LETO i.
LJUBU ANA, 8. APRILA 1923.	ŠTEV.	IS.
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNINA: za Jugoslavijo! za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48' — Din.; za Inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stana 1 Din.
LASTNIK IN ODGOVORNI UREDNIK INŽ. F. KRANJEC.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA i Arena Narod. dom«.
Rokopisi se ne vražsjo. — Anonimni dopisi se na sprejemajo.
POŠTNI’'A PLAČANA V GOTOVINI l
SPLIT. (Brzojavno). Na sestanku pooblaščenih zastopnikov „Udruženja Jugoslovanskih Četnikov“ in direktor i ja Or. ju. na. v Splitu /e dosežen popoln sporazum za edinstveno postopan je v borbi proti zunanjim in notranjim sovražnikom veličine in Časti otačbine, narod, edinstva in dinastije Karadjordjevičev.
Za Direkiorij Or. Ju. Na.: Korolija, Tomič, Krstulovič, Cičin-Sajn, Fabris, Nani Za Ud rušenje Četnika: Vozc,de Trifunovič, CvetkovičRistič.
BaSBKBEiT? BB2 B35 335 SKS< * »J **3 SPE BBS* HK'S3K B** BBS ESiaSE BBSEB« BBE SiSBBOi BUfc BSB8Ji# S
»CESAR JANEZ“.
Pet Ivanov se je pojavilo v zadnjih deeemjih na obzorju naše ožje domovine, ki so zavzemali v njej iz-vanredno stališče. Dr. Janez Krek, Ivan Cankar, br. Ivan Tavčar, Dr. Ivan Šušteršič in Ivan Hribar. Prvi trije so se poslovili od nas s častjo in slavo. — Večnaja pamjat. Zadnja dva pa sta zapustila srde niaroge v knjigi naše zgodovine. Šušteršiča se je narod otresel pri zadnjih volitvah •n s tem je tudi definitivno končano zadnje poglavje njegovega političnega delovanja. Hribarja pa je njegovo lastno obrekovanje naperjeno proti Orjuni vrglo iz njegovega po--ložaja. Laž je bila njegovo orodje in laž ga je tudi pokopala.
Ne pišemo temu agentu nekrologa ker vemo, da pride pri drugih vratih nazaj, če se na vrže pri jed-nih na cesto. Zaključujemo samo epoho našega delovanja, epolio našega boja, iz katerega smo izšli zma-gouosno. Nismo se strašili žrtev in zasledovanj, odločno smo branili svoje ideje, nevstrašno smo strgali masko z obraza najvišjega zastopnika Slovenije in ga pokazali v pravi luči. Nismo mu dovolili da izrablja svoj položaj v dosego osebnih ambicij, preprečili smo agentsko mešetarjenje z našimi nacijonalnimi zakladi, razkrinkali smo protežjranje naših državnih izdajic, pokazali smo s prstom celemu narodu nevredne-ža na visoki poziciji in zaklicali
smo mu v obraz, da smo tu čuvarji nacije in države. Odkrito smo mu vrrrli rokavico pred noge in zmaga je naša, boj je končan.
Porabil je vsa sredstva, da nas uniči. l až, intrigantstvo, persekuci-je, policija, žandarmerija, detektivi, skratka, ves državni aparat je bil mobiliziran proti nam — in vendar je zmagala resnica in poštenost. V tej borbi so nam pomagali na noge naši somišljeniki, ki niso naši člani vsled oportunizma. V teh naših somišljenikih leži tudi velika moč naše organizacije in na nje računamo tudi v bodoče v borbi proti nepoštenosti in korupciji.
Hribar je odšel. Mi smo dobro poučeni o njegovih nadaljnih nakanah- Kličemo mu. da nikakor ne bomo pustili rušiti ugleda naši državi, ne bomo nikdar pustili, da bi bila naša poslaništva agenture za umazane mešetarske kupčije. Dovolj je uma-zarij, zaprite agenturo sicer bode epilog tragičen. Vam pa, ki ste sprejeli njegove posle naj bode slučaj Hribar resen spomin, da se v tej državi brez naših idej ne da vladati. Bili smo slabi ko se je zahotelo senilnemu starcu igrati ulogo »Cesarja Janeza«, danes smo močni in znali bomo braniti interese naše države in nacije eventuelno tudi z drugimi sredstvi, kakor smo to delali do sedaj.
ALEŠ POTOČNIK:
Odkrita beseda.
Težko nam gredo te besede \j-t>od peresa, toda stojimo v službi resnice in dolžnost naša je da enkrat za vselej zavrnemo in razkrinkamo potvarjan e zgodov inskih dejstev', ki si jih dovoljujejo separatistični listi v vsaki svoji številki.
Gre za oktoberski prevrat 1. 1918, ki ga »Slovenec« in »Avtonomist« ter drugi klerikalni m radičevski listi slikajo kot elementaren podvig hrvatskega in slovenskega Ljudstva, kot vihar, ki je izbruhnil med Slovenci in Hrvati in pomel obdonavsko monarhijo z lica zembe. Prevrat smo videli na lastne oči. vsem se nam ie /,il zagabil v dno duše in samo želeli smo, da bi se ta ogabni spomin odel z večno pozabo. Prav umestna, je bila in svoj namen c dosegla določba. da se praznuje 1. decembra narodno ujedinjenše. To dejstvo je edina svetla točka, ki 'e zaključila slo-vensko-hrvatsko enomesečno državno samostojnost.
»Slovenec« na se ob lanski obletnici »revolucije« ni sramoval ob-iaviti na uvodnem mestu članek, ki ie v njem poudarjal cia smo se Slovenci dne 28. oktobra 1 r>l 8 sami osvobodili in vrgli tisočletno rob-stvo s pleč. V svoji federalistični zmešan osti, ki je te dni dosegla najvišjo stopnjo mrzlice, sta »Slovenec« in »Avtonomist« pisala navdušene slavospeve na prevrat, ki so samo 'nsult najnodlejše vrste na naše in hrvatsko pleme. Baie se ie ob prevratu pokazala tisočletna hranjena sila in duševnost teli dveh plemen.
Vojaška zgodovina tretje Italije •ie pozna blestečih zmag in vojnih činov, treba pa jili je za ljudskošol-ske čitanke, zato so jih izumili, zato so na črni madež Kobarida prile-
pili trobojno etiketo zmage pri Vit-torio Venelo. Smešen je ta blesteči obliž nam. sodobnikom, ki smo to »zmago« doživeli sami, ki smo bili neposredne priče tega »illustre fatto delle armi italiane«. Naši federalisti po fašistovskem vzorcu očividno pripravljajo nove čitanke za osnovne šole Koroščeve in Radičeve republike. Ker pa vsi čini. ki tvorijo res slavo naše zgodovine in ki smo jih v našem listu že opetovano poudarili, govore za narodno edinstvo. se naši separatisti trudijo dokazati, da je bil prevrat nekaj takega, kar naj bo ogledalo naši učeči se deci. To ogledalo ki daje popačeno sliko tedanjih dogodkov, bomo mi s svo o pestjo utrli, da ne bo režala v obraz maska neprijetnega spomina, kakor je proglaŠenje ujedinjenja strlo deklaracijski okvir.
Ako bi kdo v inozemstvu čital ta dva lista in niiju slavospeve na prevrat, bi se nam opravičeno rogal ves svet. Hočemo pa zabraniti, da se tudi naše 1 udstvo ne bo za-strupljevalo z megalomanskimi izbruhi. Mi si nočemo pridobiti popularnosti naših mas s hvalisanjem činov. ki so naša sramota, dasi bi to našim masam morda laskalo in nam zagotovilo priljubljenost sredi njih. S hvalisanjem in dobrikanjem si nočemo pridobivati pristašev, samo zavednim borcem za jugoslovansko idejo so odprte naše vrste 'f
Vsi vemo, da se Avstrija ni razrušila zato. ker je napočil usodni 28. oktober. Vemo pa tudi vsi. da Slovenci in Hrvati nismo pripomogli niti z mezincem, da se ie to zgodilo. Razmere, dozorele za prevrat, je vstvarilo orože zaveznikov, neposredni povod zanj pa je dal proboj
bolgarske fronte. Srbska vojska in ‘ jugoslovanski dobrovoljci so prebili to fronto. Cel srbski narod se e pet let bojeval za sv^ojo in za našo svobodo. i d eali s ti-dob rov olj ci so pomagali, izdatno pomagali v tej borbi, gros slovenskega in hrvatskega naroda pa je bi! mečno pasiven.
Poudariti je treba, da se nista prva pobunila Zagreb in L ubljana, ampak Dunaj in Berlin. Čez dva dni srno šele pricapljali za njima Slovenci in Hrvati, da »smo z elementarno silo zrušili osovraženo Avstrijo«, ki je že ni bilo več! To je naša zasluga na prevratu! Če bi bil Dunaj še držal, bi držala tudi beli Zagreb in bela Ljubljana. To je dejstvo, okoli tega se ne da nič slepomišiti. Drugo dejstvo je, rla sta se narodni vladi to- in onstran Sotle sestavi ali zelo oočasi. ker še nismo bili gotovi, ali se ni zver samo potaji'a! Nič elementarnega, nič spontanega, nič junaškega, pač na strahopetno in brezglavo zaplotništvo.
Nadaljna dejstva:
Koroško smo izgubili, ker poverjenik za narodno obrambo ni bil sposoben sestaviti ene same kom'Jani e vojakov, ker je dobrovoljce od-slavljal in ker je prelomil svečano javno prisego, da poide prvi na Koroško! Celovca nismo zasedli, ker smo se bali za aproviz^icijo. Dr. Miil-lerju. ki je proglasil preki sod in obsedno stan e nad renitentnimi nem-čurji je narodna .vlada očitala, da »piše krvave besede, ki ne sodijo v moderno demokratično dobo«. Generalu Maistru so vzeli poveljstvo nad Koroško, ki bi jo bil rešil tako gotovo, kakor je rešil Maribor. Italijani so bili že pri Vrhniki, bili so že v L ubljani zasedli bi bili celo Slovenijo, da jili ni ustavil Švabič s svojimi Srbi, vojnimi u.etniki!
Velik moment je našel liliputanske pritlikavce. Narodna vlada je pri vsaki priliki pokazala svojo go-rostasno nesposobnost. Z malo modrosti se vlada svet. naša vlada je ni imela niti trohice, da bi vladala Slovenijo! Zgubljala se je v brezplodnih debatah o avtonomiji in samostojnosti. Ugodno ji je bilo: »š’a se je samostojno suvereno državo«. Tako je delovala glava. Kaj pa je delal naš dobri, bogaboječi in nepokvarjeni narod? Ali naj podrobno opišemo razbojein poboje, tatvine in iope, nasilstva in pijanstvo? Gabi se nam in ugotavljamo samo to; Za tisoč let so se naše^ mase izdivjale v vseh svojih naimžjih instinktih. In to naj bo. o pobožni »Slovenec«, naš ponos? To naj bo »elementarni vihar ogorčenega hrvatsko-slovenske-ga naroda, ki je pokazal vso svojo notranjo silo« ?
Vsi očividci, ki so si ohranili količkaj uvidevnosti v naših demagoš-ko tako temeljito obdelanih časih, vedo. da je prevrat, kakor smo ga izvedli Slovenci ali celo Hrvati, naša neizbrisna sramota. Dokument naše popolne nezrelosti, izbruh vojne psihoze, divjanje in brezsmiselno uničevanje dobrin, ki ga morejo zagrešiti samo barbari ali sužnji, ki jim je dobrohotna usoda vzela gospodarja in se ne boje več njegovega biča, to ie naš prevrat!.
Sovražimo vsako demagogijo in notvarjanie dejstev: teh sredstev se ne bomo poslužili nikoli, kajti priljubljenost v nezavednih masah nam e hekuba! Natočili smo čitateljem čistega vina tistim paki bodo še naprej poveličeval! to žalostno poglavje, ki se je ž njim začela naša svoboda, bomo primešali grenkega žolča. V živo-kričečih barvah bomo naslikali pritlikavo veličino in temni sijaj dni slovenske suverenosti.
Čast. komur čast: Za prevrat nam ne gre nikaka slava. Naj utoneta prevratni dnevi v pozabo, čast, hvala in slava pa našim osvoboditeljem, Srbom in dobrovoljcem!
Malkontenti,
Rekrutirajo se skoro vsi iz onega stanu, ki je najbolj udarjen od današnjih razmer, ki je upravičeno nezadovoljen. Ta stan je uradniški stan. Med njimi pa se dobe tu pa tam tudi korifeje, katerim se sicer ne godi slabo, toda jedni bi hoteli, da se jim godi še boljše, drugi so upravičeno in neupravičeno užaljeni, da se njihove zmožnosti ne upoštevajo tako, kakor si sami žele, in tretji pa so nezadovoljni sploh iz navade. Jed-nem so bile razmere v Avstriji briljantne napram današnjim, drugemu je življenje v sosednih državah sploh občudovanja vredno in občuduje ceiO Albanijo, kadar treba udariti po Jugoslaviji. Tu govorimo samo o tistih malkontemih, ki bi bili v gotovih prilikah navdušeni Jugoslovani, ki niso principijelno nasprotni naši državi. Med njimi je mnogo, zelo mnogo jako nadarjenih ljudi, ki bi si bili slekli lahko nevenljivih zaslug za našo državo da so jej poklonili svoje zmožnost; na koristen način.
Toda poglejmo si malo njih delo v preteklih štirih letih.
Naši malkontentje niso morda nastali po prevratu, bog ne daj. Oni so starega pokolenja in linije poedinih segajo celo v staro predvojno Avstrijo. V težkem vojnem času pa se je njih število zelo hitro množilo. Naložili so si na rame silno breme, da končajo čimprej vojno in zrušijo Avstrijo pa naj pride potem kar hoče. V to svrho so se organizirali v tajne cercle mistične lože itd. Shajali pa so se navadno v kavarniških ogalih v zadimljenih beznicah, ali pa v vinskih katakombah, kjer so si ob ugodnih prilikah, seveda v smrtnem strahu, razodevali svoje skrite želje. V teh bratovščinah se je skrivalo in zbiralo vse. kar se je balo strelskih jarkov, skrivalo pa se je navadno tudi vse ono, kar je na račun voine dobro živelo. V teh krogih sc je s posebnim spoštovanjem omenjalo naše mučenike in vodilo se ie tudi računa v češkoslovaških legi-iali in jugoslovanskih dobrovoljcih. Skoro točno so voditelji teh krogov vedeli, kdaj se je dogodil kak polom na frontah in takrat se je, priznamo resnici na ljubo, oglasil marsikateri mecenas in plačal za pijačo. Da pri takih prilikah ni ostalo brez mačkov, to se samo obsebi razume, toda naši malkontenti so tudi te žrtve ra-devolje položili na altar bodoče Ju-eoslavije. Oni so vedeli točno kdaj nastopi prevrat in ker je bilo za ta moment že vse pripravljeno, so ga mirno čakali, da bi ne vstvarjali nepotrebnih žrtev. Gotovo pa je in jim to tudi priznamo, da so vedno
na nacijonalne žrtve z največjim spoštovanjem in občudovanjem gledali.
Toda šalo na stran. Ti naši mai-kontentje so si stekli nevenljivih zaslug pri polomu Avstrije s tem. da so delali vedno in povsod ravno obratno, kakor je zahtevala država. Oni so bili navzoči povsod kjer je bilo treba kritizirati državne odredbe, nikjer jih ni manjkalo, kjer se je spodkopaval državni ugled, kjer se je rušilo zaupanje v končno zmago. Takšne jih je našel prevrat in takšni so ostali do danes. Oni so z veseljem pozdravili Jugoslavijo toda to je bilo tudi vse. kar so za njo po preobratu storili. Kmalu so zapazili, da Jugoslavija ni taka. kakor so si jo predstavljali v bivši Avstriji in zato hajd k svoji stari metodi. Pr! tem pa niso niti malo pomislili, da je njihova metoda zrušila Avstrijo, da pa tudi lahko zruši Jugoslavijo. Njim je geslo »Naj hudič vzame vse skupaj, potem bode že kaj prišlo«. Taktika njihova pri zboljšanju razmer je rušiti ne pa graditi. Vsled tega se oni tudi ne organizirajo v močne organizacije, ker bi v takih morali pokazati pozitivno delo. Njim je tudi delo po prevratu silno olajšano. ker to kar so preje delali tajno, delajo sedaj lahko javno. Na podlagi tega dejstva so postali tudi silno korajžni. Vestno pazijo na vsako pozitivno delo. ga takoj vzame o v pretres in v kritiko, dajejo nasvete, se tudi včasih postavljajo v bran itd. Javno in odločno se oni ne borijo, nač pa te vzamejo na muho, k er ni rizika, in borba proti njim je iako težka, ker se večinoma konča v osebnostih in se zvežejo z vsakomur, samo da pobedijo.
Naša organizacija je marsikateremu malkonteutu odprla oči. kajti tudi mi smo malkontenti, toda naša taktika je taktika pozitivnega dela. Tudi mi povdar amo ob vsaki priliki, da ni vse tako v naši državi kakor bi moralo biti, toda mi delamo na to da vsako zlo odpravimo, odpravili ga bodemo pa samo tedaj, če se organiziramo vsi, ki dobro mislimo v mogočno organizacijo. Tudi v naših organizacijah se zbirajo možje trpini, toda ti ne rušijo, ampak čakajo na moment, ko bode naša organizacija stopila na plan in zaklicala vsem škodljivcem, izkoriščevalcem in uničevalcem države — dovolj je! Vam Pa malkontenti, ki se vam niso še odprle oči. ki prezirljivo gledate na naše delo, ker ga še niste spoznali, vam kličemo, pustite nam ga dovršiti in v kratkem nam bodete peli hvalo.
LJUBO D. JURKOVIČ:
Za medjusobiio
unoznav? ir’e.
Pisati o potrebi kulturnog i pro-svetnog rada naše organizacije ni-kad nije dovoljno: tu potrebu oseca-mo osobito mi, koji 'želimo, da od na-šeg hisiorijom razdvojenog naroda stvorimd jedan jedinstven, i to narod u modemom smislu te reči; narod koji ima svoju sopstvenu kul-turu i svoju civilizaciji!.
Mislim, da je suvišno isticati kako je taj rad težak i mnogostručan. Ja ču nastojati da n ovo par vrsta iznesem ne jedan precizan program rada, nego samo nekolko misli o po-četnom radii. U proštom broju »Or-junc« ja sam naglasio, da je prva potreba stvaranja jedinstvene jugo-slavenske kulture: medusobno upo-znavanje. Kako stvari danas stoje, naš se narod savršeno ne poznajo.
Pre svega neophodno je potrebi-to, da jedan drugome zalazimo, da organizuiemo izmeničke izlete, koji treba da budil skopčani sa što je moguče manj:m troskom, a da pri
tome što je moguče više stvari vidimo.
Ako braea Hrvati podu u Srbiju i tu vide srpske zadužbine, mana-stire i druge naše spomenike; ako se tu porazgovore sa srbijanskim Seljakom, oni če svojim očima da vide da s ve to nije samo srpsko. nego da je to njihovo hrvatsko.
Ako braea Srbi podu u Slovenija, na izvor Save, i tu poslušam tajanstven; Šum njena vodopada. vide lepote Triglava, Bohinja i Bleda, oni ec da usetc da sve to nije samo slovensko, nego da je to i njihovo
srpsko.	.
Ako braea Slovenci podu u nasu lepu i kršnu Dalmaciji!, i tu vide lepote naše obale i osetc čari našega nK>ra, oni če da odmah u prvom momentu poštami gordi i ponosu^ ?>to če svakome n;oči da kažu: i Dalmacija je naša Otadžbimv. !td. itd
Eto; takovo medusobno »poznavanje učiniio bi, da svaki sin ove zemlje zavoli jednako sve delove i \ s ve krajev e naše Otadžbine, da u j svakom tremiiku bude spreman i krv I svoju dati za ujemi slobodu. neza-■ \iss.iost, celokupnost i veleum.
i.;. L \ Vij ij n. Sp; n 1
ih kad bisiiio se ograničili samo kav m;Cin rnedusobnog upozna-ut* način koji zapravo spada s tobračaja, i koji je vrlo i skup, mi bi smo se vrlo kasno
iiO 1	- i i.
dakle, d.
se
pri-
sredstava, koji bi
i;
klsieiua t o gr af sk e
• HI'i. bili)
hv - 1 no i drugih i!;is u iomc pomo;
.9ki<ipt!čke i slike, skopčane sa predavanj ma, tiiCKio H takoaer, da nam 11 tnnogo-m« pr mogmi. Radi toga, .trebilo bi de. Orjuna stupi u veza sa društvi-ma 5 ustanovama, koji se sličnim siv *r nia bave, pa da, na pr., kroz jcdiiu godiou svaka organizacija u svbm delokrugu može barem na plaiiiu da pokaže najglavnije gradove nase Države, najlepše krajeve itd, Razume sc- sve to trebalo bi, da buds \ o.fono i orp.v.nizovaao od kulturni cija Orjune.
Dalje, Si ke srebale bi da brdu pron racene tužnim ontsima, koji bi zahv.ifa!? i malo politike i kulturne is.:,..-; , te orisi vali narodne običaje itd Tinpšte stvari, koje bi učimle sli— ku vi:,e razumljivu i zanimljviju.
Sva ta popratna predavanja trebalo bi da budu sastavljena od nas'h organizacija, odnosno kraja, koji slika prkazuje, i to zato da ia predavanja odgovore tačno svome zadat-ku i da narod bude bolje obvešten.
Rii in za medusobnom upozna-va- in treba, da posvetimo osobitu pažriju, jer je to baza za stvarame nase jedinstvene nacije i naše jedinstvene kulture.
Kulturne sekcije Orjune na posao za medusobno upoznavanje!
O*- una m narodna stranka.
(Mariborskemu dopisniku »jutra* njih Novosti«.)
izjavili smo že svoječasno, da na napade ne bomo reagirali ter se ne bomo bavili z brezplodno pole* miku, ker so naše metode drugač* ne. Mariborski dopisnik »Jutranjih Novosti« pa je napisal v 50. šte* vilki članek »Orjuna«, v katerem presoja naš pokret dokaj drugače, kakor ga je presojal pred nekaj dnevi. Radi tega se nam zdi umest* no odgovoriti v kratkem na neka« t.ere njegove misli, ki so še vedno napačne.
Pred vsem je docela napačno ponovno predbacivanje naši orga* nizaci ji, da je zašla v vode gotove stranke. To se ni zgodilo nikjer in nikoli; priznavamo pa lojalno, da so gotovi posamezniki zagrešili nekaj nerodnosti; toda to so storili kot posamezniki, kot docela pri* vatne osebe in so dobili za to tudi grajo in opozorilo, da bodo pri po^ rovitvi sličnih slučajev brez par* dona izključeni. Dopisnika »Jutra* njih Novosti« žal ne poznamo, so* dime pa, da je toliko pameten, da ne bo presojal celega našega po* kreta po teh posameznikih. Take stvari sp dogajajo v vseh pokretih in v vseh organizacijah; tudi v ra* dikalni stranki so se dogodile, vze* mimo n. pr. Se slučaj g. Stojana Protič-i, Če bi pa mi danes prešo* jali celokupno narodno rad;kalno stranko po g. Protieu, bi ne le ne imeli prav, amp;»k bi ji delali s tem tudi veliko krivico. Če je naša or* ganizacija nastopila kje proti na* rodni radikalni strank?, ni nastopila proti njej kot taki, ker za to ni
imela nobenega povoda, ampak je nastopila le proti njenim izrast* kom, proti posameznim osebam, ki s svojim delom niso škodovale le naši vzvišeni naeijonaini in dr* ”:a\ rA stvari, ampak — tudi narod* oi vadikalni stranki sami. Imen .na bomo navajali, prvič, ker su do* volj znana in drugič, ker jim ne maramo greniti politične agonije, v kateri se itak že nahajajo.
Kar se tiče Cirilove tiskarne, je naše stališče dovolj znano; kar se pa dee očitka, da smo se doslej borili le proti »našim ljudem«, prc* ti »našim bratom«, pribijemo samo to, da klerikalcev — seveda le huj* skačev in ne onih zaslepljenih mas, ki so pri teh volitvah, vrgle svoje kroglice v njihove urne — ne smatramo za »svoje ljudi« in za »tvoje brate«. Oni, ki rušijo naše narodno in državno edinstvo, ki z d*.magogičnim hujskanjem neukih mas ovirajo našo konsolidacijo, so prav tako naši nasprotniki in so* vražniki, kakor n. pr. nemški ire* dentisti; da, mi jih taksiramo čelo nižje, ker nemški iredentisti imajo s svojega n a e i j on a 1 n e g a stališča kolikor toliko prav, naši ljudje, ki razdirajo svojo lastno državo, so pa čisto navadni izdajalci, ki za svoje počenjanje nimajo nobene moralne opravičbe. Vsled tega smatramo boj proti tem elemen* tom za prav tako upravičen in nu< jen, kaker proti nemškim ireden* tistom. Sicer pa bodi povedano, da nismo nastopali samo proti »na* šim ljudem«, ampak tudi proti Nemcem in dosegli tudi uspehe, katerih pa ne moremo objaviti. Da se nismo borili profi Nemcem ta* ko, kakor smo hoteli, je pa krivi, v največji meri ravno Usta sirarn ka, katere glasilo so »Jutranje No* vosti«, ker nas je pri vsakem ko* raku ovirala in preprečevala naše delovanje. Če bi tega ne bilo — bodite uverjeni — bi tudi nemškega poslanca na Štajerskem ne bilo. Sicer pa bomo upoštevali dopisni* kove besede in ga v kratkem te* meljito prepričali, da tudi nemških rovarjev ne respektiramo. Rado* ve dni smo le. če ne bo on sam po* tem prvi, ki bo padel po nas?
O končnih smotrih našega po* kreta ne bomo govorili; mi gremo dalje svojo pot, uverjeni, da bo
porušeno prej vse, kar se nam po* stavlja na pot, kakor pa bodo klo* nile naše mlade moči. Naglašamo pa ponovno, da naši smrtri ne stre* me po rehabilitaciji kake stranke, pa naj bo to demokratska, radi* kalna ali katerakoli druga, ampak po rehabilitaciji našega jugoslo* venskega naroda od Špilja in Ce* lovca do Skadra in Soluna, od Čr* nega morja pa do Soče. Hočemo utrditi to našo državo, katero hočemo veliko, zdravo, edinstveno in bogato, ne pa malo, oslabljeno, razbito in obubožano. Če je dopis* m k overjen, da nas bo narodna radikalna stranka podpirala v tem in samo v tem smislu našega programa, i otern bomo njeno pomoč pozdravili z odkritosrčnim vese* ljem in potem — o tem smo uver* jeni — med nami tudi ne bo več diferenc.
Prej pa še mora radikalna stranka iz svoje srede odstraniti vse nacijonalne izdajice, odreči se mora javno vseh onih ljudi, ki se še danes za njo skrivajo, da si so
nas hoteli zaradi naše nacijonalne ideje moriti z bajoneti nacijonal* ne nase armade. Obljubiti pa mo* ra končno, da se ne bode nikdar
več za ceno nacionalnega izdajst* va polakomnila naših nacijcnalnib
nasprotnikov. —
Reševali,e držav, krize.
(Glasovi nacionalističnega tiska.)
Kriza, v katero je zavedena naša država po marčevih volitvah v na-roano skupščino, še ni rešena. Raz-umi.ivo je. da tako nejasno stanje skrbi vso javnost, a posebno nas nacionaliste, ki vidimo v rešitvi te krize obstoj države in dobrobiti eeie nacije.
Naš tisk pazno spremlja razvoj stvari. Tako p.še naš glavni organ splitska »Pobeda«:
Uvideli smo. da ie normalna rešitev nemogoča. Vemo tudi. da .e na sedanji poti v nevarnosti ono. česar se ne more doseči dvakrat, a to je država in ker vemo* kako malo pomeni elementarno' delo, vidimo kot edini sigurni izhod ta, da se parlament razpusti, da se na ta način razveljavijo separatistični mandati.
Potem pa nove volitve, na podlagi pridobljene izkušnje, z glavnim ciljem, onemogočit' separatistični atentat na državo onih elementov, kateri želi. o edinstveno in močno državo.
Novosadski »Vidovdan« piše v uvodniku:
Radič, združen z degeneriranim bosanskim begom,, ki je lizal podplate avstrijskemu orožniku in s spovednikom Cesarice Cite. črnim Korošcem, je že dovedel državo na reb propasti. Hoče li on zares zrušiti -pridobitev milijonov jugoslovanskih grobov, to pa ne zavisi od njega in njegove družbe, nego od odločnosti in energije državotvornih moči. Kakršnakoli je vlada gospoda Pašiča, ona je legalizirana kot predstavnica te države in ona mora končati z izdajicami. Z ozirom na resnost položaja, mora se pozabiti vse strankarske skrupule. »postaviti se mora koalicija vseh prijateljev države, katera postavi Radiča pred sodišče.	*
Zločin bi naredila vsaka državotvorna stranka ki bi odbila vstop v to vlado narodnega sodišča.
To zahteva ves jugoslovanski narod, to zahtevajo še posebno jugo-slovenski nacijonalisti.
Naj kraljevska vlada pošlje Radiča kamor hoče: v ječo ali v noriš-| nico, nam ;e vseeno, ampak on ne i sme ostati v javnem življenju Jugoslavije. drugače bodo našli naeijona-lisd možnost, da ga odstranijo za vedno.
Razmotrivajoč razvoj krize piše »Vidovdan« dalje:
Obstojajo jasni znaki o formaciji nacionalnega bloka, kateri bi moral sprožiti vse svoje grupirane moči, brez obzira na strankarske razlike proti že obstoječemu separatističnemu bloku, katerega centralni nosilec je g. Radič.
Izgleda. da so se naposled odprle oči vsem. in da so uvideli, kako diktira pretežka notrama in zunanja situacija. kot radikalcem (g. Pašiču),
tako demokratom (g. Pribičeviču), da Iščejo, ne onega, kar jih cepi, nego ono kar jih veže.
Subotiški »Princip« piše: Po nacionalističnem pojmovanju današnje politične situacije, leži ključ rešitve v prvi vrsti v ureditvi odno-šajev z Radičem in sestavi vlade ter parlamentarne večine, eventu-elnih bodočih volitev .itd.
Popolnoma sekundarno je vprašanje, koliko mandatov ima posamezna stranka: šele ko bode rešeno vprašanje Radiča, bodemo mogli preiti na regulacijo ostalih proble-
iižil pekm
V sem članom tu vsem organizacijam. Ponovno se opozarja, da je vsak organiziran čian dolžan nositi nacionalistični znak. Pričakujemo, da se bodo člani odzvali temu pozivu, sicer bode po prvem ukoru, sledilo izključenje iz organizacije.
Vsem (jrganizaes ain. Naši organizaciji. ki je čisto nacionalistična in državotvorna ie dolžnost, da sodeluje pri vseh državnih in nacionalnih svečanostih, vsled tega ona večkrat korporativno nastopa v .avnosti. Po-
mov. Brez te rešitve ss naša notra« i trebno je torej, da in.a Orjuna svoj lija politika ne more premakniti z mrtve točke. Ne bojim se, da bi zgrešil, če rečem, da ie v tem fakti? tudi fakt dozorevanja naše evolucija v nacionalnem jugoslo venskem duhu. Brez velikih konf.agnacij ni ve-nvjh dozorevanj, ni velikih zmag
VAŠČAN:
Km?t e
OrUmaši.
Nacionalistični plamen, ki ga je zanetila mata iskrica v Splitu, in ki se je razširil že po celi naši domovini, prodira tudi v poslednjo kmetsko vas. V času hujskanja brata pioti bratu in političnih spletk, v kakršnih živimo danes, je spoznal tudi naš kmet. da mu je edini sp is v nacionalno močni državi. V času, ko triumfira črna reakcija in demago-štvo, je-začela spregledavati tudi naša vas in naci onalistične vrste so se začele polniti z najzdravejšim delom našega naroda — s kmeti
Težka izkušnia, ki jo je prestal naš kmet med svetovno vojno, je odprla marsikomu oči. Ko so ga razni nemški vsemogočneži obsipali z »v/indiischer Humi« in sličnimi priimki, je začel spoznavati, da v državi, za katero se bori. on ni doma. Videl je umiranje in poniževanje našega naroda, iii to je bila dobra, četudi strašna in težka šola. Prišel je prevrat, poginili so naši tlačite, t, a naš rod je ostal. Kdo se ne spominja onih dni po prevratu! Ali takrat v svojem velikem veselju nismo videli ljudi, ki so tudi vzklikali »Živela Jugoslavija«, a v srcu so mislili vse kaj drugega. Mehka in blaga slovanska ‘duša, ki ne' zna sovražiti je tudi takrat Dodala roko v spravo in pomiritev. Koliko sreče, da smo &krat obračun ih z njimi, kot so zaslužili! In ti ljudje hočejo zopet sedaj prodajati našo grudo tujcu, grudo Id jo kmet 1 ubi boli. kot vsak drugi, ker z njo živi, se z njo pogovarja in tudi razume.
Tovariši kmetjt ’ Mi. že organizirani kmetje-nacijona’išti vas oo-zivl anio. da pristopite v naše vrste. Orjuna nam bo najprej priborila našo izgubljeno Staro pravdo. Vam pa, ki hočete rušiti naše edinstvo in našo tako krvavo priborjeno svobodo, sporočujemo da kakor močno ljubimo našo u edinjeno domovini*, tako jo bomo znali tudi braniti. Čas obračuna mora enkrat priti in bodite prepričani, da tedaj ne bo oprpščanja.
optruc strose:
u	v
serijo pre-
prapor, pod katerim se bodo v teh in drugih prilikah zbirali njeni člani. Direktorij je odločil v to svrho edinstven prapor za Orjuno in obenem ukazu e, da si mora vsaka mestna Orjuna v najkrajšem času nabaviti tak orapor. — Opis prapora: Državna zastava 93X114. cm: na belem polju je z jedne strani napis Za Na-ci u a z druge »Or.Ju.Na.«; drog e črno pobarvan. Na dnu prapora se lahko z drobnimi zlatimi črkami uveze ime dotične mestne Oriune.
Zbirati e fotografij. Redakcija »Pobede« prosi vse oblastne in po-edine mestne cdbore. da ji pošljejo vse fotografije, katere imajo in ki so v zvezi z našim pokretom,
To služi:
1. Za skioptikonsko da vanj o našem pokreti
2. Za publiciranje o »Pobedi«.
3. Za »Almanah Orjune«, ki izide v Splitu koncem leta. v katerem bode prikazan ves razvitek nacionalističnega pokreta.
Finančno-ekoncmska sekcija Mestna Or.tu.ua. Ljubljana ima prvo sejo v torek dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v Areni Nar. doma. Vse prijavljene članice in člani se opozarja« io da se udeležijo seje radi razdelitve dela. Vabijo se tudi nove članice in člani, ki bi hoteli, sodelovati.
Načelnik.
Sreda a ves v poljanski dolini. Dne 1. t. m. se je vršil informativen sestanek naših somišljenikov za poljansko' dolino, ki je bil nadvse dobro obiskan, dasi so bili somišljeniki šele v zaetdem trenutku vsled zakasnele pošte obveščeni. Po teme* i Štern razjasnenju se je izvolil pri-i oravljalni odbor, ki ima nalogo zbirati člane in pripraviti vse potrebno za ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 15. t. m. popoldan.
Orjuna u Zemunu održala je 11. o. m. prvi svoj matine. Učestvovali su mnogi članovi beograclskog Na-rodnog Pozorišta. O. Rijavec pevao je u/, pratnju g. Srbulja; na kiaviru je svrao Rode Stankovič; g. Milutinovič deklamirao je razne pesme. Matine je bio posečen preko očeki-vanja. Tom prigodom držao je g. Mladen Ilič lep pozdravni govor u kom je publist rastumačio tko smo i šta hočemo. Mi smo organizovane nacionaliste, koji hočemo da ostva-rirno ideju jedinstva. Mečemo plemenske raskomadane države, nego jednu jedinstvenu i snažnu državu. Ne borimo se ni za jednu stranku, a ni protiv ikoje stranke. Mi se borimo za veličitm države i za napre-dak naroda. Hočemo jedan narod sa jednim imenom, sa jednirn duhom. Hočemo da bol Istre podjednako
OS!
;ča Beograd, Zagreb i Ljubljana.
S( N j LAŠKI:
H??;! r//d narodfii) u;ed5nf«”nle
li za našo svobodo, milijoni so se zanjo žrtvovali, preganjani so se razkropili po svetu, nj h kri je napojila vso našo zemljo od furlanske nižine do makedonsk h ravnin. Sveta je ta zemlja, svetu kri mučencev jo je posvetila, in .	u	,	m zavest je dala našim borcem vzlic tolikim
Dolga je bila pot našega roda iz svobode	neuspehom, vzlic tolikim žrtvam, pogurn in si-
loma se je moralo pokoriti novim vlaaalcem, deloma se je umaknilo v gorate kraje in v primorska mesta in na otoke Adrije
polju in ustanovilo karantansko v..jvotlino, ki je obsegala skoro vse današnje Slovence. Od države panonskih Slovencev, v ogrski nižini so
Že i. 804. stokajo romanski Istrani, kako j nam ostali samo zapadni robov i. Drugo je uni-
skozi noč suženstva 1 novi svobodi. P, v- .■!' vtkovih, ki jih je preživel naš človek v tes ii m v lobstvu, v vseh stoletjih, ko je bil v' ovan v težke spone odvisnosti od tujih gospodarjev, v vsej sramotni dobi hlapčevstva in ps i. anja zasledujemo, kakor rdečo nit, v zgodovini našega troimenega naroda hrepe nenje po zlatem solncu oživljajoče svobode, podlajeno zavest, ki večkrat vzplameni v mogočnem čaru. zavest, da biva na vsem ozemlju od visokih Alp do Balkana, od Soče do Vardarju, od adrijanskega do belega morja ed 'i sam edinstven, po jeziku in po krvi istoroden narod.
Ze od prvih dni, ko se odpre zgodovinska ki •; i našemu narodu, skozi vso dobo hlapčevstva do današnjega dne vidimo v našem plemenu ne samo hrepenenje po svobodi in osiimosvojemn, ampak tudi krvave boje za ort t<kVnic našega naivišjega cilja, boje in ujid' /■! ti*cJS ij in samostojnost vej---.kega naroda..
Neuspeli za neuspehom očetov, skuro ven no zakrivljen vsled izdajstva, ned'scipiine in egoizma lastnih ljudi, ni oplašil sinov, ni j^ti.‘šil vnukov. Odkar so nas zasužnjili, borit se K’ tmš rod za osamosvojitev in za ujedinje-ti,I.j tr.ril se k za svoj prostor pod solneem. Nt 1 rjciiio ,-amo dsočt . in Hsočev, ki so pad-
lo, da so se vedno znova dvignili in borih skozi stoletja, dokler niso padle spone, dokler se niso zdrobile verige.
Ni še osvobojena vsa naša zemlja. Zibel
škodo jim delajo Slovani, ki so zasedli isterske kraje in se tu vedejo kot gospodarji. Naš rod ni prišel sem kot ponižno, poljedelsko pleme ovčje narave, ampak kot bojevito ljudstvo, ki jc zančljivo vprašalo svoje nasprotnike: »Kdo izmed ljudi, ki jih obsevajo soinčni žarki, je tako močan, da bi nas premagal? Navajeni
ka našega rodu, lepa Koroška, sedež naših, smo._ da si lastimo tuje zemlje, ne pa, da bi si knezov, sveto polje Gosposvetsko, je še- ved- j drugi osvojili našo. Taka bode naša navada,
no vkovano v starem robstvu in naša krasna zemlja ob severni Adriji je na novo zasužnjena, ugrabljena naši veliki materi Jugoslaviji na iždajniški in zahrbten način. Ali ne obupujmo, kakor naši očetje niso obupali, kajti na naši strani je pravica in sama zgodovina nam daje zagotovilo, da zasije tudi tem, danes še neodrešenim pokrajinam zaželeni dan, dan tol ko časa pričakovan v dušah naših očetov, v dušah naših, dan, ko bo stopal ponosen svoboden rod po vsei svobodni naši zemlji.
Kut edinstven rod le stopilo naše jugoslo- ; vensko pleme v sredi 6. stoletja preko Karpa-1 jugoslo-! tov in Donave iz pradomovine slovanske, ve-‘ 1 like ruske n'žine, na ozemlje, ki ga danes imenuje svojo last. Pač je bilo to ozemlje, ki ga je takrat zasedel naš narod, mnogo obširnejše, kakor je danes. Vsa ogrska nižina, alpske doline do Donave in tirolskih viš‘n — vse to je bilo naseljeno od novega rodu
dokler bode kaj boja in kaj mečev.«
Ali ta rod ni prinesel seboj samo svoje bojevitosti, ampak tudi brezmejno svobodoljubje, ki ga nam označuje bizantinski pisatelj in cesar Mavricij z besedami: »Nobeden noče biti drugemu pokoren«. To prokleto svojstvo nediscipline našega plemena smo podedovali do današnjega dne, to svojstvo jc vrglo naš rod v strahovito robstvo tujih gospodarjev, to svojstvo je oviralo in zabranjevalo toliko ča-! sa naše ujedinjenje, Tujcu se rajši uklonimo j kot bratu.
Edinsven narod se je vsled zemljep'snega položaja zasedenega ozemlja, vsled kulturnih razmer prejšnjega časa — na zapadnem delu je prevladovala rimska, na vzhodnem pa grška kultura —, vsled separatističnih teženj, ki so vedno vladale v narodu, razkrojil v več delov, od katerih so si tri plemena ustanovila lastne države, ki so posale središče sosednih rodov. Na severozapadu si je pleme, ki je za-
člla madžarska poplava.
V Posavju in v Dalmaciji si je ustanovilo pleme Hrvatov dve veliki banovini, ki sta se pozneje strnili v kraljevino Hrvaško.
Jugovzhodni del našega naroda pa, ki je prišel v najbližje sosedstvo bizantinskega carstva in njegove kulture, si je kot srbsko pieme osnovalo svojo lastno državo.
S Slovani je prišel drug bojevit narod v Poduuavje in Potisje, narod Obrov. la sicer maloštevilen, a zato tembolj bojevit narod si >e znal pokoriti del Slovanov, ki so_ prebivali skupno ž njim na istem ozemlju- Sicer ta odvisnost ni trajala dolgo, kajti že 1. 023. so se
Prejšnje, večinoma poroma njeno prebival- i sedlo alpsko gorovje in njegove obronke, zbi-srvo ‘ega ozemlja, je bilo deloma uničeno, de- ralo okoli svojega središča na Gosposvetskem
Slovani dvignili zoper svoje
tlačitelje in si pri-
boriti zopet samostojnost. Takrat se je ustanovila velika zvezna država zapadnih Slovanov pod vodstvom kralja Sama, obstoječa iz Karantanije. češke in Polabske Slovanske, 1 o Samovi smrti pa je vsa zveza razpadla v svoje sestavne dele.
V zapadni Evropi se je bn medtem izvr-.l popoten prevrat. Rimske pokrajine so pnšle v oblast germanskih na vodov, ki so si stavili za cilj svetovni imperij. Kar so bili Rimljani staremu veku, to so hoteli postati Nunci srednjemu in novemu veku. In brezprimerni disciplini in vztrajnosti nemškega naroda se :e posrečilo, da je ta narod deloma udejstvil svoj cilj, katerega končno oživotvorjenje je hotel izvojevati z vso temu plemenu lastno nasi.-nostjo v svetovni vojni.	(Dalje	prih	)
Narodnemu ženstvu v Mariboru! V življenju kulturnih narodov igra žena zelo veliko vlogo, včasih celo večjo nego mož. Posebno vzgoja nov.h generacij je poverjena v prvi vrsti ujej in brez njenega sodelovanja ni mogoče vzgojiti zavednih in narodno zvestih mladen čev in mladenk, ki so po svojih prednikih pozvani, da čuvajo domovino in njene pridobitve. Da bo pa narodno delo jugoslovanske žene bolj sistematično, bolj organizirano nego doslej. je sklenila Orjuna ustanovili povsod svoje ženske sekcije. Da tudi naš Maribor pokaže, da ima dovolj narodno - zavednih mladenk in žen, ki so pripravljene posvetiti se temu de.u, sklicujemo za četrtek 5. aprila ob 20. uri zvečer v veliko dvorano restavracije »Maribor« informativni sestanek vseh narodnih mladenk in žen v Mariboru. Pridite vse, ki hočete delati za naš narod.
Odgeden izlet primorskih Orjua. Radi tehničnih težkoč je odgoden izlet Orione v Beograd n. ni. in Preko pri Zadru. Javil se bode naknadno dan. ko se bo vršil.
Prlnrave za veliki kongres Orju-113 v Zagreta. Naš direktorij skrbno pripravlja veMko naciiona’istično manifestacijo, ki se bede lete« vršila v Zagrebu. Izdeluje se podroben načrt skupinskih svečanosti-, nastopa akcijskih čet itd. Te dni pride tudi delegat direktorija v Belgrad, da dovrši tudi finaricijski načrt ki bode omogočil čim sijajnejši uspeh kongresa.
Orjuna v Besu: in Hereeg. širi se neobičnom brzinom. Do sada su se osnovale Orjurte u Tuzli, TrebTju, Brčkome, Bos. Brodu, Doboju, Zenici VNecradu. Pa d m čim a, Mosta-ru, Ljubuškom, Fcči, Oračanici, Banjaluki, Prijedoru, Jajcu i Travniku.
Sarajevska Orjuna održala je 25. pr. m. svoju oblasnu Skupštinu, koja je bla vrio dobro posečena i koja je dokazala, da naša ideja po-bectuje i našu divnu Herceg-Bosnu. Izabran je novi Obiasni Odbor sa dr. Ferdom Prenjom na čelu.
Orjuna v Dubrovniku imaia je svoju izvanrednu skupštinu 11. o. mj„ na kojoj se je raspravljalo o radu i delovanju i buduč‘m zadacima Or-june. Izabran je novi upravni odbor, kojernu je predsednik Prof. Oskar Marčič.
Nove Orjune u Dalmaciji ustanovile su se u Hvaru, Starigradu, Malom Prologu i Lečevici.
KusfwrH
Nacionalisti! Nema sumnje da je najbolja nacionalna knjiga almanah »Jugoslavija« izdanje jugosloven-skili dobrovoljaca u Zagrebu. Ta narodna knjiga sadrži 320 strana sa naiboljim kulturnim i nacionalnim sadržajem, a ukrašen je sa preko 100 shka iz velikih borbi za narodno oslobodjenje i ujedinjenje. Ilustracije je radio akademski slikar g. Oe-can, a cena toj velikoj narodnoj knjigi ie samo 20 dinara. Savez dobrovoljaca u Zagrebu žrtvovao je mnogo da rodoljubnoj puhlici pružl če-sfitu rarodnu lektiru, ali rodoljuba izgieda da je vrlo malo. Dužnost je mladjih nacionalista da tu knjigu pregledaju i oreporuče u svoin kraju svakome tko voli svoj rod. svoju književnost i svoje propagandističke nacionalne knjige, kao što je almanah »Jugoslavija«. — Narudžbe nri-ma Savez Dobrovoljaca u Zagrebu.
vest?.
Apel jugoslovanske omladine »Preporod« iz I. 19121191311914.
Jugoslovanski pokret v dijat ških vrstah v Sloveniji je zahteval ob izbruhu vojne I. 1914. 36 ml a* dih žrtev, ki so naši narodno čut či javnosti še v živem spominu. Pokr tača tega omladinskega g': banja Avgust Jenko in Ivan Fridli: cher sta plačala svoje delo in pre: pričanje z življenjem. Jenko je padel na srbskem bojišču kot če: taš, Endlichcr pa je bil obsojen na 20lefno ječo in umrl v Gradcu, drugi tovariši so bili obsojeni na 14 dni do šest mesecev, dr. Janže Novak, takrat sedmošolec v Goro ci, pa na pet let, ki je bil o priliki jugoslovanske manifestacije na pritisk slovanskih klubov v parim meniu. po treh letih zapora amns* stiran.
Historijat tega gibanja zbirajo sedaj tovariši in prijatelji ter prot simo ob tej priliki vse, da pošilja> jo nabrano gradivo na nas!o\' Ev* gen Lovšin, Miklošičeva cesta 15, da izdamo v doglednem času pre: gled jugoslovanskega gibanja med dijaštvom v predvojnih letih. —:
J. K.
Odbor za prenos kosti Ivana Endlicherja je izdal nabiralne po: le, potrjene od politične oblasti v Ljubljani, na katere bodo nabirali prijatelji velikega pokojnika pro: stovoljne prispevke, da prepelje: mo njegove posmrtne ostanke v osvobojeno domovino, katero je tako iskreno ljubil in tvegal svoje mlado življenje zanjo.
Pole so podpisane od pred s cb niha E. Lovšina, I. blagajnika Le: skovica, U. blagajnika Ante GnU dovca in tajnika Kravosa. Poslali smo pole zanesljivim osebam, pri: jat sl jem pokojnika in njegovim somišljenikom.
Ev. prispevke izven nabiralnih pol sprejema odbor na naslov: E. Lovšin, Miklošičeva cesta 15.
XpHcroc Bacitpece! MaanosuMa h HHraHHMa opanocaasue aepe necni-k mo u{;a3HHK XpMC iOBa BacKpce»i>a.
OOjiacuH oii6op, PegaKUtba n AtiMKiincTpauuja.
Mandelj, Tomc, Babnik. Prva tobačna tov. Slov. republike v Ljubljani d. d. Tako nekako bo naslov današnje kr. tob. tov. v Ljubljani v futuristični Koroščevi republiki. Ničesar bi ne imeli proti temu, če bi ti gosp. velekapitalisti ne bili tako fantast čno domišljavi in predrzni, da si že danes prisvajajo nekako nelegalno pravo ter se smatrajo kot edini lastniki tovarne za katero si morejo še pri g. Korošcu izposlovati tozadevno koncesjo, katero pa jim bo leta zamogei dati šele v republiki Nebeškega kraljestva če mu bo kralj neba in zemlje podelil kak kotiček za njegovo republiko. Dokler pa ne bodo omenjeni posestniki imeli tozadevne koncesije pa nam v kr. tob. tov. ne bodo gospodarili kakor bo njim ljubo. Vedite, da smo molče prenašali vse šikanacije od vaše kakor tudi s strani vaših starih in mladih podrepnikov. Na naše tozadevne upravičene pritožbe se niste ozirali, temveč pričeli ste v znamenju partizanstva tem hujšo gonjo proti nam. Metali ste nas direktno s kota v kot, kakor to še danes vršite, dočim vašim ljubljencem postiljale oo njih želji in jih ščitite, če tudi ne postopajo pravilno. Toda do tu in ne dalje. Bdeli smo in bd mo nad vsakim vašim korakom in bliža se 12. ura. ko izpraznimo čašo v katero ste sami točili strup, katerega bodete sedaj izpili. Zagrinjalo se dviga in gorje Vam ko bodo tudi drugi imeli vpogled kaj se je vršilo in kaj se vrši za kulisami pod vašim vodstvom in nadzorstvom. Kar se je vršilo n kai se danes vrši v tobačni tovarni kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, to je škandal, to je anarhija. In tej hočemo in bomo storil konec. V tovarni mora zavladati red kakršen spada v državni urad. To pa bo le tedaj, ko bo vodstvo v rokah ljudi. ki bodo to dolžnost izpolnjevali v polni meri brez vsakega partizanstva, kar bo v korist državi in v zadoščenje vsem naslovljencem in delavstvu. — Dnevno se čita po listih pritožbe tudi radi tobačnih izdelkov. Ah ste li enkrat dali na upravičene pritožbe konzumentov le par vrstic odgovora? Ne! Pri korit h ste se smejali in zabavljali čez Srbe češ oni so krivi, ker boljše tobake sami kade. Mi pa prav mo vi ste krivi, da se kadilci pritožujejo. Vse je fe v vaših rokah in vi ste krivi, da je v cigaretah prah, smef, odpadci vrvi etc. etc. Kajti mlade, delovne idealne ljudi zapostavljate, šikanirate, jih mečete iz kota v kot, puščate raje tedne in tedne nezaposlene, mesto da bi iih postavili tja. kjer bi lahko vnorabili svoie moči za ono. kar se dfugim niti od daleč ne zljubi, oziroma so za to radi starosti žc nezmožni. Krivo je temu pač le vaše partizanstvo, ker če človek ne trobi vsaj navidezno v aš rog. zgubi pri vas neko gotovo zaupanje in radi tega ga .treba preganjati z vsemi močmi in če bi se hotel kaj pritožiti pa ga nahruli kot psa, sicer pa skušaj uvesti zoper njega disciplinarno postopanje. Ali morda ni res —? — Narod naš dokaze hrani! Zato poživljamo Upravo državnih monopolov in kr. finančno ministrstvo v Beogradu, da odmah napravi red katerega tukajšnje vodstvo ni. v stanu napraviti. Izčisti naj se gadja zalega in sicer brez pardona pa naj si bo spodaj ili zgoraj. Kar je radi starosti nezmožno, ven ž njim, ajdi v penzijo, drugo pa takoj z mesta kamor ne spada. Vodstvo tovarne pa v roke osebi, ki v uradu ne pozna politike in ne uganja partizanstva. Toliko za danes. SpecijaHtete, posebne vrste delikates pa bomo servirali g. veletovar-narjem morda že v eni posebnli številk, katere izvod na finejšem papirju bomo poslali tudi v Beograd! Na-
pravili bomo konec vašemu samovladami!, zatiranju etc. — in spraviti vas bodemo tja. kamor spadate s cesarjem Janežem tudi vi. Ne poznamo več usmiljenja, ker ste nas preveč navadili trpeti in zato vedite, da se vam bliža konec, v dosego katerega smo pripravljeni žrtvovati vse, a uporabti tudi najskrajnejša sredstva, da konečno zasije soince svobode tudi delavstvu, katero ve o vaši zalegi dovolj povedati in vam je že v neštetih slučajih samo vrglo v oči. Vi pa ste molčal ! Ali veste kaj to pomeni —■;? Morda bomo pa mi vendar tudi za vas izposlovali pri upravi primerno nagrado, ker mi pa popreje ne bomo molčali. Vsem preganjancem, posebno trpečemu delavstvu pa kličemo: Ne uklonite sc! Zmaga pravice je gotova.
Iz Dolnje Lendave se nam poroča: Tvrdka Revcsz iz Dol. Lendave naroči čipke na državnem zavodu za žensko domačo obrt v prekmurščini. Popolnoma razumljivo! Državni zv-vod m edsrovori v nemščini, sedaj dopisuje tvrdka v skoraj nentzum-1 ivi nemščini videč, da naš državni zavod posluje v nemškem jeziku. To je skrajni škandal. On. ur.: Ravnatelj tega zavoda je bil pred kratkim odlikovan z redom Sv. Save Ili. razreda.
Korošci in Orjuna. Prejeli smo: Bila sem te dni po oprav k h v Gu-štanju v našem jugoslovenskem delu Koroške ter govorila s tamkajš-mimi našimi ljudmi tudi o Grbini. Kakor sem se prepričala, so o našem pokretu popolnoma napačno poučeni in morala sem se zelo truditi, da sem jim dopovedala, kaj je pravzaprav Orjuna in kaj hoče. O našem gibanju so jih napačno poučili razni nemčurji iz delavnice južne železnice v Mariboru, ki hodijo večkrat v Mežiško dolino. Ker sem vedela, da bom naletela na odpor, sem vzela s seboj tudi nekaj številk našega lis a, katerega sem razdelila med nje hi ko so jih prečkali, so postali tudi oni naši somišljeniki. Sicer pa so razmere v našem delu Koroške v narodnem oziru še vedno naravnost obupne. V guštanjski tovarni so vsi ljudje na vodilnih mestih Nemci ali pa zagrizeni nemčurji in kdor se j‘m brezpogojno ne pokorava in ne trobi v njihov rog, pride brez usmiljenja ob kruh. Hudo nem-čursko propagando razvija z onstran meje tudi zloglasni »Misthalerbund«, kateremu ppevečmo naše oblasti vse premalo pažnie. Zavedni Slovenci so tamkaj samo klerikalci, ljudje, ki se drže starih koroških načel, obsojajo pa neznačajne in nenarodne štajerske kler kalce. Čeprav so klerikalci, nikdar ne napadajo zavednih Slovencev nasprotnih strank, ker smatrajo da bi se s tem pregrešili proti svojim rojakom in škodovali skupni stvari. Radi tega jih spoštujem in cenim kljub njihovi poFtični pripadnosti, česar pa nikoli ne bi mogla trditi napram štaiersk'm. Za Orjuno samo so tla tu težavna, sčasoma pa bo že šlo.
Sv. Trojica v Slov. gor. Po zaslugi cesarja Janeza, ki je 1. 1921., nekaj dni po svojem ofcijelnem potovanju po Slovenskih goricah obiskal našega najzagvizenejšega neni-čurja Ferdinanda Goloba, je začel rasti greben tudi našim »Nemcem«. Na veselici tukajšnje požarne hrambe meseca februarja t. 1. so se predrznih lenarški Požarniki prepevati nemške pesmi in poslovili so se od tukajšnjih bratcev z glasnimi Heil«-kl'ci. Na predvečer volitev so preplavili ves trg z dvojezičnimi lepaki za VI. Skrinjico. Ferd. Golob je imel v svoji h si volilni lokal, kamor je vabil mimoidoče volilce in jim prigovarjal, da vržejo krogljico v VI. skrinj co. Nadalje so agitirali za to skrinjico med drugimi tudi sledeči odborniki: gostilu. Mlinarič in njegov sin. čevljaiji Horvat, usnjarja Kir-biseb in gosHiiičar ter tule. pek Za-vernigg. Tako je dobila nemška Skrinjica 20 glasov, dasi se je pri ljudskem štetju naštelo v celem volilnem okolišu komaj pet Nemcev — od ko-j h sta pa dva odsotna. Delna zasluga tega »uspeha« pripade tudi zavednim Slovencem, med njimi so tudi drž. uradniki, ki jih redkokedaj slišiš spregovoriti s temi nemčurji slovensko besedico. Kihih svarilu po raznih časopisih sc ti ljudje še niso poboljšali niti sedaj po vol tvah. Ostali so tudi verni Golobovi odjemalci, dasi imamo v trgu tri slovenske trgovine, ki bi jim istotako postregle. Opozarjamo jih zato tokrat poslednjič: ako to ne zaleže, priobčeno njihova imena. Poživljamo pa vso zavedno slovensko ljudstvo, da sc izogiba označenih trgovin in gostiln ter podpira dosledno le res slovenske obrtnike-
Hrastnik. Naši nepoboljšljivi uemci in nemčurji zopet v zdi gaj o
glave. Pri zadnjih volitvah se e zopet pokazal rudniški ravnatelj NVieitschnigg v svoji pravi luči. Hotel ie pritisniti na gostilničaria kemične tovarne Grada, da ne bi agitira! protinemško. Ta pa, ker noče biti suženj Burgcria Wie!ischnigga el eram, jim je pokazal fige in odpovedal Pogodbo. Kakor čujerno pride na njegovo mesto nek celjski nemškutar. Zadmi čas je, da se osnuje tudi pri nas »Orjuna,« ki bode prevzela vestno stražo v te, nekdanji nemški postojanki in našim sovragom malo postrigla peruti.
Iz zasedenega ozemlja, če čila le 'iste a la »Slovenec«, boste videli, da je nekaj ljudi naših namreč — že pristopilo k fašistom. »Slovenec« ima navado, da ob tej priliki napada Sokolstvo, češ sokolska vzgoja je kr-va temu Stvar pa je malo drugačna. Kriva je v prvi vrsti Sčekova ! politika. Ta je deloval na vse prete-i ge na to, da pristopijo Slovenci julij-; ske krajine k stranki laških lderikai-i cev — popolacov. Zaradi tega se je . bil za kulisami hud boj med Sčckorn ! in VVilfanom. Zah bo g se stvar ni jav-i no razpravljala, kajti potem bi dobil j Šček tak odgovor od ljudstva, ka-j koršnega zasluži. Vse je ostalo koli-| kor toliko tajno, pa vendar je prišlo j toliko v javnost, da je ljudstvo izgu-: bilo svojo glavo in postalo popolno-j ma demoralizirano. Eni so se posta-1 vili na stališče, da je potem pač tudi | njim dovoljeno, izbrali so ono laško | stranko, ki jim osebno več kor‘sti,
; pa ne samo osebno, ampak tudi v ; narodnem oziru, kar se tiče miru. Pa ' so začeli pristopati v zadnjem času | k fasstom, ker s tem so si zavaro-i vali življenje in imetje. Če bi čifali ! lašistovski dnevnik »Popolo di Tri-. este«, bi uvideli, da napreduje faši-5 zem med Slovenci vedno boli. Kra-| ške trdne vasi imajo že močne fa-i sstovske sekcije, Senožeče, Komen, itd. v zadnjem času se je ustanovila sekcija v Šturjah pri Ajdovščini, tc-, raj večinoma v krajih, kjer bi Itali->a,nj si morda lahko ustanovili majhen klubčič, ker jih tam skoro ni, ne na celega društva, če bi prišlo sedaj do volitev, ne verjamem, da bi
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevijev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge Dragotui , Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, | telefon 157.
j PSSsiBSaHSia
dosegli tak _ uspeh, kakor pri pr v h 15, maja. Zdaj l;i morda bilo hujše strankarstvo, kut v Jugoslaviji, 'a vs	je	krivo	v	prvi	v?$ ti Šče?
kovstvo, potem pa tudi protidržav-no počenjanje klerikalcev v materi domovini. Zadnjič sem se moral prav pošte;.-') skregati v gr Tim, ker nek tei’-ec trdil, da se Slovencem boljše godi v Italiji kot v Jugoslavije Tam jiii trpinčijo Srbi in jih zatirajo. To je posledica p sanja vaših ir,faranih klerikalnih lisiov. Da bi bila možnost, ne zahtevajte več plebiscita pri nas. Polom te ga potem ravno tako kakor na Koroškem. Edino sila dobi ie kraje še, drugega nič. Toliko v informacijo, da uvidite, da je naše delo brezplodno, dokier se i:e spremene razmere pri vas.
Pokret piše, inšpektorat ministrstva financ je poslal pod Br. 33.52') 3. jan. tržkemu županstvu v Sloveniji akt sledeče vsebine: Dostavlja se n prilog u ovlaštenje s moibom, da se preda mciiccu. a o lome oba-viksti oval inšpektorat. TrŽko županstvo odgovarja tako: Nerazumljiv dopis! Se prosi za slovensko, hrvaško ali nemško dopisovanje. Franc Guček, župan. To je toraj avtonomija. Bomo poizvedeli kje se nahaja ta Koroščeva korifeja.
Živijo Radič Republika! Tako je kričal peki Josip Lojk, oticija! kr. tobačne tovarne v Ljubljani ob priliki slavja novih viških zvonov na vrtu gostilne »pri Pošti«. Ali je mari pozabil, da je bil pod Avstrijo mizar. Brez komentarja upravi na znanje.
Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti pri Znan o najboljši in najcene si. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljena. Breg 20 in podružnica Aleksandrova c, 1.
vranam!
RNi ih
..tip
TRSK MSPJi C
Mi, nacionalisti se ne smemo angažirati za nobeno politiko, ker smo izven in iznad strank. Za nas obstoji samo narod, a vprašanje države je vprašanje samega naroda.
&fsO kašljate je edino sredstvo proti prehlajenju
i*
o
SU
>CO
2Q
R«ten sigšsrria gsomaga drogerija in foto-manufaktura
v
Cvančara, Ljubljana
n
Zobna pasta
Aikadont“
Ustna voda
if
DINAMON (( roli dovoljenju žu-p:n tva), VŽiGALNE VRVI (K i. dr. vedno tn zalogi j ri
FRAN STUPICA
Hill. fiiiisila lih 1.
Trgovina s poljedelskimi stroji in železnino. NAKUP STARIH KOVIN in ŽELEZA.
mmm mmm mtm
GRIČAR & MEJAČ,
LJUBLJANA	|
samo ŠELENBURODVA Ul ICA š: 3 I
oblelie ,	I
'J+Ufir	K'-
! CHARLES PRINC
Poštni prodal 124.
A*
LJUBI JANA,
MIKLOŠIČEVA C. 86.
H III■ I IH —milili I mi ■	.....
Kr* mencpolRB v<B!€&rod&f8 W
„ •>
«?. z s.
m ii
LjMbliEns, Dunajska ccssta Sl. 1^* f||
F--;. ^MHitiriiiikcsa In
feiaga r.a	^
Totctsn iiasri-rS?. 11.?,
Stran 4.
»O R J U N A«
Stev. 16.
rohižtifo, preproge, gaostelžna oprema, MpeM® potrebščine. celokupne notranje dekors^e v maivež i izbiri ter nafinižIBb cenah.
m debelo I	drobno!
Ceniki ffrazkol
Zaloga pohištva En preprog
ars>l Droic Maribor
s m !uis9m ‘VNvnann
DlAOiVN&aa 'O
VNIAODHl VNSr»N3dNON
IS
Ing. V. NIKOLIČ
Kral evski dvorski liferant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
is)»š
ljubijama j
Otroški
vozički
zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji >n dvokolesa so najcenejši: uTRIBUNA1*, tovarne dvokoles in otroSkih vožickov
v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
IZTAIEEDEN UŽITEK
boš imel, če si privoščiš
v restavraciji gl,kolodvora
v Ljubljani	rimsko	čašo
J. S L Mr
ji
in
m\
;il
I, DOLIIČAE
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNEl!
restavrater.
LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
TELEFON ŠT. 75.
It
oblastveno mm sla leni Miner in mestni stavbenik
lila liiie ii.ll.
Mie in pnptira vssHovrstise Me zpie, lis zpie. Mmletoke file iti.
Ul I i
mil: utici
75
Telefon int. St. 247
Avtomobile
kolesa, motorje, pnevmatsko vseh vrst, olje, bencin in
drug® potrebščine
ima vedno v zalogi
F. Florjančič
LJUBLJANA
DRAGO
SCHVVAB
1. lini tig iv. 3
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
ICIIIIVIIII,
!! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE!!
v zalogi speeijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pelerine, zimniki, raglani etc.
Udelava oblek v lastnem modernem salonu.
Glavna zaloga cigaretnega papirja „JIBADIi:“
Papir en groš.
Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni.
A. LAMPRET
Krekov trg it. 10.
Telefon int. St. 247.
Carinsko - Posredniki • Bureaux Podružnice«
Uvoz GH0M Isvoz . Za«reb' 1
m	Jesenice,	Boh.	Bistrica*
Centrala LlU&IJckSlS Kolodlv. ulica 41. Čakovec, Rakek.
Autogaraia
AUTODELAVNICA
mmmmmsm ammmm mmammmKm
fMERAKL|
a boje, barve, lak, kit,
a
I
emajl, čopiči
najboljše kakovosti nudi
I
i
i
Maribor, Ljubljana, Novisad,
LJUBLJANA S podružnica. centrala. podružnica.
MEBUtKBtitSNKSl
GLiNCE 37.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani