drugo robo. tako srajce, nogavice, rokavice itd. Skupna škoda znaSa 10.000 Din. V Sp. Lazah to vlomiti pri kovaču Zbicajniku. kier so odnesli nekaj komadov orodja. — Zbor iupnih prosTetarjer župe Ljubljana se bo vršil dne 17. novembra ob 8. zjutraj v Sokokkem domu na Taboru. Raspravljalo se bo med drugim tudi o tem, kako bi se dalo prosvetno delo v župi poživiti. — Not 8ekolski dom. Sokolsko društvo v Slovenjgradcu bo dne 17. L m. otvorilo svoj novi dom s svečano akademijo. — Natečaj ta II. Jugoslovanski rseiekol-ski rlet. JSS je razpisal natečaj za: 1. nmet-nrtSki osnutek plakata; 2. model članskega in naraščajskega zletnega znaka; 3. umetniški osnutek za tri vrste razglednic Za najboljše načrte so določene nagrade od 500 do 5000 Din. Rok za predložitev osnutkov je 15. december 1929. — Literarna komisija. V zadnji Številki Sokolskega glasnika čitamo, da je bila dne 19. oktobra v Ljubljani seja literarne komisije, ki je bila izvoljena na seji župnih načelnikov na Sušaku. Seje so se udeležili bratje dr. Murnik, Jesih, Trček, Burg-staler (Ljubljana), Sulce, Bdčarić (Zagreb), Skotskv (Osijek), Vojinović (Beograd). Po daljši razpravi je bilo sprejeto načelo, da je literarna komisija odsek načelništva JSS, kateremu izroča vse svoje sklepe v odobritev. Poglavitna naloga literarne komisije je, da izenači in določi telovadno izrazoslovje. — Ta korak prav iskreno pozdravljamo. Priporočamo pa bratom iz Ljubljane, ki so v tej komisiji, da posvetijo zlasti slovenskim izrazom vse svoje znanje in ljubezen. Dela bo velik, kajti v dosedanji naši tehnični terminologiji je vse polno izrazov, ki so vse prej kakor slovenski. Bratje naj se tudi zavedajo, da se bodo dale napake, ki bi jih zdaj storili, kesneje le težko ppraviti. na sije osvojila mnogo src s svojim sofočnim naimr-notn obkroženim z nizom zdravih in lepih iob/ poslednje pa z dnevno uporabo, že skozi 40 let pftu&uieno in osvežujočo zobno kremo SAR 6 ov KAI0D0NT Zdravi zobje Iz Rožne doline Dolgo smo čakali, da se nas je mestni magistrat usmilil in nam položil na poti, ki vodi naravnost od Svctčeve ulice proti cesti VIII. v Rožni dolini, cevi, po katerih se odteka voda. S tem je sedaj pot uporabljiva za vozove, nikakor pa ne za pešce, ker fe na nji toliko blata m je tako zvože-na, da se sploh ne more več govoriti o kald pori Prosimo torej vsi prizadeti, da nam mestni magistrat napelje na omenjeno pot od Svetčeve ulice do meje mestne občine peska vsaj toliko, da bo vsem pasantom omogočena pešpot. Tudi občina Vič in olepševalno društvo v Rožni dolini naj pogledafio na cesto VIII., da redni pasanti, ki hodimo v Rožno dolino, ne utonemo v blatu; posebno sedaj ob deževnem jesenskem m zimskem času. Upamo, da naša prošnja ne bo zaman in pričakujemo, da bo v najkraćem času uslišana. Pasanti. Gesta za Gradom ie prava pastorka mestnega magistrata ljubljanskega. Ker nima kanalizacije, gazi-zijo pešci blato do gležnjev. Sedaj so cesto nasuli, pa kako! Po sredi ceste so napeljali namesto prodnega kamenja ostro robat gruSč, ob kraju pa itovčast pesek, ki se je ob sedanjem deževju razmočil tako, da Je blata še več. Preko ceste ni rrfkjer nobenega tlakovanega prehoda, zato mora vsak pešec preko nasutega grušča, ki mu nareže podplate zlasti pri galo-šah in snežkah. Cesta Za Gradom je ena najbolj prometnih ljubljanskih cest, skoro v sredini mesta, zato ie taka brezbrižnost vse obsodbe vredna. Dalje i« ta cesta navzlic ponovnim prošnjam Še vedno brez vodovoda. Ako mestni maigistrat težko ustreže željam hiš. posestnikov, pa nai se ozira vsaj na on« 12 najemnikov, ki so glede vodovoda tudi prizadeti. Ce ima magistrat kredit za olepševalna dela, ga bo Imel tudi za higijenske naprave kakor sta vodovod in kanalrzacija. Prosimo nujne odporno«! Rdeči križ v Ljubljani Pod tem naslovom je že parkrat apeliral odbor Rdečega križa na slovensko javnost, da pristopa k Rdečemu križu in podprra njegovo humano dtelo. Prav je tako, vendar pa se mi zdi, da nobena pokrajina v naši državi ni tako pre« prežena z raznimi karitativtii-mi društvi kot ravno naša. Po človekoljubnih organizacijah bo gotovo prva v državi, kljub temu, da število Članstva v Rctečem križu ni ravno največje. Ker je pa Rdeči križ ros eminentno važna htsnarrtaTna ustanova, sem mnenja, da bi kasalo vaaj ru pri nas spojiti nekatere druge dtobrodelne organizacije z organi zaci* jo Rdečega križa. Kaj bi bilo n. pr., če bi se naša gasima društva pretvorila v nekake podružnice Rdečega križa? Eni kot drugi zasledujejo skoro iste cilj« ki tudi njihovo delo gre roka v roki. Je pa Se več drugin organizacij, ki bi se prav Lahko spojile z RoVcim križem in tako ustvarile enotno, res močno državno humanitarno orgaodsacijo. Saj, komur gre res zgolj za Idejo samo in na nesebično pomoč trpečim, psč ne bo rasel ovir, ki bi mu zafcrsffljevaie složno dok) v skupni organizaciji Pozabiti pa toefi ne smemo, da šmarno pri nas veliko lepih bumarn£t«rr>ih otrganizm* cfj, ki jih naši južni bratje ie ne poaosjo, in ki bi jih lahko potom suaoino snsne or« ganozacij Rofečega križa isgftrBl po *»ej državi. Rdeča križ ima tudi mzzve rakon^te ugodnosti, ki jih droge nase humaoitarne organizacije nimajo, prišle pa bi db njih. če se združijo z Rdečim križem. Razmišljajte! G mileč. Avtopromet in škandalozna cesta Ljubljana-Medno Vsak potnik se boja, ds se bo danes ali jutri ustavil avtopromet na tej skrajno raz-drapani cesti. Bati se je pa treba tudi vsak hip katastrofe, ker ni čuda, ako se ?lomi os ali kak drug važni del avtomobila, ki ga meče sem pa tja — kakor otrok žogo. Kdo naj odgovarja za take nesreče, mar lastnik avta, ki itak trpi ogromno Škodo na avtomobilu. Bilo bi zelo priporočljivo, da si organi gradbene direkcije ogledajo to cesto. Zakaj se odlaša s popra vilom tako v pozno jesen. Bilo bi umestno, da se ji privošči *a en mesec valjar, da bi jo spremenil v to, kar je biJa nekoč. Ako ostane v takem stanju se nekaj časa, bodo avtomobilieti primorani nabaviti čolne, za kar jim bo dal jesenski dež dosti vode in blata, da bodo lahko veslali po njem. Če ni kredita za popravilo, bi »e pa moralo najeti posojilo. Zakaj vendar plačujejo avtomobiliati visoke takse, ali mar zato, da uničujejo svoje avtomobile? Poglejte k sosedom, po kaksniih cestah se vozijo oni. — Koledar. Danes: Sreda, 13. novembra 1939, katoličani: Stanislav, pravoslavni: 31. oktobra. Stahije. Današnje prireditve. Drama: Velika abeceda. B. Opera: Beneška noč. Kino Matics: Beg od ljubezni. (Jenny Jugo). Kino Ideal: Stric Tomova koča. Kino Ljubljanski Dvor: K nebu pod oblake. Predavanje za fotoamater Je in prijatelje fotografije od 20. v veliki dvorani hotela Union. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni tre. Usur, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sd. Sijki. Definicija. — Papa, kaj je odmev? — To je edino, kar ni zadnja beseda, kadar govori mamica. Neobvezno. Šef pripoveduje anekdote in vsi, razen praktikanta, se smejejo. —Zakaj se ne smejete? vpraša prokurist prestrašeno. — Saj so mi itak odpovedali služba Stev 260 »SLOVENSKI NAROD«, dne 13. novembra 1920. Stran 3 Dnevne vesti. — Plodonosno delovanje češkoslovaškega poslanika Jana sebe. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba, ki je bil izvoljen za narodnega poslanca in je včeraj zapustil Beograd, ai je pridobil za zbložanje obeh narodov, pa tudi za Cehe in Slovake v Jugoslaviji neveoljivih zaslug. Kjemu se imajo Slovaku zahvaliti, da so dobili v Petrovcu svojo gimnazijo, ki je edina slovaška gimnazija v Jugoslaviji. Njegovo delo je tudi krasen Češkoslovaški dom v Beogradu. On je dal inicijativo, da se ustanovi v Beogradu Safafikova knjižnica. Veliko pozornost je posvečal tudi razvoju češkoslovaškega šolstva v naši državi in zato ni čuda, da je bil med Cehi in Slovaki v Jugoslaviji splošno priljubljen. Pred odhodom je obljubil, da bo deloval za interese češkoslovaških kolonij v Jugoslaviji tudi v bodoče in da bo v Pragi obenem poslanec čehoslovakov iz Jugoslavije. G. Se-£a je tudi velik prijatelj našega sporta. — Prevoi aemskih ostankov naših vojakov na Če&oslovaJkem. Prebivalstvo Kymburka se je zbralo v nedeljo popoldne na kolodvoru, da počasti spomin zemskih ostankov 1221 jugoslovcneldih vojakov, ki eo bili po odredbi naše vlade prepeljani v mavzolej v Jindrichovicah. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki uradov, kulturnih, prosvetnih ustanov, humanitarnih korpora-eij in mnogo občinstva. Ko je prispel vlak % zimskimi ostanki naših vojakov, sta spregovorila okrajni hejtman dr. Batha in župan Nymburka J. Fiala. Pijetetno svečanost je zaključil z ginljivim nagovorom zastopnik ministrstva narodne obrambe podpolkovnik Hory, na kar je zaigrala vojaška godba jugosloven6ko in češkoslovaško himno. Iz Čeških Budejovic je odpeljal v nedeljo zvečer poseben vlak zeni6ke ostanke 140 jugoelovenskih vojakov proti Plznu. Na kolodvoru so se zbrali zastopniki uradov in vojske. Pred vagonom, v katerem so bili zemski ostanki naših vojakov, je rtala častna četa. General CeČek, ki je položil na krste venec, se je spominjal jugoelovenskih vojakov v imenu Češkoslovaške vojske. V imenu češkoelovaSke-jugoelovenske Lige, ki je tudi položila na krste venec, je počastil spomin naših vojakov dr. Beran, v imenu češkoslovaške vlade pa podpolkovnik Hr> ly. Pijetetna svečanost je bila zaključena z jugoalovensko in češkoslovaško himno. — Proslava našega narodnega praznika v Pragi. V Pragi se je sestavil slavnostni odbor iz zastopnikov češkoslovaške-jugo-slovenske lige in iz vseh jugoel o venskih društev, da pripravi in organizira proslavo jugoslovenekega narodnega praanika 1. decembra. V Smetanovi dvorani Mestnega doma se bo vršil 1. decembra svečan koncert, pred katerim spregovorita o pomenu 1. decembra pilima tor dr. Baxa in naš poslanik dr. Angjelinovič Na koncertu nastopijo profesorica konservatorija v Beogradu Marija Mibajlovićeva, češka Filharmonija in pevski zbor »Smetana<. — Odličen hrvatski učenjak v Brnu. V Brnu ee mudi že več dni kot gost £ik>zofeke fakultete Masa ry ko ve univerze redni profesor zagrebške univerze Pejtar Skok. Skok je odličen strokovnjak na polju romanske biologije in spada v generacijo hrvatske omladine, ki je navezala testne etike s češkim kulturnim svetom. Skok je bil izvoljen tudi za zunanjega člana Slovanskega instituta. V ponedeljek je predaval o slovan-sko-rumunskih jezikovnih stikih. — Koledar družbe sv. Cirila In Metoda za leto 1930. je pravkar izšel. Natisnila ga je Narodna tiskarna, kjer so dosedaj izšli sploh vsi družbini koledarji. Poleg običajne koledarske vsebine ima izčrpno poročilo o letošnji 40. veliki skupščini CMD v Kranju dne 15. septembra, pregled družbi-ne imovine, seznam podružnic in imenik družbinega vodstva, nadzorništva in ras. sodišča. V dveh nekrolosih in v članku >Smrtne žrtve«, dalje CM družba čast svojim koncem leta 1928. in tekom leta 1929. umrlim članom in prijateljem. Dolga vrsta jih je in med njimi je mnogo takih, ki so si za našo šolsko družbo pridobili uprav neminljivih zaslug. Navajamo samo nekatere: Dr. Žerjava, dr. Gosaka, prof. Vajdo, dr. T. Scmffrerja itd. Prav zanimiva sta članka »Nemški SchuJverein in Slovenci na Kočevskem« ter »Boji za Drago.« Leposlovne prispevke so v koledarju priobčili: Ksaver Meško, Mara Lamutova, Marica Bartolova m Manica. Na prvem mestu v koledarju je slika in članek »Kako sem Prešerna nabiral« ustanovitelja in prvega predsednika CMD Toma Zupana, ki bo 21. decembra t L slavil svojo devetdesetletnico. Članek, katerega začetek Je faksimilaren, bo tako po svoji vsebini, kakor po originalnem stilu svojega pisca zanimal zlastj literarne historike. Koledar topio priporočamo. Stane 15 Din. Na prodaj ga ima Družba, njene podružnice in vse knjigarne. — Srpska književna zadruga v Beogradu ie te dni izdala 32., kolo svoiih knjig m jih bo pričela te dni po noverjeništvih razpošiljati naročnikom. Ljubljanski poverjenik sprejema naročHa samo še do 16. t. m. na naslov: Kravos Vladimir, palača Delavske zbornic«, Ljubljana. Na poznejša raTOČila se poverjenik ne bo mogel ozirati. —- Vreme. Vremenska napoved pravi, da m pričakovati nobenih sprememb. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno m večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 17, v Mariboru 13, v Zagrebu, Begradu in Sarajevu 12. v Ljubljani 10.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 755.3 mm, temperatura je znašala 4.4. — Popravek. Včeraj smo objavili zanimiv odgovor na našo anketo glede celfba-ta uradnic, v katerem je bilo nekaj napak, ki kvarijo smisel. V petem odstavku bi se moralo glasiti: Prepustiti pa otroka drugim ženskam... V šestem odstavku: Samo v enem primeru bi celibat ne bil potreben... Druge manjše muhe tiskarskega škrata so lahko čitatelji sami prepodili. _ Smrtna kos*. Ugledni rodbini župana v Tržiču g. Ivana Lončarja je ugrabila neizprosna smrt hčerko Metko v nežni starosti 9 let. K večnemu počitku jo polože jutri ob 17. Lahka ji zemlja! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — 801etni starček želi nasaj v zapor. Zagrebška policija je te dni polovila več delamržnih in brezposelnih tipov in jih izgnala v pristojne občine. Med njimi je bil tudi 801etni slepi starček Jovica Mate, ki ga je policija poslala v Karlovac. Tam je starček prosil, naj ga zopet zapro, češ, da se mu je v zaporu boljše godilo in da mu ni bilo treba skrbeti za brano in postrežbo. Mož je bil namreč pred 13 leti obsojen radi umora na 16 let ječe, pa so mu kazen za tri leta znižali. V ječi je nesrečnež oslepel. Zato ni čuda, da hoče nazaj v zapor, katerega ee je že privadil. — Radi dekleta Šilo v srce. V selu Cer-nika pri Novi Gradiški sta Ivan Coba in Anton Stanislav sovražila Stjepana Baruna Iz 1 inbliane _lj Napravite red pri dolenjskem me sto. Naš včerajšnji in predvčerajšnji apel na mestni magistrat glede odstranitve blata in ureditve pasaže ob Perdanovi hiši na Dolenjski cesti je bil adresiran na napačni naslov, kajti cesta je erarska in je tudi v erarski upravi. Mislimo pa, da bo kljub gornjemu napačno naslovljenemu apelu državna cestna uprava na svoji cesta" napravila red, kajti nedopustno je, da bi v mestu na državnih cestah ležalo blato na kupih po več tednov, dočim ga mestna občina raz svojih cest odstrani takoj po izvršenem str-ganju; kupi blata ne ležijo namreč e-rino po Dolenjski cesti, marveč tudi po več tednov in mesecev po ostalih državnih oestan, predvsem po Tržaški, Dunajski, Gosposvet-ski in Celovški cesti. —lj Postavite krmilne tružlce na vrtove ln v parke! Naše ptice pevke, kar se jih na zimo ne preseli v južne kra.'e, so se iz bližnjih gozdov približale hišam, vrto vom in parkom, kjer stikajo za hrano. Ker ie zima s snegom in mrazom na prazu. radi dekleta. Te dni sta ga ponoči počakala j je treba zdaj po parkih in vrtovih posti-v zasedi in ga napadla. Barun je v silobra- ; viti tružice ter jih napolniti s ptičjim ži- nu potegnil čevljarsko silo in sunil ž njim Stanislava. Zadel ga je naravnost v 6rce in je bil nesrečni mladenič takoj mrtev. V spopadu je bil ranjen tudi Coha, katerega so morali prepeljati v bolnico. — Ponarejeni zdravniški recepti. Nedavno je v Subotici dvignila mnogo prahu afera s ponarejenimi zdravniškimi recepti okrožnega urada za zavarovanje delavcev. V lekarni Ivana Richterja ie policija našla okoli 200 ponarejenih receptov in je na podlagi tega lekarnarja aretirala ter izročila sodišču, ki ga je pa kmalu izpustilo. Sedaj so pri bolniški blagajni znova našli ponarejene recepte, ki so jih izsledili v petin lekarnah. Okrožni urad je zadevo znova prijavil državnemu pravdništvu. — Velik požar v Bečkereku. V ponedeljek zjutraj ie izbruhnil v poslopju podjetja »Merkur« v Velikem Bečkereku velik požar, ki se je naglo širil. Goreti je začelo v avtomobilski garaži, ki je z avtom vred zgorela, ogenj se je pa razširil tudi na sosedno skladišče, v katerem so bili trije večji in 16 manjših sodov ter 64 petrolejskih ročk, ki so druga za drugo eksplodirale. Detonacije so bile tako močne, da so se slišale po vsem mestu. 0 požaru je bila obveščena tudi policija, ki je takoj zaprla vse dohode in preprečila večjo nesrečo. Ogenj se je razširil tudi na skladišče soli, toda gasilcem se je končno posrečilo požar omejiti. Škoda znaša okoli 200.000 Din. vežem — raznim zrnjem, drobtmami in bučnim semenom. —lj Friškovec — zazidan. Ob Maistrovi ulici in Masarvkovi cesti ie z ravnokar dograjenima dvema vilama naš Friškovec v celem obsegu zazidan in če bo mestni, občina danes aH jutri uredila hodnike in razsvetljavo, — kar je seveda nujna pv. treba!. — bo ta del mesta zelo lep. SeW da bo treba misliti potem tudi na odstranitev starih neokusnih barak, ki celo to prijetno okolico samo kvarro. —lj Mučenje živali. Danes dopoldne so bili pasanti na Miklošičevi cesti priča prav mučnega prizora. Že ob en četrt na °. si je namreč pred Bahovčevo hišo zlomil nogo konj, ki še sedaile ob tri četrt na 11,. ko to pišemo, leži na cesti in ovira promet Silno trpljenje naRazvijanju in zazidavanju Ljubljane<. Vabljeni so Člani in vsi, ki se zanimajo. —lj Opozorilo! V dneh 14., 16., in 16. t. m. priredi ga. Helena Weyand iz Dussel-dorfa v zeleni dvorani hotela Union strokovni tečaj e finem serviranja. Priporočamo vsem našim cenj- članom, da dajo priliko svojim hčeram, kakor tudi natakaricam, da posetijo ta zelo koristen in zanimiv tečaj. Pouk se vrSi dnevno od 16 do 18 are in od 20 do 22 ure. Vstopnina za celi 3dnsv-ni tečaj znaša 100 Din. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni ali pa pri blagajni Union a dne 14. novembra 1939. Zadruga gostilničarjev v LjubljanL 637/n vAramuha RUCNIA V vsaki službi ln pri vsakem delu se Človek lahko okuži. Večino kužnih bolesni nalezeš z rokami. Zato si vselej umij ro>* ke z milom, ki čisti in razkužuje. Milo Al-bus za umivanje odstranja s telesa nesnago, ,znoj, prah in kužne klice. Če rabiš milo Al-busza umivanje, si prihraniš izdatke za zdravnika in lekarne. \A L Pil MILO ZA UMIVANJE* Zahtevaj v vsaki trgovini —lj Žensko vzgojevalno in podporno društvo »Mladika« v Ljubljani razpisuje 2 ustanovi po 500 Din, ki se izplačata dne 1. decembra 1929 marljivima in ubožnima gojenkama višjega razreda na tukajšnji ženski realni gimnaziji. Prošnje je vložiti z zadnjim izpričevalom in ubožnim listom potom šolskega ravnateljstva na »Mladiko< v Ljubljani do 25. t m. —lj Siguren nastop doma in ▼ dru »bi. Atena beleži lahko zopet novo, izredno posrečeno prireditev. Pred nabito polno dvorano je govoril g. prof. O. Šeat v prijaanem konvenacijskem tonu o pozdravu, predstavljanju in marsičem podobnim, kar se dozdeva 6koraj vsakdanje in proti čemur se dnevno greši, rado tudi v naj odličnejših krogih. Občinstvo zbrano iz vseh slojev, js sledilo zabavno-poučnim besedam tudi os tena polju spretnega govornika, z veselo rn živahno napetostjo. Prihodnji ponedeljek ob isti uri se vr& nadaljevanje. Profesor šest živi med nami in ve kot uglajen gent-leman česa nam manjka, čemu bi nas hodili drugi učit, ki vidijo v nas le samo »Balkance«, to omenjam tako mimogrede. Zadovoljen poslušalec. 636/n —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. D revi soprani in alti, v četrtek in petek tenori in basi. Nastop! —lj Risalna oradja kopito najboljše pri Fr. P. Zajec, izprašan optik, Ljubljana, stari trg 9 86 T ■STANOVAN/SKO BEDO ■ BREZPOSELNOST* ■ iNDO/Tftl/JKO KRIZO? Dokler se kmetu ne bo godilo bolje, bodo tudi drugI stanovi t stiski 18 V sobotni številki »Slov. Narodac je po dolgem času nekdo (podpisan ie kmet) pokazal res kal, v kateri tiči zlo današnje krizo, moramo predvsem pomagati kmetu, godilo, bi se godilo dobro tudi vsem drugim stanovom. Naravno je, da sili kmet v mesto, kajti tudi on bi rad zboljšal svoj položaj, kakor si želi to vsak človek. Na svoii kmetiji si pa na noben način ne bo ustvaril lepšega živi enja, dokler vladajo današnje gospodarske razmere. Njemu se ne izplača obdelovati zemlje, ker mora svoje pridelke prepoceni prodajati, kar pa mora sam kupiti, je vse drago. Če gre delat v mesto, dobi tam stalen zaslužek nt giede na sušo, močo ln druge naravno kmetom Škodljive pojave. Ce Da naraste dotok kmetov v mesto, imamo tu kmalu brezposelnost, kateri se pridruži tudi beda. Iz tega sledi, da ako hočemo odpraviti krizo, moramo predvsem pomagat} kmatu. Danes se izmed vsen slojev najslabše godi kmetu. Vsak živi bolje od njega in vendar Je ravno kmet tisti, ki hrani vse človeštvo. On lahko živi brez nas. a mi ne moremo brez njega. Že samo iz tega vzroka bi morali zboljšati niegov položaj. Vprašanje ie samo, kako. Navedel bom svoje mnenje z žeijo, da če kdo ve za boljžo rešitev, naj se čimprej oglasi. Prvo in glavno kmetovo delo je, da se organizira. On mora imeti ravno tako svojo organizacijo, kot jo imajo drugi stanovi in tudi po takem vzorcu. Na pr.: učitelji imajo svojo strokovno organizacijo, katero vodilo učitelji sami. Ti vodje učiteljske organizacije ne bodo storili nobenega koraka v škodo učiteljstva iz enostavnega razloga, ker bi morali trpeti škodo ravno tako oni, kakor njihovi tovariši. Iz istega razloga bi morala imeti bodoča kmetska organizacija na čelu kmete. Oni vedo bolje kot kdorkoli drugi, kaj je za nie dobro in kaj slabo. Taka organizacija bi imela v pregledu ves pridelek svoiih članov ter bi skrbela, da se njih pridelki razoečajo čim dražje ter jim preskrbovala direktno od producentov potrebne Industrijske proizvode. Sporočala bi svojim članom točne cene raznih tržišč. Na ta način bi odpadri prekupčevalci ter bi njih dobiček šel v žep kmeta samega. Kakor hitro bo kmet dobil več denarja v svoje roke. bo tudi več porabil. Ker po večini rabi kmet industrijsko blago, bi se delo v tovarnah povečalo 1u vsaj brezposelni bi Izginili. Bestijalen umor Na Češkoslovaškem so v zadnjem času umori na dnevnem redu* Komaj se je poleglo razburjenje po umoru nočnega Čuvaja Neumanna v Pragi, že je bil izvršen nov umor, katerega žrtev je postala 231 e t na uradnica lesne tvrdke v Pragi Ljudmila Grujbar. Njeno okrvavljeno obleko in perilo so našli deloma na bregu Vltave, deloma pa v reki sami. Trupla spočetka niso mogli najti. V pisarni, kjer jc bila zaposlena, je bilo vse razmetano, a miza in stene oškropljene s krvjo. Policija je takoj mobilizirala ves svoj aparat, da najde truplo in morilca. Umora je bil osumljen uslužbenec iste tvrdke František Lukšik, zaposlen kot pomočnik vrtnarja. Umor je bil odkrit v nedeljo popoldne in Lukšik se je vrnil domov šele po polnoči. Detektivi so ga aretirali in zaslišali. Mož je priznal, da je Grujbarovo umoril, da bi se polastil denarja, ki ga je imela v blagajni. Po umoru je vzel iz blagajne 5000 kron. V ponedeljek zjutraj so privedli morifca na kraj zločina, kjer je pokazal, kako je vrgel truplo v Vita vo. Truplo so res kmalu potegnili iz Vltave. Na desnem sencu je zijala globoka rana. Poleg tega je imela Grtij-barova zadrgnjen vrat. Morilec je točno opisal svoj zločin in priznal, da je imel že davno namen Grujbarovo umoriti. Mož je bil že šestkrat kaznovan, toda podjetje ni vedelo, da ima opraviti z zločincem, sicer bi ga ne bilo sprejelo v službo. Odložite otroke v garderobi V nekem moskovskem kinu so uredili posebno garderobo, kjer puščajo posetniki med predstavami svoje otro-čiče. Evo, kako opisujejo sovjetski h-stl prizore pred garderobo nebogljen-čkov. Med drugo in tretjo predstavo nastane velika gneča. Tako državljan, tu imaš galoše in tu otroke, kriči garderober. — Ne pritiskajte tako iz zadnjih vrst, sicer nas stlačite! — Tovariš, že par otrok in par galoš. Dal si mi samo enega otroka in eno galošo. — Ne zadržujte nas, vzemite otroke, sicer zamudimo prvi del. — Tu je številka za otroka, toda plačati morate deset kope jk. — Tovariš, dal si mi napačno .številko. Moj deček ima črne lase, tale je pa rdečelas. — Nič ne de, doma se pobotajte. Po predstavi. Vse se gnete pred garderoba garderober pa kriči: Sam vrag se spoznaj v tem! Gal oš je vedno premalo, otrok pa preveč. Že zopet mi jih je nekaj ostalo. Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 13. novemibra 1929. Ste v. 260 c&ina mct&tict 9— Da. Napadomo ga v liipu, ko se bo p.ripravil na pot. Zadovoljen bo. da gre z ameriško pogodbo vse tako gladko od rok, a mi ga presenetimo nepripravljenega. Ti prevzameš šoferja, jaz pa opravim s Colensom. Jim bo v rezervi. In če bi hotel Golenso pobegniti, mu pomolim pod nos tote. Potegnil je iz žepa revolver in ga pregledal. — Vzemi tale zavoj, — je nadaljeval. — Prihraniva si nekaj časa, če od-neseš tole takoj Rosamundi. Reci ji, naj zavoj nemudoma odpelje v ovčarjevo kočo in bo dobre volje, dokler se ne vrneva. Tam bo na varnem, a tu se utegne razviti boj na življenje in smrt. Ne, Colensa ne pripeljemo v kočo. Zasnoval sem boljši načrt. Iztegnil je roko po zavoju, da ga še enkrat potežka in zapomnil si je obseg. — Z Jimovo pomočjo napraviva duplikat prav hitro. Ti lahko greš. Čakal te bom pod oknom na vogalu. Ločila sta se, Sandy je krenil čez travnik k oknu, Hep>bur.n se je pa plazil med grmovjem proti hribčku. Kmalu je bil pri visokem zidu. ki ga je srečno preplezal in hitel dalje. Čim je prispel do hribčka, je tiho zažvižgal. Začul Je korake, toda odgovora ni bilo. Zato je zaklical svoje ime. Takoj je zaslišal Rosatrvundin jrlas vrh hribčka in hitel je tja. — Nisem vedela, kdo je, — je dejala in povesila oči. — Kje je pa Crozier-Tate? — V gradu. Glejte, prinašam vam tole. Vzemite zavoj in vrnite se takoj v kočo nad Črnim nasipom. — Kaj vidva ne pojdeta z menoj? — je vprašala presenečeno. — Vrneva se, čim opraviva svoj posel. — je odgovoril in ji izročil zavoj. — Pa-zite nanj. Vreden je vrečo zlata. To je stenografski zapisnik anglo-ame-riske pogodbe in vseh podrobnosti o konferenci. Pogajanja so poslušali lopovi s pomočjo skritega mikrofona v knjižnici Če je to Colensova ideja, se mu odkrijem. Sicer pa upam, da se prav kmalu srečava in da mu bom lahko izrazil svoje občudovanje. — Ste prepričani, da vam ne preti nevarnost? — je vprašala z drhtečim glasom. — AK smem z vami? Gotovo bi vam lahko pomagala. — Ne. ne smete. S Colensom opraviva sama Gotovo se že pripravlja na pot v Glasgow, kamor odpotuje, čim bo zadeva s pogodbo urejena. Najbolje bo, da obračunamo z njim takod tu, da rmi prekrižamo vse druge račune. — Vem, vem, je zašepetala Rosa- munda: — To je grozno! ln vse to delate zavoljo mene — vi, ki ste že toliko storili zame! Slišal je, kako ji je zadrhtel glas in kako zadržuje sorze. Ne da bi se prav zavedal, kaj počenja, ji je položil obe roki na rame. Čutil je, kako zadrhte-la in že ta občutek rrru je pognal kri v glavo. Potegnil jo je k sebi. Ni se upirala, nasprotno, zdelo se mu je. da mu je hvaležna za pomoč. Kar se ie zavedel, kaj pomenita za njo zadnji dve uri, ko je čakala sama v temi in skušala pomiriti razdražene živce. Nastopila je reakcija. Obšlo jo je čustvo nežnosti. Po tem je slišal, kako mu nekaj še-peče, toda razumel je ni. Nastala je pavza. nakar je znova spregovorila: — Ostanite, bojim se! To je bila najslajša godba, kar jih je kdaj slišal. Bala se je zanj. Želela je, da ostane pri nji. Njena bližana mu je bila neizrečeno prijetna. Srce mu je začelo močno utripati in kri mu je vedno bolj silila v glavo. Njegove roke so jo krepkeje stisnile. Ves svet okrog njiju je izginil, temno nebo nad njima in košato drevje okrog kribčka. Videl je samo njo, njene velike oči, zroče nanj, njena bleda lica in njeno drhteče telo, ..aslonjeno •nanj. Zamoklo je vzkliknil in jo objel. Držal jo je v naročju in v temi je videl, kako so se njena usta odprla in kako so se zalesketab beli zobje. Toda spregovorila ni. Hotela ga je pahniti od sebe, pa ni mogla. Po tem so se njene oči za-tisnile, glava ji je omahnila v njegovo naročje in zdelo se je. da so to zapustile vse moči. —■ Rosamunda! Čutil je, kako mu diha v obraz. Spreletelo ga je nekaj nepopisno sladkega in v naslednjem hipu so se njune ustnice strnile. In vendar ga zasačimo« Ko se je Heipfbuirn vrnil k ctou, kjjer bi se morave pomoči. OdiDd je okno m zlezel v sobo. Zaletel se je v miiZico in jo v zadnjem h!ipai presrtreseC, da ni padla. Njegov pobožaj ie bil term kočiji'vejši. ker ni vedel, kaj se je bifro med njegovo odsotnostjo zgodbo. A tema praiznem hodniku rmrno «vra,t. vodečih na gaJer^o knjižnice Ni vcdeJ. ali ostane zunanji ministar Betibany čez moč v BassemiJa'Ie. Če ostane, bo nedvosrmo v gradu deteiktiv, ki bo skirbel za mie^govo vanuicist. Hepbuirn se de zavedal, da bi bilo zelo ncprijeirijo, če bi ea kor siMn^vega tujca aretirali in zia»?iliisiali. Na 'koncu hodnika ni cjpaz'-Jl žive dtu-se, Pogileda*! je skozi okence sredi ze-leoft vr3o v redni, katrfci« Jdirmi se )e na obraizu poznaHo, da je raz^burjen. — Me že imado na piki, gospod. Nisem mctgel priti prej, — rrrnsilSim, da me eden varfama. - Najmanjši o&la* Din »Schaffhaiisen » precizne žepne ure Ivan Pafciž, LjđbUaaa. Pred Ško- fijo 15. 232© 20odstotne kronske bone Pn&a štedionica, založen zavod d. d., Osijek, Desatičina nI. 27. 974. Drva, premog, koiks pri tvrdki »KURIVO«, Dunaj* ka cesta 33. — Javna skladi« sča (Balkan). Telefon 3434. 2480 2$ Premog ia DRVA oedboijše vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 Zastopnike iščemo za vsa mesta Jugosla* vije za nov in odličen posel, proti plači in proviziji. Javite se osebno aH pismeno na naslov: Trgovačko preduzece, Beograd, Kolarčeva št. lOT, levo. 2479 Zaluiiie lesenih tekstilnih rolet (dervo-ndtki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL mterurb. 32 Trg. hiša z vrtom na najprometnejši točki v RajhenfeuTgu, blizu bazilike (farne cerkve), pripravna za vsakega obrtnika, naprodaj. — Pojasnila daje V. Bavec, fotograf, Rajhenburg. 2477 18 Din tikanje moške aJi damsJke obleke. Najhotireue gajrtderoJbo zlika, očiisrti, potši&e, tudi obrne — VVallet Express. Stari trg štev. 19. Vzgojiteljico dolgoletnimi izkušnjami in pričevali, k 10 letni deklici in petletnemu dečku sprejmem takoj. — Ponudlbe s sliko na naslov: Iragiendeur Strass Leo, Subotica, 3178 A. ROJ1NA KROJAČ za DAME in GOSPODE se je PRESELIL na Celovško cesto štev. 34, vogatl FraffDkooaniske, ter se dose-dainoim kakor bodočim naročnikom naijtopJeje p*ropo-roča. i Krušno in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubljana. Stari trg32 BREZPOSELNI! Poslužite se najugodnejše prilike pl etilne ga stroja VVaJter, Id Vam ga nudi F. KOS v LJubljani, Židovska ni. 5, s popolnim poukom ln naisiffuraeišo eksistenco. Tlta&uCatutni paph ^todaja uptavu f&tovQnhfkeqa ftatodaf □ODDBDDOOEHI ■■■■ ITI ■■■■■■■■■■■■■ I IJLUlJLJL«JLX Ovokoieu aajboO&ih arrecovnib rnamk v retiU teatri četo poceni. NajoOTcJši noddJ otroških vo-z.čkov. od preprostega do najfl-nejSera, lo i«račni vxxzJčki r ta-Jotf. Več enamk sivain* strojev nadooveJKb modelov, del te Pnevroadka. Cenfld franko Prodaja na obroke. «TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovsk- c. 4. L Mikuš •JUBUANA Mestn Im 15 priporoča svojo zaloge dežnikov m solnćniko\ ter sprehaialnin palic Popravila se izvršujejc — točno in solidno — MIHU. Pili prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domači in inozemski za domaČo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog vvfsht Ka t c Uvamiški. plav- Brikete Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/i IkeJitfe: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeser&ek. — Za opravo in inseratni del lista: Oton Christoi. — Vsi v Ljubljani. 4