N«ive£ii slovenski dnevnik v ZJruzeniK drzava.li
n
Velj* X« V»e leto - . .	$6 00
7m pol leta.....$3.00
Z« New York odo leto -	$->.00
21« inozemstvo celo leto	$7.Q0
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki,
The largest Slovenian DaOj L* tike United Stote«.
Issued every daj except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«.
1F0N: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the, Post Office at New York, N. Y., under Act of Congre« of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO.. 35. — ŠTEV. 35.
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 11, 1926. — ČETRTEK, 11. FEBRUARJA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV.
POLOŽAJ MED NEMČIJO IN ITALIJO
Italijanski poslanik je baje odpotoval iz Berlina. Kriza, ki je nastala vsled prismuknjenega govora italijanskega ministrskega predsednika, ni še končana. — Protestno zborovanje v Inšbruku. Liga narodov naj posreduje.
Newyorski župan nevarno bolan.
LONDON, Anglija, I 0. februarja. — Spor med Nemčijo in Italijo je bil oživljen posebno (vsled poročila, katero je priobčil neki londonski list, da sta namreč odpotovala iz Berlina tamošnji itali-anski poslanik ter vodja italijanskega poslaništva. Naenkrat ni bilo mogoče dobiti potrdila tega poro-ila, a temu je sledila objava govora, katerega je mel nemški zunanji minister Stresemailn v nemškem državnem zboru. S tem govorom je Strese-•lann zavrnil napad na Nemčijo, katerega je vpri-voril italijanski diktator Mussolini.
Mussolini je trdil, da vrši Nemčija Italijanom sovražno kampanjo v gorenji dolini reke Aliže v
Newyorski župan Walker je zbolel na vnetju sapnika ter mora ostati več dni v postelji. — Njegovo stanje ni nevarno, vendar pa potrebuje miru.
ALBANY, N. Y.f 10. februarja. Ko bo newyorski župan Jimmy Wa7iker zadostno okreval od napada unotja sapnika, da se bo lahko vrnil v New York, bo treba uves.li radikalne izpremeiabe v napornem vodstvu njegov p«; a ura dat je Izjavil tir. William Walker, njegov brat.
Čeprav našo določili danes s* nobenega pozitivnega roka za po-vratek v New York, je izjavil dr. Walker, da mora ^njegov brat Iz-llžni Tirolski, kjer SO nastanjeni Nemci že dolga'premen iti svoy delavni načrt. <la
toletja. Odkar je morala Avstrija odstopiti Ita- bf> mo^e p«™*** r*™-
nost ujegoveanii telesnemu srfanju. ,Za p!*ieetek je ofljjavil, -da bodo za več tetdnov odpovedane vse njegove družabne obveznot^i in da se bo moral i>o "opravljenju rutinskega dela v občinski hiši pošteno od|>očit i.
Župan je zanpal zgodaj <lanes zjutraj potem ko je preživel miren večer v svoji sobi v hotelu Rad bi se vrnil domov. — je rekel '\j<"gov brat. — a čas njegovega povraitka bo odvisen o.d ocllo-č tve njegovih zdravnikov.
V zlrav-Ttvenem stanju župana je bilo opaziti včeraj izdatno izboljšanje.
iji južno Tirolsko, so neprestano poročali, kako -labo postopajo Italijani s temi Nemci.
V	tukajšnjih političnih krogih posvečajo izja-. am Stresemanna veliko pozornost, posebno pa l:er je izjavil Stresemann, da je bil Mussolinijev crovor v svoji banalnosti 'bolj primeren za politično zborovanje" in da je bil poln domišljavati, nasprotij in nasilnosti. Stresemann je rekel, da se Nemčija kulturno, ne pa politično zanima za južno 1 irolsko. Predno so prišli fašisti s svojim političnim pustolovcem Mussolinijem na čelo italijanske
lade, sta dala italijanska vlada in italijanski kralj lemškim prebivalcem zagotovila, da jih ne bo ni-i^do motil glede jezika, vere in kulture.
Z ozirom na to, da je Nemčija ravnokar naproša za vstop v Ligo narodov, so razpravljali prav
»sebno o izjavi Stresema.nna, da nišo proti Nemili izrečene pretnje Mussolinija v soglasju z du-■iom Lige narodov.
V	londonskih političnih krogih napeto pričaku-'ijo odgovora Mussolinija na govor nemškega mi-
• istra za zunanje zadeve.
Ker se boje, da so skovali Bavarci v južni Tirol-ki zaroto v namenu, da vprizore oboroženo usta-;of so izvršile fašiatovske čete v tridentinskem o-
SENAT ZA POSREDOVANJE
V ANTRACITNI STAVKI
S 54 glasovi proti 21 se je zavzel senat za posredovanje v premogarski stavki. — Predsednik Coo-lidge pa vendar noče ničesar slišati o tem. — Delavski tajnik Davis igra vlogo posredovalca.
Kapitan William Stayton. narodni predsednik zveze proti pro-hibieijtski postavi, je izjavil včeraj na trinajc-stem letnem banketu rest a vrat er je v v hotelu Asitor. da -so škof Manning in njegovi prohibicijski uradniki odgovorni za bii t lega rje.
l>oba Volfciteadove postave zna-či povečanje tihotapstva z žga-.	"li	i njem ter konDpeijo zvezne vlade,
eraju petdeset aretacij, tekom katerih so baje za-jpred prohisbicijo ni bilo nikakih
plenile preaej orožja in municije.	j but lesarje v. Pred uvedbo Vol-
'Dtn.tetwa • i n c i	•	-t • . fteadove postave jc bila vlada
£L1NLVA, Ovica, I (J. februarja. — Zanimanje , V , •	,
J	J dosti močna, <la je izvajala svoje
vseh krogov Lige je bilo danes koncentrirano na odredbe.
Nemčijo. Sredi spora glede poitalijančenja južne — v**kdo ve. da ne more zvez Tirolske na škodo nemško govorečega dela prebi- na vlada ixve?'1 !voje .l,<f?1te \n
i	..i	.	.	vi i 'zle l^^^ve. Ce je pr.se.l človek
valstva prejšnje avstrijske province je nemška vlada včeraj objavila, da bo takoj vložila formalno prošnjo, da bo pripuščena v Ligo kot članica. Nemški konzul Aschmann je obvestil danes generalnega tajnika Lige, Sir Eric Drummonda, da je bila prošnja odposlana.
I akoj nato je sklical predsednik Scialoia svet Lige lc seji, ki se bo vršila v petek zjutraj. Na tej seji bodo odredili vse potrebno za posebno zborovanje, ki bo najbrž določeno na 1 0. marca, vsled cesar bo zavzela Nemčija svoje mesto v svetu Li-narodov tekom zadnjih sej v mesecu marcu. Kar se tiče italijansko-nemškega položaja, bo Nemčija porabila svoje stališče kot članica Lige za to, da protestira proti postopanju z narodnostnimi manjšinami.
DUNAJ, Avstrija, 1 0. februarja. — Veliko zborovanje, ki se je vršilo v Inšbruku, na katerem so protestirali proti pretnjam Mussolinija ter pozvali avstrijsko vlado, naj se obrne na Ligo narodov, je že obrodilo sadove.
Govor Mussolinija v italijanski poslanski zbornici v soboto je bil predmet posvetovanj v tirolskem deželnem zboru. Govorniki so opozarjali na nezmernost izvajanj italijanskega diktatorja, i )eželni zbor je sprejel nato resolucijo, v kateri poziva avstrijsko vlado, naj takoj vloži pri Ligi na-»dov protest proti pretnjam Mussolinija.
WASHINGTON, D. C., 10. februarja. — Senat je naprosil včeraj predsednika Coolidgea, naj posreduje v premogarski stavki, nakar je bila v Beli hiši takoj objavljena avtorizirana izjava, soglasno s katero se ni pripetilo ničesar novega, kar bi moglo napotiti predsednika, da opusti svojo politiko ne-vmešavanja. Predsednik smatra sklep senata za dragocen izraz nazorov, ki pa zanj ni obvezen.
Resolucija, katero je že tretjič predložil senator Copeland, poziva predsednika, naj ob primernem času povabi zastopnike premogarjev in delodajalcev v Belo hišo ter jim poudari narodno važnost takojšnje uravnave antracitne stavke. Resolucija je bila sprejeta s 54 glasovi proti 21. Zanjo je glasovalo 26 republikancev, 27 demokratov in en se-! nator farmersko-delavske stranke. Proti resoluciji pa je glasovalo 1 9 republikancev in dva demokrata. Senatorja Reed in Borah sta kritizirala resolucijo kot brezpomembno kretnjo. Borah je menil, da ima senat prav toliko pravice sklicati tako konferenco kot predsednik.
Delavski tajnik Davis si na skrivnem prizadeva spraviti skupaj zastopnika premogarjev in delodajalcev, da prehrani predsedniku nadalj ne -zadrege. Administracijski voditelj v senatu si je še v zadnjem trenutku prizadeval pregovoriti Cope-landa, da izpremeni svojo resolucijo tako, da naj lelavski tajnik Davis mesto predsednika Coolidga skliče tozadevno konferenco.
HARRISBURG, Pa., 10. februarja. — Priz-devanja poslancev iz antracitnega okraja, da napote državno zakonodajo k sprejemu resolucije, potom katere naj bi predsednik skušal uravnati an-tracitno stavko, so se izjalovila, ko je bil s 1 08 proti 85 glasovi sprejet predlog, da se izroči resolucijo rudarskemu komiteju.
V državnem senatu se je vršilo drugo čitanje predloge sen. Steele, ki predlaga komisijo, ki naj bi na temelju državne policijske sile prevzela ob-I novljenje dela v premovnikih ter vodstvo proizvajanja antracitnega premoga. Predloga je bila vrnjena rudarskemu komiteju.
WILKES-BARRE, 10. februarja. — Demonstracijski sprevod več kot 600 stavkujočih antracit nih premogarjev je ustavila včeraj na cestah North Scrantona močno oborožena policija. Sprevod se je hotel napotiti proti Diamond V/ashery v pred šestimi leti v stik z zveznim Park Place, da postavi tam pikete. Okrajni iz-
uradnikom. je bil prazen in po- vrševalni svet United Mine Workers je izdal poziv
.stan. Nato pa so se počen pojav.	«	.	v .	r
<1 jat i ovaduhi, špijooi, lažnjivci, na stav*arje. naj pomagajo neuspesnim organiza-
podkupljenci in tatovi, da poma- i torjem na postaven in miren način, da se ustavi de-
gajo stvari suhačev. Na tisoče j 1Q v sedemnajstih pralnicah premoga. Ti prostori
mož je že odpustila oblast y,a iz- - - -	r
vedenje probib-ieijske <po.sta.ve
Volstead odgovoren za butlegarje.
Vlada, ki se mora poslužiti takih elementov in takih sredstev, ne more pričakovati drugega ko* da izgubi zaupanje.
baje obratujejo brez ozira na stavko.
Indija
dobi lastno mornarico.
DEUII. Indija, 10. februarja. Podkralj lord Heading je sporočil včeraj drža vrne nm svetu, da bo ustvarjena kraljeva indijska mor-COURMAYEUR Italija, 10. fe-! nariea koi kombatantna sila in da
je ponovno izjavil, da jc sicer naloga vlade voditi zbovnico v njenih posli h, da pa mora tudi slu žiti deželi.
Kapitan Franco je 2avršil polet.
Španski kapitan je zavr-šil svoj polet iz Španske v Buenos Aires. — Svečan sprejem v argentinskem glavnem mestu.
BUENOS AIRES. Argentina, 10. februarja. — Danes je tukaj pristal s svojim aeroplanom španski kapitan Franco.
S tem je izavršil svoj polet i/. Španske v Argent ino. Ustavil se je bil v Montevideo, odkoder je dospel sem v dveh urah.
Razdaljo med Palosom na Španskem in med Buenos Aires je preletel brez vsakih posebnih zgod. Le enkrat se mu jo nekoliko pokvaril propeler, vsled Česar se je moral spustiti na morje. Toda ta nedosiateik je bil hitro popravljan.
Vsega skupaj je preletel približno šest ti,=<*T' milj.
Prebivalstvo tukajšnjega mesta je priredilo Francu in njegovim -spremljevalcem svečan sprejem.
Štirje otroci zgoreli.
^ C0ATESV1LLE, Pa.. 10. febr. Štirje otroci >o zgoreli danes, ko je unič:l počar dom Benjamina Ettersa v Goo-dto\vn. v bližini tu-kajšnjoga kraja.
Otroci no bili osemletna Frances. triletni George, dve let stari Thco;lo,rc in pot mesecev stari Benjamin.
Mrs. Ebters, iki je bila v hiši s svojimi šestimi otroci, se je rešila z dvema otrokoma na verando, odkoder jo je spravil neki sosed s pomočjo lcitvice na varno. Medtem pa se je požar tako ra:zširil. da je postala rešitev ostalih otrok nemogoča.
Neprestani nalivi v Londonu.
LONDON, Anglija, 10. febr. — Ketr dežuje v Londonu že osemnajst dni za|x>redoma. je rrka Tamza. nevarno narasla. Tekom protekle noči je na našla za šest inčev ter .še vedno narašča.
Največje zadrege pa povzroča v Lomi on u reka Lea, ki je isto-
tako narasla t<>r je 7.elo •deroča. *
C'-e ne bo kmalu nehalo deževati, bodo po-slediee resne. Vremenski urad izjavlja, da bo deževalo še naprej in da ;bo pričel najbrž padati tudi sneg.
Angleški preti generalna stavka.
Ves narod organiziran, da premaga zadrege, ki bodo posledica premogovne krize. — Vlada nabira prostovoljce. — Imenovanje glavenga komisarja za vzdržan je bistvenih dobav.
LONDON. Anglija. 10. febr. — Čeprav prevladuje mnenje, da bo Anglija rešila svoje resne indu-sti-ijalne probleme, ne da bi ji bilo itreba iti skozi stiske generalne stavke, izpopolnjujejo vendar oni. ki so dgovorni za variuwit dežele. na tihem načrte.
Ti načrti imajo v glavnem namen zagotoviti dobavo bistvenih potrebščin, če bi stavka izpreme-".i!a trans po rtaeijske črte ali na kak drugi način ogrozila normal-, ne razmere.
Ker je treba računati z močno it jo. da l>odo fpremogarji /a-stavkali v par mesecih, ter jvoti'^-nil.i s seboj v stavko tudi ž«-ii'/.ni-f^ke delavce ter drusre važne d< -lav-»ke unije, je pričela vlada v zadnjem easm razdeljevati An srbijo v ozemlja, ki '1k>:1o dobila krajevne vrhovne komisarje v slučaju proglasitve generalne stavke.
Nad vsemi temi .krajevnimi komisarji bo generalni -komisar, ko-jega naloga bo nadzorovati ta o-zemlja ter udejstviti posebne od-redbe 'za deželo v splošnem.
G kavni komisar bo generalni postni mojster. Sir William Thomson. član parlamenta.
Pod tsdboj -bo hnel več nadal-nih -uradnikov, ki bodo nadzorovali vse zadeve glede transporta, železnic, poštne službe itd.
V namenu, da še bolj zavaruje javnost *za slučaj stavke, je imenovala vlada na tihem rekrutacij-ske častnike, kojih naloga je nabirati prostovoljne delavce.
Medtem pa pričakujejo z vi'i-ko napetostjo poročila premogovne komis'je, od katerih ho v glavnem odvisno, če bo izbruhnila generalna s>tavka ali ne.
Predsednikove počitnice.
WASHINGTON, D. C., 10. f« b.
Ofieijchio je .'bilo objavljeno, ih ne bo v tekočem letu pre Iscdnika v SAvaniscCttn. ^Iass. Coolidgc namerava preživeti del poletja izwu WashLngtona. a ni še objavil >v -jih »tozadevnih načrtov. Njegov skle.p bo odvisen od doJžime kongresnega zanimanja.
Smrt slavnega vodnika.
bruarja. V starosti osem in šestdesetih let je umrl tukaj Giusep-I>e Pasigax, splošno znan goirski vodnik. Spremljal je vojvodo iz Abrucov na raznih njegovih ek-vpt dicijah. tako v Abrucih kot v Al ask i j ji Himalaji.
Pershing bo predložil poročilo.
WASHINGTON. 1). C., 11. feb. ♦Jutri 1k> \i-nil v Wasliuigton general Pcmhing ter bo predložil CoolkLgp-u poročilo glede svojega delovanja kot načelnik Taena-Aiica plebiscitne komisije.
bo ob istem časri rokoiršti*uirana indijska t»:govska mornarica.
Indijci bodo dobili mesta častnikov v novi mornarici, ki bo obstajata od prLčetka iz kanonikih čolnov iter drugih manjših ladij.
Francoske finance.
^ . .. aii. • .
PARIZ. Francija. 10. febr. — Čeprav je .presegala vrednost do-larja 27 francoskih frankov, sta vendar skušala včeraj poslanika zbornica in senat naprtiti vladi odgovornost, za zavlačevanje glede finančne predloge.
Ministrski predsednik Briand
.i ■-Vy
Pogodba med Ameriko in Špansko.
WASHINGTON. D. ('., 10. feb. Danes je bila podpisana v državnem departmentu pogodba med zastopniki Spaavake in Združenih dr ž a v. Pogodba določa, da ne bo Španska skušala imjjortirati v Združme države nobene opojne pijače.
Podobna pogodba jc sklenjena tudi med ^Združenimi državami in Anglijo.
Papež blagoslovil ameriške vojake.
RIM. Italija, 10. februarja. — Ko so do-ipeli sem mornarji z ameriške križarke "Pittsburgh", jih je sprejel v avdijenoi papež ter jim podelil apostolski blagoslov.

DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danei so nste cen« sledeč«:
JU O OSLA 71JA:
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50
Pri nakazilih, ki znaftaj« manj kol en Um« dinarje? računam« poeebej; If centov za poštnino in drugo stroške.	.
Bazpoiilja na zadnjo pošt« ln izplačuje "Poštni Čekovni ara«".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9.10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir..........$42.50
Ur, rtfimi po II unto*
Pri naročilih, ki snašajo nanj ko* m rs poštnino in drugo otroško. Razpošilja na zadnje pošte ln bplaiaje ▼ Trato.
Za poSilJatve. kt presegajo FETTISOO DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se pooeben popust. Vrednost Dinarjem ht Urana sedaj al stalna, nenja m večkrat ta nepričakovano; Iz tega razloga nan ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POSILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.-
Detmr nam Je poslati najbolje pa Dim »tis Postal Msm? Order aH po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE
82 Oortl&ndt Street
BANK
i
—
GLAS NAJBODA, 11. FEB. 1926.
GLAS NARODA
'Slovenk DAILY i
tibOVBNIO PUBLISHING OOMPANI (A OerpermU**)
borita
PUM «f «1 OortkaAft
huBiff ei tho torporUioai and addrtii of aboT« offioert: adlk, Borough of Taihhittan, NMr Tort Chy, M. T.
O L A 8 N A BO D i " t*«
la—d	Z>oy Except Sundoyt and Holiday*.
Ulo aeija M M
Id Ml__+6.06
'a pel md__;_ $9M
leU-------%IA0
Za New York eaeeUUte — 07.00 Za pol Uta______$5.50
Za nioeemetva so
Za pol leta___
Ml — $7.00 --%3.50
Bnbecription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement
4 (Hm Naroda" Uhaja vtaki dan ieveemh nedelj in prasnite*.
>opM br^ podpiafc hi osebnosti se no prioWnjej^	Denar naj M lUcoToli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja narotoi-<»▼, proome, da m nam tudi prejšnje bivaliiče	da hiirtje _ najdemo naalovnika.
0 L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. _ Telephone: Cortlandt 2876.
Hi uCUHaiar
NACIJONALIZIRANJE PREMOGA
V nekem kabeLkm s^>oročilu iz Londona se gla-i, da se je izrekel član an#le.;kcga parlamenta in delavsko stranke. Hovlges, — prej-inji tajnik pronogaiNke fede.acije, — proti nacijonaiiz>anju angleških premogovuukov, ".ker ni mogoče .s t«n: ničesar doseči". Hodges, na kojeg«. mesto jo stopil radikalni C'ook in ki stoji od tedaj naprej na najboij -krajnem desnem krilu delavske «traike, je prtfei s tem na pomoč kapitalistom, ki vidijo v naeijonaliziranju premogovnikov "nevarnost za nadaljni obstoj današnjega reda". Povsem. umevno in upravičeno je tudi pozdraviti neivvorSki list "Commercial', "to b-lo viauo uted brozgo ne iniselno-ti in polrlcp-liotrta, katero predstavljajo v splošnem delavski voditelji v Ang4iji"\
Kaj pa pom raja pre<ikig premoga rje v, katerega je predložil predsednik .Miner« Federation premogovni preiskovalni komisiji?
Angleška premogovna industrija naj bi se spojila z dobavo električne sile, plina m petroleja 741 vso deželo. Ves ta si<tem naj b" nacijonatizirali ter mu postavili na čelo centralne »komisije in svete. Dosedanji ravnatelji ,posameznih naprav naj bi ostali kot uslužbenci novega državnega podjetja v uradih, in posamezne rove naj bi se upravljalo skupno z delavsk ui svetom.
Značilno je, da ni angleško čaiopusje enostavno odklonilo teb predlogov, čeprav je velekaprtal brez dvoma proti njim. Nasprotno pa pogwto podarjajo, da vidi Lloyd George-ovo krilo liberalcev. —
ki ima v premogovni industriji, dosti pristašev. _ v )H>clržavljc-
nju premogovnikov azhod iz 'večnih kriz" Anglije ter možnost "fcoljiih odnošajev med kapitalom in delom". Ti krogi pa ne vrja-m«jo le, <ia bi bik> mogoče potom predlaganega sodelovanja med premogovnim »kapitalom in preniogarji odlomiti ost radikalnemu delavskemu gibanju, temveč hočejo na ta način tudi izbiti čedne od-Skodnine ^ctesppopriirane" lastnike premogovnikov. V tem je tudi teKžče vsega vprašanja, ki mora dovesti do ostrih diferenc in debet.
Levica augJeškega delavskega gibanja je >eveda proti vsaki od3kx>dnini. Zahteva enostavno lazposes-tvovanje in razventega tudi najbolj daiek<*eiue polnomoči glede kontrole delavcev v nacionalizirani iniMkatriji. Desno krilo delavske stranke ])a stoji 11a Stalinu odškodnine. Hoče biti pravično ter se enkrat izvawedno odško-dovati lastnike premogovnikov in dividendarje. ki -o že iztisnili ne-£ te vi taie tmljone iz angleških piTmogo^iili polja.
V tem oziru se etika de^no krilo delav-kega gibanja z obema kriloma kapitalistov, čeprav bo na konservativni Mtrani v tem oziru t«*ki |)Omi«lvki. Konservativci imajo namreč Atudo v s\x>jih rokah ter ao odgo\x>rni 2a obremenitev angleškega proračuna. Spra\iti morajo Akui^j velikanske s^ote, ki bi bile 'potrebne, ee bi m' vlada l-cs-no krtila odškodovanja Lasm.ikov premogovnikov.
Pristaši Llo>id Gcorge-a -o otlločno za "primerno odškodnino". —- kar so direktno interesi rana pi-i premogovni iwlustriji. Oe bo<lo dobili dovelj denarja, ne bodo ugovarjali naeijonalrzranju. kei- zelo dobno razumejo, da imajo daues še neka j besede, dočim jim bo v par letih mogoče zmanjkalo pravic^' ugovora.
Razrodna črta pa se poja\ii, kadar pridejo vpošev polnomoči delavske kontrole. V tem oziiu stoji desuo in levo krilo delavskega gibanja trdno ^skupaj. Prav tako kot so liberalci in konservativci adnvženi v falango .proti delavcem, ker nočejo dali slednjim nikake-ga vplivtnega mesta v nacionalizirani industriji. Doba^li bodo, tako izjavljajo, ne le upravo, temveč tudi hižmirje. strokovno vodstvo ter zahtervajo zase dve tretjini vpliva i>ri poslovanju. Samojjoselri umevno je, da delavci nočejo privoliti v kaj takega.
Ni še iznano, kuiko rednim je trel>a smatrati nAcijonalizaeijaka ftirmljenja oziroma, kako močan bo kapitalistični odpor proti tem stremljenjem. Ce se bo po^reei'o ^oji<i kapitaliste v enotno maso, ki se' bo^ urjiirala nacijonalizuanju. .pottTn ni 22a enStrat ec misliti na ufcsfličenjc predloga pr^mo^rjev. Na	na An pa bo priSIo gle-
de .tega do boja.
-- •____
Dopisi.
Saint Michael, Pa.
Mosten, da ni btio dopisa v li i^u Glas Naroda iz nase naselbine od le4a 1920, <ko .se je pri Marv-iand Ooei Company zgodila nesreča, Ido je	rudarjev ubitih tta v -^zpenjaei. Ali danes je tu v itftem rovti vae drugače kot je bilo leta 1920. toda vfteeno se zgodi tttfrxtam kaka nesreča, ko mora tBgrffcčti delavce «vx>je življenje za eh^ojj remi obetanek. — Gori ome-
ie ddbDa meseca ao>
-. - ,
o&re TO tiaat)
dobi, 30 let star. Med tukajšnjim J ia dne 30. jatnuarja. in sicer pred roja'ki je ibil oplo priljubljen, kar j župnikom, v slovenski cerkvi. — •se j, videlo ob čhsiu ko je ležal na Svatba se je vršila na domu nje-m rt vaškem odru. Pogreb se je vr- ^ove -aptuge. ki je iz dobroznane
šil novembra in yo mu tukajšnji rudarji tudi izkazali zadnjo, •čast. Ba« na dan pogreba je rov ah rat oval le pol dne, in ker se je vrnil iK>«»Teb ob 2::l0 popoldne, sic je pogreba vse udeležilo. Ljudstvo se ni brigalo za hudo zimsko 'burjo, ki je pihala, ne za sneg. ki je 11 ale t aval; kakih laO rudarjev je 'korakalo iz hiše. a- kateri je ležal
hi -pošt o van e nxibine Mi*. Ueo. Laurter. Svatba je bila ena najlrp-51'h, ker je bilo v-o-«ia do voir j.
»e je Idi jest vine so >e zalivale s kalifornijsko iti liewyOitsko kapljico. — Tuui Mr. John Meglic 111 Mre. Antonia Saj 11 sta stopila v zakoniki ?Jian. John MeglrC- in njegova soproga -e pa nista nič ozirala na tukajšnjega gospoda.
na ni! t vaškem, odru. Prvi štirje so temveč -ta si kar sama pridobila nesli vence in cvetlice; korakati so sodno dovoljenje na bližnji okr».j-
poča^i po cesti, za njimi ^o se pomaknili poča-i avtomobili. Rudarji so so ms ta vi i ravno prekl super-i nt end en to vo hišo in tam <so sc o-brnili j)olovico 11a spodnjo stran ceste, druga polovica pa na gornjo vtran ter .^o izročili cvetlice in vence piTcinu avtomo^flu in s tem pOkazaii «upe-rnntendei«tii. da jo tudi inje^rova krivda, ker je moral Sarf žntvovati svoje mlado življenje. Pogreb se je vršil civilno. Pokojni je spatial k najboljši podporni organizaciji: Arbciter Krankcn und Sterbe Ka-se, št. %JU0. v St. Mioliael. Pa., kjer ga društvo zelo pogreša. — Drugi u-t.larec za gori omenjeno društva ie bil dne 21. decembra, minulega leta. Umrl je Dafie Sabotinic v 'x>'ikišnitM iiia Vinber. Pa. Tndi uijega s-nio polož;li ]>o civilnem <•-bredu k večnemu počitku.
V zadnjem ča-iu s«.au l-iita 1 dva dopisa v Prosveti iz naše naselbine. Dopisnik ne poroča nič teh žoile^tmih novic. S- veda. njemu še mar ni., če društvo izgubi enciga ali dva člana v teku enega mese-
ni sod ni ji v Akron. Oiiio in dne 30. januarja <\n si obljubila zakonsko zvestobo pred mirovnim srnin/kom v Bsmberton. Ohio. Mr. J. Meglic je tu dobro ana.11 v aiasei-bini; 011 je mirnega značaja in vesele narave ter dolgoletni član društva Triglav, št. 48 SNPJ. Njegova soproga je pa članica društva ^■v. Martina št. 44 JSK-I ter več-lena naročnica lista Glasa Naroda. On je doma ':<z Lga pri Ljubljani, ona pa \z Cirknice. Vsem uovopu-ročencem želim obilo sreče v zakonskem -tanu.
Dne 23. januarja je .tudi tukajšnje s;uno<0.7110 ilruštvo Domovina priredilo svojo inaškeradno veselico. Dasi 'brila omenjenega dne »prava s'birska burja, je bila udeležba še dokaj povoljna. Zabava je bila doAvra in postrt<žba tudi. in upam. da .]<• tudi društvo zadovoljno z napredkom v blaga jni. — Frank Kranc in Anton Osni k Co.. sta meseca, januarja otvorila mesnico na Melv:n ce>ti; ker jc ta mevm'ea nekako v sredini slovenske naselbine, je upati, da do-
ca : 011 se le bolj z?:ihna za chikaš- b:ta d->^ti odjemalcev, ke socij-ali.'te. ker pravi, da je tu-T-i Mr. John Cjeič -i je tudi kupil 011 socijali4^. kar pa upu.ni. da niti lepo hišo na Center ee>.ti in se premi, niti či.ka'.ki. soeijali'sti ne ve- selil iz Mulbeny St. v svojo hišo. do. kaj je pravzaprav soeijalizem. Mr. Cjčič je tu v naselbini med Cc bi vedeli, gotovo ne bi na zad- roj a,k i dobro poznan ter je veelet-nji konvencija zahtevali j{?7r».00 r.i upravitelj Doma 'samostojnega ted«-nvke plače, medtem ko t'-ngl drnHva Domovine in tudi dvaj-tjudje ne zaslužijo niti na tri ted- setlctail naročmik Glasa Naroda, •ie T."> dolar.ie v. Zelo rad bi izvid -1 On in njegova -oproga sta j>riljub-•'»d dopisnika, kje je 011 svojih ljena nie<l Slovenci in tudi dobra (bnm ali osem let klatil po Ame- katoličana, kljub temu. da č tata iUi. prodno je spoznal, da j<- li-»t Glas Naroda. Morda sta prav ŠNP.J dobra organizacija in da je radi tega dejstva boljša kakor ti-j.otrobno pristopiti k njej. V prh- sti, ki se na prša bijejo in krčijo: a! bi ga tudi rad. kak-ine časopt- mi miio kot eika-ka Ed:no-.t. kate--:e je on čital. predno se je zbudil ro čitamo.
in .spoznal, da je Prosveta najbolj-j Ideja Slovenskega delavskega Vi li t. O11 tudi trdi. da je SNI*j doma. ki je bila izprožena tu v oeijalistiona organizacija, ker so Uarliert-onu pred osmimi leti. je glavni odborniki -socijalisti. Ileu- šla v ]>okoj. Ta ideja bi bila dobra rik trdi, da. ni niti za las razlike'M vso naselbr-no. če bi bito dovolj m«d njim n drugimi člani soci-. - oge. Ker pa te ni. zato tudi ni )alisti, jaz pa vidim, m tudi 0:1 bo j pričakovati, da bi kdaj vihrala za-
tiva s poslopja SIovenske<ga delavskega doma v P»arb?rtonu. —
teh vozičkov je bil Frank Sarf po rodu iz Avstrije. On in njqgo%* po močnik pri delu sta nameravala iti z vozičkom v prostor in Frank Sarf se je doteknii z glavo električne žice. Ker se je držal z obema rokama za voziček, je bil na mestu mrtev. Nefcreča se je "Zgodila 20. xiovecmfora lanskega leta. — Ponesrečeni je bil tu v Amerik! šele dve leti; v zadnji svetovni vojni je bil atiri Jeta ; tam je bil b*i-zu smrti -vttaflco mimito, ali vendar ram. je prizanesla, tu t Ameriki pa m« IcapitaKstiSifi stsfi^m ni ipustil je t najlopSi moSri
sprtigledail, da je veHka raz'.'ka Cikaški >oe; jalisti dajo svoje a nove izučiti za odvetnike in z-ira^ni-ke. medtem ko goni Henrik svoje dno ve globoko ipod zemljo, da se mučijo za kapitalizem, potem pa tla j trdi. da ni med socijalisti razlike. Sedaj tuli na rog, da se rojaki jokajo za i^premembe v pravilih, ali c/n bi se tudi. ko bi plačal '»diko naklade in izvanrednega a-»c.-menta. 'kot ga moramo mi drugI, zraven vsega tega pa je vsaka konvencija asesment povišala. So par takih konvencij kot je bila 0-111 a. pa boš tudi ti jokal, ko 1k> t reba kar dvajset ali celo trideset dolarjev za ase-ment.
Pa naj za enkrat zadostuje. Se Jtngič zopet kaj oglasim.
Mike Frrlin.
Barberton, O.
To leto še ni bilo d()f>i-Ta iz naše naselbine, da-^i smo že za mesec dni -starejši v teui letu. Kaj je \ zrok. da se nihče ne oglasi ? Saj no-vic je dosti; zmerom se ka j novega sliši. Tndi naročnikov na Gla.-> Naroda je več kot la.u^ko leto pred ajmotitovo zabavo, ko -sta prišla clcvelfKndsika .gospoda tu v Barbca-totfi na dotično ajmohtiovo prireditev s protestom proti listu Glasu Naroda.
Ker pa letos z zaba^mi in veselicami tako zaposleni, ker zmerom kako društvo priredi svojo zabavo ali majfkeradno veselico in tako so tudi svatbe pogoste ta predptLst.
Zato sem se jaz odločil, da poročam nckoiško norice iz naše naselbine »in opišem barbertonsko naprednost. — V zakonski stan je stopilo meseca januarja več mladik parov, tako .tudi dobro znani tfojak Jože Hrti, fci se je po-
Zato so tudi delničarji dne G. septembra 192r> na -rkitpni seji skle-ndi. da se to akcijo opusti in denar razdeli. Zato so delničarji do-bVa svoj denar z nekoliko obrestmi na za dni 3 i j-eji dne 31. januarja 1^26. Je torej dokaz napredka. da smo v Barberton n z duhom ■"•asa fli korak nazaj.
ZaMran veselice, ki so jo priredila .«-ku]uia di-uštva v Barber-toriu še meseca 24. oktobra /.a Dom slepili je ča.s, da je ta zadeva tudi rešena. Due 17. januarja je bi-v ta nameni -»klicana <eja od j redsednika odbora. Seja je bila burna t:i debate da je bilo jo.j. Če s.;« človek ne bi zavedal, med kakimi skupinami ljudi se nahaja, bi še v navzočnosti župnika iz dvorani' zlotel.
Kaj je vzrok, da se toliko časa r . idivhije dtoiar. o tem ne boni danes natančno poročal; če se pa
kdo sjxxltakne ob te vrstice, bom pa t itd i ja'Z malo več podrobnosti opisal. 7a\ danes naj omenim le toliko, da če bi bil predsednik ve-seiičiu-ga odbora tako natančno in nepristransko postopal 11a računski sej'1. kot je dne 17. januarja, bi bH denar že zda.vuiej v Ljubljani na p:i>toj»nem 111 r tu. Na omenjeni seji ni šlo za to. katera stranka je drugačnega fiicieujo, kot ob pričet lat veselice. Zastopniki s« nismo ozirali ua strankarstvo. —r-Na računski seji ni bilo tega. Mo-ž;«k se ni oziral, če so vsa društva zastopana ali ne. Besedo so imeli in 'bili zastopani le od ene večina stranke, (katera večinska stranka je to bila. 011 že ve). To ^e je dokazalo na zadnji seji.
Naj že bo kakor hoče. samo da sv je ta zadeva rešila ta.ko. kakor je bilo sklenjeno na prvi seji vseh skupnih društev pred vcselrco, da se iprebitek veselice direktno odpošlje na pristojno mesto v Ljubljano. Saj tako stoji tudi v zapisniku, podpisano črno na belem tudi od predsednika. Saj taiko velik go spoti in ugledna oseba, ki si toliko domišljuje in napada ugledne ljudi z ncznačajneži, bi moral vedeti. da bi bilo treba zapisnik razveljaviti, prodno se zaniore ukrepati o drugih zadevah. O tej akciji ;>a imajo besedo vsa skupna barberton tka društva. Nikar p;: naj ne midi. ua bo dobil na svojo *tran v -:> barbertc i.-ko naselb*'^ kakor mi računski seji večino.
Zatorej, ka j je tivua toliko prerekanja Vi. zagriz'/nci. ki naj .1-date ljudi z neznaeajaieži, kje je <talo v za|)i.Mii'kn. da >e naj jiošlje denar na 1st Glas Naroda.' Ali j>a direktno.v sn.ari kraj? Kje je be-seda direktno.". Ali takoj.' Ali 11: to enainiiJta beseda.' Kaj je potreba. povpraševati župnika na -.-ji. kaj potuoui bi1 eda d:rek?uo". \"i iskal: dlake v jajcu! Kot je beseda v zapi-ni.ku. je dc-ti ja: r-:i. Pred -.1 lik in bbijra."-:i:k bi <e mora i ilržati in ravnati jio zapi-niku. nikakor pa :i: umestno, da se napada tajnika. Ali nii-!'te. da bo človek, 'ki je odkritosrčen in ima Usmiljenje do slepili r e veže v /1-pisnik j>r-e'iarejai in da denar tukaj pridrži ali pa porabi za druge namen.'?
Akcijo "i Lom sli j:ib v LJi.b-Ijani je pričel 1: t Glas Naroda, ii: noben katoliški list se ni zavzel za s'epe reveže. Kje -o bili tedaj ei-kaski kajnieinarjiGlas Naroda noče z ase nobene časti >n zasluge, njemu je vseeno, kako se denar posije, glavno je. da se posije. — De:nf <0 lahko tudi tiirckitno p<«-Ije na ljubljanski magistrat, ne samo n':i list Glas Naroda, ki ga vi tako jrlobc.ko iui-t.no sovražit«. On je več doibrega storil /a slove n«kt narod ikot vsi drugi li^ti skupaj. Ali ve res n<- pred:r2nmte. ste tako prlobfsko zaspani, da ne vid it e^ kako vas takozriani katoliški 1 isiti vlečejo s 1"raza-mi. da je Glas Naroda proti veri in da vero napada?!
Dragi črtartelji, vsa ta gonja izvira samo iz brezmejnega so\Ta^t-va in zavisti do 1'sta Gla-a Na. o-da, ki bi ga radi ugonobili rajši danes ko jutri, da bi imeli proste roke za > vojo jircm: šljeno igro! Toda to >e jim ne !h> posrečilo; ni se posrečilo drugim, pa se tudi ne bo posrečilo onim klt'iuea:* ikim vajencem z njsŠiovimi čmlnimi cir-ir.d. ki jih prirejajo j>o sloven-1 c.ih na se it": na h j oti listu Gla-u Naroda in proti slovenskim pod-1 ornim organizacijam r
•T. lialant
rdcil z gospodično Mary Lan ter. Zaikonsko zvwtobo sta si cft>ljubi-
Za BODOČNOST
je velikega pomena samo oni del zaslužka, ki ga denete na stran.
Zato se preskrbite za bodočnost. Shranite vsaj majhen del zaslužka ter ga naložite pri nas varno po 4% obresti.
Vloge se obrestujejo mesečno.
«
FRANK SAKSER STATE BANK
62 Cortlandt St., New York, N. Y.
V soboto zvečer, due 13. februarja bo priredil Kvartet Slovenija veselico v Meditzovi d\0-rani. 190 Wilson Ave., Brooklyn. Začetek bo točno ob osmih' zvečer.
Kdaj bo konee. vabilo ne omenja.
Če drugega ne, se vakomur izplača i.ti poslušat bisere slovenske pesmi kot so naprimer: ".laz bi rad rudeeili rož". "Pastirček". "Kak lustno je blo*\ "Na jilani-ne" i\i\.
Poleg tega bo }>a tudi izborna kaj>ljiea na pi-ogram-u in dober prigrizek. Dvorana je v bližini Knickerbocker Ave. postaje, na Wilson Ave. iu Stockholm Street.
Ko je priredil zadnjic Kvartet veselico v Meditzovi dvorani, je bil tak naval, da je moralo dosti ljudi otlit.i, ker niso dobili prosto-rn. Zatorej bodite točni v soboto.
Pred kratkim j«' bilo poroča no. da so v Beogradu in Zagrebu are tirali več sto komunistov.
Natančen vizrok aretacij še danes ni pojaisnjen.
Ne vem zagotovo, kaj vzbuja v Jugoslaviji komunistična nagne nja. vsekakor bi pa rekel, da irr z astra mt ega precejšen kredit po ročilu o dvonirm plesu v Beogradu.
Mene ni mogoče niti razburili, niti zaizjeziti. Totla. ko sem čital v -taix)kraj>kein časopisju na-l<»d-nje vrstice, sem preiidno zaklel. Previdno bi pdrtihem. tla bi m«-Ko ve nt a ne slišal.
Posamezni cdstavk-i se glase;'
Nobeden od vseli plesov, koli-j ko jih je bilo prirejenih v tej • zoni v Beogradu, se ne tla niti od-j daleč primerjati glede elegance. di.siirKgvirajiotsti in razkošja /. velikim dvornim ]>lesora, ki j;- vi-j šil v soboto v kraljrv-kem dvom. i Na j>les je bilo povabljenih na 1 j
1300 oseb.
Gosti so jeli prihajali ob 9. zve-! čer. Pred kraljevskim dvorcem > •! ie ustavljal avtomobil, za avmmo-j bilo hi. ekvijiaža za eikvšpažo. f>-S jaker za fijakerjem. Če bi bili {»o-tavili vsi ti velikli drug za drus?e^a. bi bila vr>ta dolga na-.l 1 2 kilometra.
V dvorajii se je nudil gledalcu' fascinujoč pogled. Na eni strani s<> -tale dame. vse v svili, biserih, zlatili čeveljčkih, na prstih, rokah in olkrog vratu dragocen nakit in vse bo'.j ali manje dekoltirane. na cliii-gi strani pa >0 -tali; gospodje v frakih z belimi naprs-niki. malimi belim kravatami. 111 >-' derirmi laka-timi čevlji, mnogi pi-sa polna dekoracij .mnogi so Imeli tudi nionoklje. Kamor j«> <_r<,-t pogledal, povsod i j»» videl 1110 eleganco, lejioto. razkošje. — Gospoda se je neprestano pozdravljata med seboj.
Točno ob 11. je dal dvorni mar-1 šal tri znamenja s sabljo ter naznanil prihod kraljeve -dvojice z besedam i: "Nji I10 va veličaaist va" V dvorani je nastala tišina. Vsi
pogledi so se obrnili proti mali ... • • dvorani 111 v trenutku .sita jiri-
k a zaLa kralj in kraljica. Kralj je bil oblečen v generalno galauni-' formo, kraljica pa je imela na sebi kras'no toaleto od zlatega bro-kata, v laseh diadom od briljantov in smaragdov, okrog vratu pa ve-, lik kobje od briljantov. ki ga je dobila od 'kralja kot jkm-očiio da-j rilo. V njenem spremstvu sta biki > princ Pavle, v uniformi gardnega ' kapitana in primcezinja Olga v be- . li svileni obleki.
Ob polnoči je bil ofvorjen bu-J fet. Bufeta .sta bila pa pravzaprav ' dva: Eden za kraljevsko dvojico.1 njeno «svito ter za 111 sni.stre. diplomate in njihove soproge, drugi pa za goste. Bufet je bil razkošen." Bilo je vseh najfinejših stvari toliko. da bi bilo zadosti še za 1300 gostov. Vsa possoda je bila v dvornem bufetu pozlačena, v bufetu za goste pa posrefrrena. V bufetu' ostane vsa lahko kolikor časa hoče. oficijelno traja eno uro. nakar se prične zopet ples. Nekateri so ostali rajše še po uro. dve. ali pn splofr do konca v bufetu. Največji je b«il naval na cigarete, kajti na dvornem pte^x se pušijo dvorne cigarete.	•
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebine
Pesem
Koledarski del.
Poglavje o praznikih, letnih ei ših in mrkih.
Premogovna industrija v Ameriki.
Detektivska zgodba.
Svetovna mesta. Divji konji v M o nt a ni.
Strašna bolezen — rak.
Doživljaji lačnega v A < Yorku.
Tam za brezami.
Sibirske slike.
-\Ji0el Krim.
Dogodek na ladji.
Angleški državnik T.ord zon.
Izgubljeni kontinent. Življenje v morskih globoči Prodiranje v polarno ozen,',f.
Amndsen o svojem pol a t • • poletu.
II j alma r Branting.
Kita j ska.
Sun jat sen. Koliko sc popije na svetu
Ustroj telesa in značaj.
Načrt novega koledarja.
Pavel llindenburg.
Smrt Roberta I.a Follctto
Doživljaji v džunglji. Vpliv nikotina.
Židovska univerza
Uporaba nekaterih zdrai -nih rastlin.
Vpliv podnebja na du' ne bolezni.
Raznoterosti. Smešnice.
Inženirska čuda preteklosti.
Gumi j — novo zlato svet »> finance.
Pleme in pol na Norfolk ot
--I
Strun v kriminalistiki.
KOLEDAR KRASI 01U10 RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročile ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mej eno število.
'GLAS NARODA*
82 CORTLANDT STREET NEfr YORJttin

GLtAS NAHODA, 11. FEB,.!____
M
Črtice iz življenja Abrahama Lincolna*
l'oi«*ir lifartre AVashujrtona j«* j K Lnkoli pršita Lrncohiove jro ime Al> rail a 111 Lineolna najbližje sreu Amcrikaiicev. Xe ^amo. da ji* rtvsi! narodno edmntvo ml p»>-paJne*ra razkroja, uči je bil velik osvobodit<'2j sužnjev in elovek i7*-r»<lne dohrtri«* iai plemenitosti, — tuarvcč je bil on tudi odličen za-irtoipnik one vrvte ljudi. ki jih A-lnerlkaiiei vedno najbolj občudujejo — bil je namreč "self-flnade Willi", samouk, ki *e je iz nizke-pa položaja "-am lastne sile iu zmožnosti povjtixd kvwka.
I?. jnko Kkromnih razmer v«' je pomaknil do n«jvi^je<ra položaja v narodu in do ne-mrtnosti v svetovni zjpadovini. Njegovi staral bili siromašni fannerji, ki so po-,sk,o.šali svojo **reeo po ravnili za-<padnih državah — oziroma po pokrajinah. kattrnu se je tedaj pravilo za pa d — in s(> m* končno na-fcelili v Illinois«. (Vlo ]>otem, ko je Lincoln ]»ostal samostojen, se
vore, zla^di <me biserne besede na (»< tt\»li?.škem li jiiiču in ob priliki, :<o je bil drugič ustoličen kot predalnik, mora občudovati iz redno ja-nost lijt-^ovili misli in nji irovo čudežno !/j*a/ tast. Ti ua-darjeno.ti po katterih >e Lincoln zlasti odlikuje, je en jrojil že v rani mlado-fti. Že v otroških letih jo ob vsaki pri!'ki rail ]>oskušal i onavljati v jasnih brsedah zmešane in malo razumljive ideje dru-'.r:!i. Ta.k«> -i je pridobil neredni <l-i • jas:ie«ra izražanja. Tudi v ka-saejš« m življenju se je rad vadil v leposlovju; baje je pisal oceno o v-aki knjigi, ki jo je prečitaT.
K " j • 1 le: >?tar je kandidiral za illino sko Ic.jrislnturo in inu'i jo svoj prvi govor pred volilci. <rovor. kateri v svaji enostavnosti in odkiuto-rčaiosti označuje nio-ža, 'Ivi je iniei postati voditelj lia-e'xla v l<*»ki uri. Nairovor se irla-
lino>ško le^islaturo in tudi v kongres. aii njegova velika politični važnost datira od časa. ko jc postal zagovornik severa proti državam, v katerih jc vladalo t;už.Mij-stvo. Obširno ozemlje zapadno od Mihisii-sippj rek«', ki >o pra Združe-no države pridobile na zafiadu bodisi potom natkui>a ali osvojitve tekom /prve polovice devetnajstega stoletja, je bilo postalo popri-šče Severa in Juga. dug je hote! razširiti sistem suženjstva na nove države, ki so so ustvarjale v zarpadnetm ozemlju, in Sever se je o>t.ro protivil uvajanju suženjstva. Spor je prišel do vrhunca sredi stoletja. Leta 1854. je imel i/n-
strašna vojna. Ali. ako Ilog hoče. da se uada.ljuje. dokler se ne po-grecoie vtse bogastvo, nakopčeno po tristo >ii pet d« se tih letih neumornega tlela sužnjev in ddkler se vsaika kaplja	prelita z bičem,
ne poplača z drugo krvjo, prelita z mečem, kot je bilo rečeno predi trititsoč leti, po temi naj še vedno velja oni izrek: * "Božja -odba j-resnična in povsem pravična".
S hudobnostjo -proti nikomur, z uismiLjenostjo za vse, s stanovit-iiost.jo v pravici, kot uaao	da-
je. da vidimo pravico, prizadevajmo si. da thvvršimo drlo, ki «ra o-pravidimo, da obvt-žemo narodove rane. da skrbimo za onega, ki je
Iz Jugoslavije.
Velik plen vlomilcev.
Kristan, bivši minister in bivši J ročila dokument -— posziv. k ^odi-upravnik na Belju poziva k sodi-|šču. Sin se jo nasmejal, morebiti šču za pričo proti Jo^ipai Ta.jnei -! pa ne je tudi spomnil na bivsiegra ju zaradi det'ravdacije. Ko se je i trgovskega pomočnika Ljubljan-V noči na IS. januarja so udrlil ^n vrnil, mu je mati čestitala na -cana KoLLmaua, ki je te dni postal m znani svedrovci v trgovino tr-1 imenovanju za ministra ter mu Iz-' finančni nun is ter jrovea Rudolfa
coin svojo p;*vo zgodovinsko de-'nosil breme vojskovanja. :u za bato o vprašanju suženj tva; nje-L njegovo vdo<vo in njegove sirote, •rov nasprotnik v debati je bil J da storimo vse. kar more prinesti Stephen A. Douglas, "mali orjak" J in, negovati pravičen in tra„ n najvplivnejši govornik demekra- mir med nami samimi in vsemi tične st ranke, ki je zagovarjal na-j narodi.
čelo, naj se prebivalci novh dr-; Nikaka vrvta vojne uc povzro-žav sami ocl ločijo jrlede na vi*ra - j čn jc toliko zlili strasti kot dižav-šanje suženjstva v svoji drŽavi. Ijanska. vojna, in ameriška Civil-
Sf}>itzerja v Sla-vou-iktiin brodu in odnesli velikanske množice svile, več ženskih kožuhov in astih plaSčev in moških silkenj, .svilenih ovratnikov ter ženskih nogavde. Vsi ukradeni predmoti no<dgo -znaniko ''Rudolf Spit <er". Trgovec ima 120.000 di-1 Noben dom na rje v škode.
NOVE FEBRUARY PRAVE VICTOR
GLASNE PLOSCE
Sedem najfinejših, na,glasnejših , pravih Victor plošč smo ravnokar prejeli.
bi ne smel biti brez teh izvrstnih plesnih, zabavnih p'ošč. Naročite Jih takoj, dokler zaloga ne poide.
7Slt'C Vojaški naber. j« IViu Igra na hartri-tUllce Mr. Iv:in I'o^.oka'r \t. C'oncmaunh. Poročni valček,	J'n. Tripoznan ch! Victor t?r;tmoi«n.vkf» C<i. kot eUe:;
Je l , Te \ s
T stel
«oi<< ovit
•zal
- T^amBrA V:j.
Abraham Lincoln
let boriti
UiO.
da uiho
■/.—!: (los;Mjdjc in someščani! — ' l*red-j>o-.tavljam. da vsi veste, kdo Lincoln, ki je zra-j-em. dasz veni ponižni Abraham v jtokrajiuah, t"daj šc poldpT- j Lrnco!ii. Prijatelji so me nagovo-iii ki je le bo'v malo jxdiaja.i j: li. i::ij po-taiiein kandidat za le-, je 'anal, kako premagati vse laturo. Moj politični program Od rant mlado--: ^e je izka-i j • kratek ai sladek. Jaz sem za
i;tK i
z t ja.
nUaži Ijie-^a fantka. I narodno banfbo, za si>tciu nolran-
'►jeval sj j«« knjige, kjt i koli ' jih nneiioracij in za vi-oJve carine.
i;i"''e! <lol»iti. in nr-:I se je i To si moja načela. Ako bom izvo-
•■ i '"etiko v uiVno-ti. Linclnov 11 jen, vam bom hvaležen. Ako pa
• bil in-pisjni u in itravijo. da i »c, bo ravno tako dobro. —
1
Abraham Linoln učil pisati! Kot /a pravnika je bih) značil-om na jrla Ikih kmii« lih Iub-jno /a njega, da ni v -odni dvora-ajti papir je '»il <lra;wni;t ni.< lar tratil časa za posrtranskt: <*rn:-'.a ni bi-., n iščiaie. marveč da je rabil vso je lrLadi Abra- j svojo silo za ono točko, ki je bila
stvar v njegovi hi.; Bo dom«. Vciular s
b
am n
»tra.:
bt»ril na j) r<* j. 0<1 j zares j«-dro pravde. Lzborna ilu-^oljt It Iskt^a dtdavca je {»ostal t.raeija za njegov jedrnati način čolnar na reki Mi>>i-sippi. piotein | govorjin^ja je bil njegov nagovor v « uitar. uat . po-tav Netv j pur» tiukorn v pravdi proti neko-S; ni in ;-.eiiil jemer-iki pomočnik. ] mu. ki >o mu pravili "King Ilart*. V< > čas s«- je pripravljal, da jKi-jTa je bil tožen, da si je prilastil rttane pravnik, za kateri poklic je j z» nil j šče Lincolnovcga klijeaita. na. ! p..-.»lino nairii. uje. Končno vi Obravnava se je vi-šila v Metanio-Itn st a n »M i m i je uspelo j>o-.ia. WocJford t'ountv, Illinois. — ^"ati odvetnik.	j Tekom t>!n*avnav»' je Lincoln kiij
s. daj. ko živimo v uajbogatej- malo rekel in zdelo ise je, da je «i tb-želi na svetu, je za ua.s tež-i pravda izgu|>lljeiia. ali dobil je hi k. prtslstaviti s težkoče. ]>rot i j ter pravorek v korist svojemu kli-1 aterim se je reven mladenič za jentu s tem-le kratkim govorom: L iieolnovih časov moral boriti.:— Mi v tej zemlji ne verujemo v tla >e bnkturekoč izkobaca iz ljuk-1 kralje. Tt> načelo smo ovrgli že nje. kamor j.- nemila usoda po?ata-, pred skoraj ^to leti. V tej zemlji vila njegovo zibel. Malo denarja | pa imamo načelo, v katero vsi vc j.- i.iio na »upadu v prvi tretjini pnj«nuo. In to je Monroeva dok-m in uit _ra stoletja, ko j.- Lincoln trma. Ko -o kralji Evrope posiku-vzraste!. Hilo je tedaj domačij, ko!sili prisvojiti .si zemljo v tej he-t-o k«nnaj zagledali podobo dolar-! ntisferi. smo pmti njim vporabi-i r,' leto. Za na^ui>e v pro- li M- nroevo doktrino in oni so se (Ujaluah *c je plačevalo z narav-' premislili, ^akaj zdaj ne i-pora nop. i ie ki kak šni -o bili: jbim.v iste doktrin.* tudi proti a-, kor ist, vdiia, go-ie p r je. maslo, j meriškim kraljem ? Ta majhni ja a. žive ptire. prekajeno me-j ki-tlj ukaj-si skuša prisvojiti zem-» ali karko je fanner mogel po- tjišče, do katerega nima nikake d^nna. Oio maio denarja. |?>mvice, in vi. gospodje porotniki, il od roke do rok«*, in /-Iružesiih drža v: vi morate 1>rani-
•pouolmo današnjemu, denar je bil
je,
>je pr-
^ te v i-4eni jjoložaju ti slabotnega vazaJa s tem. da vpo-rabit« Monroevo doktrino r>roti •tennu emeriikemu kralju. —
priti v il-
V onem govom j«* Lincoln označil bistvo vsega spora, ki je konč-i.o dovedel do Civilne vojne, ko je re.kel: — Moj tnllični prijatelj pravi, tla žalimo izseljence Kansa->a in Xobraske. ako predpostavljamo. da ne znajo vladati sami sebe. Xe sinemo iti mimo obrazlo-ževanja te vrste, tembolj ko isto -egeče nekatera ušesa. Marveč treba odgovoriti na isto. -Taz prizaia-vam. -da je izseljenec Kansasa in Xebraske ■sposoben za samovlado. r!i jaz oporekam, tla ima pravico vladali č z koga drugega brez privoljenja istega. —
Ciovcr, ki se >anatra kot njegov največji o vprašanju suženjstva, je bil oni. ki ga je imel v dvorani Cooper L'nioji v New V-oiCcu leta t-GO. predno je bil izvoljoai za predi-edmka. \'ti<. ki ga je OJii govor napravil na občinstvo, se da najbolj sod rt i iz ocene, ki jo je -.pi-ai nekdo, ki je bil prisoten: — Govornik je bil visok, visok, oh. kako visok, iu tako oglat in oko '•en. da som za trcuotek imel ne-kak čut usmiljenja za tako nerodne človeka. Njegova obleka je bila črna i^i slabo mu je pr'is'toja-:a. bila je vsa zmečkana — kot da bi jo kdo nemarno ametai v majhen kovček. Njegova bujna glava, s trdimi, črnimi, nazaj i>očesanhni lasmi, je koTebal/ na dolgem in -uhiim vratu, in ko je dvignil svo je roke v otvarjajoei kretnji, .seir opazil, da bile jako velike.
Začel je v jako nizkem t'.mn z giasoiii. kot da bi bil navajen govoriti na. prostem in bi se bal, da oovori ipreglasno. Rekel je: ^rr (•juiinuan. izgovarjajoč kot {čir-incu' iu .sploh je rabil tudi druge besede s staromodno izgovarjavo. Rekel >?m sam sebi: Stari prijatelj nič ne bo s teboj! To je vse prav za divji zapad. ali tukaj v New Vorku ne bo šlo!
Ali kmalu za tem je začel govoriti o stvari; vzravnal se je in napravi jal ravne in doto.jaaisfcvene krc-t nje. Njegovo lice je za žarelo, kot ožarjcoio nrikakega. notraTijeg^ ognja; mož je bil ves izpremen-jtn. Poizaibil sem na njegovo obleko, na njegovo osebno pojav iu na njegovo čudaštvo. Kanalu potem stan se spozabil in planil pokonci kakor vsi ostali, vpijoč kot kak Indijanec i-.i ploskajoč temu čudovitemu človeku. V zaključnih besedah njegovega govora je bilo taka tišina, (bi se je slišalo sikanje gorečega plina. Ko je dospel do vrhunca govora, je bilo grmenje in odobravanje govora nekaj strašnega.
Bil je to velik govor. Ko sem stopil iz dvorane, je moje lice ža-re!o od razburjenja iu telo se je treslo; neki prijatelj, -am ves vz-liičen. me jo vpra-šal. kaj mislim o Lincobiu. Rekel sem mu: Oti je največji člcrvek za s^-. Pavlom. — Ln tako še danes mvdim.
Ena izmed naj\-eojjh potez v značaju velikega predsednika, ra di katere so ga vzljubili vsi ljudje daleč preko mej /Sdruežnih držav, je bila njegova Velikodušnost. Približmo mesec prej. predaio je bil umorjen ob koncu Ci-vilsne ne. je bil vdnrgič ustoličen za predsednika Združenih držav in ob tej slavnostni priliki je imel kot vlada -govor, ki je eden na jplemenitejsih izrekov -všfb časov. ZaMjncil je s temi besedasni:
— Zeljno upamo — z vročim cem proteimo — da kmalu min« ta
na vojna ni bila n kaka izjema k temu pravilu. Da je Linc dn živel, bi bila tragična izku'nja. katero je doživel dug po vojni, gotovo ublažena ali je iiLoarda sploh ne bi bilo. On bi bil znal ob» ezati rane naroda, iiila je to ironija zgodovine, tla je bil ta veliki človek u-morjen otl faaiartič.nega pri-ta^.i -Tuga v trenotku. ka je ravno ono ljudstvo, za katero se je hotel morilec v svoj i zasle.plit most i osv«»-titi. potrebovalo pravičnega in .ši-rokodušnega Lincolnovega duha
S40S ."8409 TE12C' saso S437
;sr,6i
Viharji razdejali mesto.
Iz Madrida javljajo, tla .ie te dni divjal na Spasnskem silovit vihar. ki je docela razdejal mesto Las Palma Reke so pretopile bregove in ]>onwilc ceste, železniške proge in vsa prometna sredstva. Mesto nudi žalostno sliko. Mnogo hiš se je podrlo in pod-oilo ljudi. Število žrtev je znatno.
Velike zamude vlakov v Nemčiji.
Radi velikega mraza sirom nemške države prihajajo vlaki v Berlin -a znatnimi zamudami. Direktni vlaki iz oddaljenih krajev prihajajo z eno do dvntmo zakas.njt-vi.jo. kar silno otežkoča nonnalcn promet in postavlja na glavo red železniške vožnje.
Železniška nesreča v Prekmurju.
Iz Hodoša v Prekmurju poročajo: Prvotne vesti časopisov o železniški nesreči, ki ><> je zgodila d ie 8. januarja so bile močno pretirane in ni zavzela nezgoda niti približno onih dimenzij, kakor s-je ^poročalo. Mešani vlaik. v katerem je bilo pet potnikov in štirje železničarji viakosprennnega osob-ja. je iztiril med postajami (Jor. |tS4to Lendava-Mačovci in Petro vci-Križevci Vlak je vozil -z najmanjšo hitrostfjo in sicer 19 km na uro ker je bil ravno dotični tlel proge zaznamovan kot. slab. Da je vlak kljub temu skočil s tira. je pred vsem vzrok žalostno dejstvo, da ni zadostnih kreditov za popravilo prog. Nezgoda, ni zahtevala nobene človeške žrtve in tudi nihče m bil ranjen. Nasprotno! Potnik niti vedeli niso. da je skočil vlak s tira. Ko je službujoči sprevodnik povedal v vlaku se nahajajo čim petim potnikom, kaj se je zgodilo in jih prosil, da naj izstopijo -o se silno začudili, da ni-o ničt sar čutili. Tiul materijaliia škoda je neznatna iu je bil že Čez dve uri promet zopet vzpostavljen.
Jadransko Morje. ..
ČuJ Marica, ........
Moj konjiick. marš. Na sviJenJe, jnarS.
najboljših igralcev v Ameriki TMoSC-n jr- tako žlvahn?.. U' hoste nloKnli, tudi če ne tftM'v l>l<*Citi.• lavanrMr:o l>osk«K
...................... TamburaS; Jorgoivan s fSetjom.
...................... T.»mburu.ši Jurstnitn n r^tj^ir..
............:......... k. fina t^eSka khUh* na pihala
....:................. Kina Ctilia K1	na pihala.
Unscr Hindenburg, Vojaški jnnr.š s iietjr-m. Fern der Heimat -. marš. Vojašk. niaxSi s petjom
Alt Beriin - marš............................... Vojaška sodba nn plhaUi.
Niemals zurueck marš........................ VojufUu pr.-dba n.t y:r.i -a.
Gilda po ka................................. I pran a r.a dvojne liaxirior.ik*».
Pridi k morju, vaU'.-k. . .................... l?rr;i:» na dvojne hiirmonik«-
Preko Atlantika. "val<". k. ................ Igr.n r.a ilvojne Harmoniko.
Karolina. nmzurk:.............. ........ . l;rrm .« tm dvtsjtip. harmonike.
Eugenia Polka. .. ........... ................ Fina ČV.šlta srodba na pilia'....
Večer na morjtj................................. Kina (""-'ška todLa na j.iliaLi
Vso te i»loS<"o PO 1"«» t:, »i-in.iv ::i prave glasno V;ctnr izdelka Manj kot ri plošče, prosimo naj nikdo iu* n.ir> ta, nam i-t' ar izplača zavij.:li. Z nioini rdrom vred |x.Sljite 2.1. poMtritio "t, ct nl v v. 0.
IVAN PAJK, v CTOR
DEALER
24 Main St., Conemaugh, Pa.
Vabilo
OBČNI ZBOR
Za Dom slepcev v Ljubljani.
Iz Reading, Pa., je po.slal rojak John Pe7xlirc $6.SO. (Svote je "bila nabrana na sestanku članov in člaaikj SSPZ. v Ohica^u, III.).
Joloi Roitz. FiX)iitier, Wj o„ ^1. Denar usmo siprejciK ter ga bomo poslali na pristojno mesto.
Uredništvo.
Vezuvski pepel v Liki.
V zadjijih par vilianrh dneh ki so vladali v Italiji, pn tudi v ;u<r. drŽavi, je padala v Liki Te-dena sodra rumenka-te barve, k je naipravila litis, da je - prahom •pf -uta. Profesorji jrrmnazijo v Oo-| Doma. sjTfir-u -,<-> sodro niikroskopično pregledali in ugotovili, da vsebujejo polarne Tina z m ca |>epel. Verjetno .je. tla je (bil to Vezuvski pepel ka-terejra je močni jug. ki je via dal v velikih višavah, zanesel tudi v jr g. kraje.
f.nftri si rtv i
V NEDELJO, DNE 28. FEBRUARJA, 1926
v "Brooklyn Labor Lyceum", Room 9, Wiloughby Ave near Myrtle Ave, Br oo klvn, N. Y
'/.očefik ob po' >. m i ftupoldtf .
Xamen tega Zbora jc. da se seznani vse (JivattT Xev.yorske Mo-veiico '/. itlejo in potrebo Slovenskega Doma. kakor tudi zbiranje potrebnega kajiitala v ta namen.
(ic-slo Xev.vorske naselbine botli: r><7/. Slovenec tito delnico »S\!o-c.
Odbor za Slov- Doni po/.ivlja vse Slovence hi Slovenke, da se tovo vrlelržijo te era shoda, ki bo gotov<5 velepomemben /a v>e n»-%vyor-ške Slovence.
Pridite vsi brez izjemt
ODBOFi SLOV. DOMA
SEMENA
V zalegi imam najboljša Jugoslovanska in ameriška, poljska, vrtna in cvetlična semena.
Pišite takoj p« brezplačni semenski ccnik.
Blago pošiljam poštnine prosto.
MATH PEZDIR, Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste V8tregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
Težka železniška nesreča
se je pripetila -Mizn Si-lka na pro-jri 2 a«r e b - B ockti-a d. Po'setnik F van Siprak. ki se je z vpreženim vozom ponoči vračal iz Odre. je na žele7.imkein prehodu 'krenil ua prozo ter se po tiru vozil proti S' km. Pred postajališčem Greda ga je v temni noei zagrabil osebni vlak. Konji so bili tr^kn po-š-ko-dova ni. voz pv»]>oliioma razbit. Siprak pa je ostal na mestni mrtev. Kolesa lokomotive so nm odrezala levo nogo in levo roko. Ponesrečenec jf oče 7 otrok.
Dubrovnik ima 12,000 prebivalcev.
Leta 1924 je imel Dubrovnik 1163G prebivalcev. Tekom lanskega leta se je število prebivalstva pomnožilo za ."312 in ima sedaj približno 12.000 prebivalcev. Hiš ima 1730. Tujski promet se l^po raat-vija. Lani j«- prišlo v Dubrovnik 23,250 tujcev. — 19.169 i/. Jugoslavije. ostali pa iz inozemstva, ta
Kako je trgovski potnik postal minister.
Na vrata trgovskega potnika E -Kristana v Zagrebu je potrkal te dni sodni sluga ter viprašal njegovo mater: "Ali je doma g. minister Gospa ga je začudeno pogledala, slncra pa je ponovno vprašal: 'Ali je doma g. Kristan?' Ko je odgovorila, da je sin odšel z d oni a, po postil, ji je sodni sluga izročil pozivTrico. ^ katero se g.
Ako po moacoee katrri rojak ali rojakinja se ne l»L mogel vdeležiti Zbora. pa hoee pri tej akciji sodelovati lahko dobi vsa ju>trebna pojasnila in delnice pri tajniku Anton Cvetkovieh, 1012 Linden Stree*. Brooklyn /glasi se lahko vsak osebno ali pa po pošli.
Navodila kako dospeti do '' Brooklyn Labor Lyceum". V \'ev Vorku živeči Slovenci .se lahko poslušajo Myrtle Ave Elevated Train, do Central Ave.: Broadw^j Elevated Lines to Broadway in Myrtle Ave in potom transfer I o Myrtle Ave. Train do prve postaje, Central Avenue. Poulične kare katere vozijo do ali v bližini dvorane so: BiLslnvick Ave. Myrtle Ave. Wilson Ave, Park Ave in D^ K alb" Ave.
PRVO
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO
s parnikom "PARIS"
10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE
s parnikom "PARIS"	i
22. maja 1926.
Potulke ho spremljal nas uradnik jirnv tlo Ljubljane. Pazil bo na prtljage in j;let!al posebno na tt». <la bt>«lu vsi potniki udobno iu brez-skri>uo potovali.
Na raziiolapo imamo ]»osebni oddelek 7.a nase potnike, najboljše kabine v sredini parnika z 4. in G. jiosteljami.
Vozni list stane d<> Ljubljane SllG.77 7. vojnim davkom in železnico vred, za tja in nazaj pa samo .?"JOC.OO in $5.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni 7. vožnjo, kabinami, brano, itostrežbo, sploli z vsem tako, <la so ta par-uik tudi drugim ]»ripc>roeali.
Ktlor želi potovati, naj sc obrne za pojasnila čimprej na:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
ftOJAKI. NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA' NAJVEČJI WhOVTCNSIO DNEVNIK "V T>RrrftKWTH DRŽAVAH
UIDITE NOŽU
Bolečine v križu so morda brez-	da jutri zahtevalo operacije. Pij-pomembne. toda če ne odnehajo.	te dosti vode ter poskušajte Gold ee se čutite^ slabega, če imate gla-	Medal liaarlem oil capsules (ori-voboL neprebavo. nespečnost —	srinalne in pristne). Delujejo kot pazite! Zamuda je '	odvajalni mirilec nevarna v slučaju	ter pomagajo ledi-bolezni na ledicah	^^ earn in drugim orali mehurju. Kar M jm<	n* »anom preganjat: smatrate danes Za vinj«»i in zlati Ikitljl. Zavrnite strupe. V Zdpeča-malenkost, bo mor- "
V prvovrstnih lekarnah 35c, 75c, $tJB0.
tenih nkatljah.
Slovensko - Araerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA* 82 Cortlandt Street,	New York* N« Y.

i. .. Bl.st;
'• ...•• t-..
' ?. ' .. .....
. ... .. •.

' '-.L
= -r w!
■■ -.-.raj-v
GLAS NARODA, 11. FEB. 1926.

BELE ROZE
ROMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
21
Nadaljevanje.
Iris je z velikani, vprašujocimi očmi zrla. neprcanicivo na .se-sUx>, — lwtkar je /.majala z glavo.
—	Tega ne razumem, — je rokla priprosto. Sigrltl pa ni pazila na to. _
—	In vse to v teku Ktiri in dvajset- ur. — je nadaljevala s stokom. — Ti si .slaJ>ia kut ona Amerikanka. ki vsaj javno poje. da je orišla v Evropo, da si s svojim denarjem kupi odličnega moža. In ti? iS jK>poluim omalovaževanjem vsakega ženskega dostojanstva loviš s svojim sanjarenjein prvega bogatega in nam enakovrednega moža. ki ti je stopil na j>ot.
Mreni obraz JiL> je postal nekoliko blede jši, a oh raci 1 a je svd-jo krotkost.
—	Ti m ln>lna. sjgrid. — j»> rekla prijazno in sočutno. — Od-j'oi'ij tlraga. J^hko noč!
l*o teh bestdai; se je hotela vrniti v svojo sabo. Xa pra^gu pa .-<• j. zadržala Sigi-id, ki je planila za njo ter jo močno prijela za
rami.
l>a. pojdi. |H>jdi. da te več ne vidim. — je kričala. — Pojdi, 1 > k.». po>ii! In ti hočeš biti Vrbska ! Ce bi ne bilo greh, bi rekla. tla -t bila podtaknjena . da si sramota naše hiše! Pojdi, — jaz te sovražim!	'
lil.tla in trevrča je smukni la Iri> v svojo sobo ter zaprla tilio vrala za >«-boj. Ali naj ^r«' ter obvesti oč<-ta_ <la je Sigrld bolna, da mora bili bobui * Alt jmi naj j>o.šlje na .svojo odg-ovornoit po zdravnika* K or-eno je sklenila, tla ne bo storila ne prvega, ne drugega. — Razburjenost Sigrid ^e' bo ]>olegla pmko noči . . .
Brez srda m le polna sočuvtva s črnino-, izpivmeujeno sestro je I« gla k počitku ter kmalu zahvala, zazibana v sladke sanje, v katerih je videla Severno morji*, ki ji je grmelo nasproti: — Thalatta! T hala K a !
Ko je sanjaJa. -»• ji j«- zdelo, da jc utaknila <vojo roko v vo-■! ■. a r.t V' d.i j.- bila vhx'-a k<>t ra^topijc-na ruda. V spanju je zamr-.'iiiaJa ter skušala ot>rwiti s\oji> roko. Pri tean. pa se je prebudila. Kaj je bilo to? 1'iripa jocrga <sr«-a je marala naj prvo premisliti, kje
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE
PARIS 13. FEBRUARJA
DE GRASSE 24. februarja. FRANCE, 6. marca.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 ali S oteo. Francoska kuhinja in gijača.
NEW YORK
19 STATE STREET
ALI LOKALNI AGENTJE
- Sedaj bi najrajše ušLa, — je zacepetala knezu. — Rada bi videla vfia sama. — popolnoma sama.
—	(irofiea. priznati moram, da sem tudi jaz misJil na tak beg. — je (Mivrnil knez. ki se je smehljal njeni razburjenosti. — Predstavljajte si v meni samotarja, ki je naenkrat zašel a- družbo, kateri se je d\ajset lot izogibal. Tudi zame so taki obiski gradov v masah višek vse grozote. Kaj pa. če bi vi in jaiz po tajnih stezah pobegnila ter si ogiedala vilo. še predno pridejo drugi?
—	Čudovito! — je vzkliknila Iris. — Tako bo krasno. — je nadaljevalo. a nato počasi dostavila:
—	Kaj pa bo rekla Si<?;-id?
—	1 o bomo culi pozneje. — je odvrnil knez skoro prešerno. — Pojdite, grof ie«. pustite, da vas odvedeni.
nr'horlnii^ x
Škof zapleten v ponarejevalno zaroto.
Se vedno je negotovo, ali bo bil mijmočnejši duševni protektor šiv of Zadravee vtaknjen JKhI ključ, j falzitikatorjev. Da se pa njejrova Vsi-kakor pa pričenja prei>kava v j aretacija navzlic kategorični za polni luči osvetljevati njegovo o- hlevi višjega državnega pravdni
sebnost, ki je v falzifikatoivki feri in voibče v madžarskem puči-
• nuls.ija in ko j»- |>o{H>lnonia predramila, j«' strahoma zagleda-jstov.skein pokretn predstavljala e-la ptrd soboj v n\ »t>ku Močne vrdtifte — S;gin«l. ki klečala poleg nj« ne j»ONtfljr ler Točila vroče solze na roko svoje sestre . . .
Signd. Sigrid. — j»» /.animirala Iris. š»- napol v spaiiju.
Opmsti mi. najdražja. najl>oijša, — j«' ihtela Sigrid. — Tali'* s';i.ba -em l>!!a proti tebi. tako kriviena! Ali mi moreš odpustiti?
Tedaj pa ^e je Iris popollitina predramili ter objela *vK>jo >se-
- Odpustiti tebi! O tem sploh ni nvbeuiega govora. Ti si bolna •i • i \ozna. s«*>triea moja in ob .taki priliki ne ]>olaga človek besed .i /lato tehtnieo. Pojdi spat. Sigml. — dolgo čujenje ti l>o škodovalo. Ali na naj idem ter ti |>omagam .'
Ti m dosti, dosti boljša kot pa jaz. — je ihtela Sgrid. — Jaz s m ]h>š«st. nenaravna sestra. Pomagaj mi. reši me. kajti zlo me drži
kot učitelj latinščine, ii Bil je od nekdaj sihio rezeyvi->v-ojjnii kremplji ter mi trga iz srea v>e. kar je bik) dobrega v'ran in dostojanstven, izpremenil
ka še ni izvršila, je pač razlog \ tem. da ima škof Za-dravce mogočno zaslombo pri vseli današnjih nega najmogočnejših in najvpliv- jmerodajaiih faktorjih na Madžar-nejsih faktorjev.	|skem in da je nje-gov lastni vpliv
Zadravee je po poreklu sin o^rr- j močnejši, kakor m t<> predstavlja skoga železniškejra poduradnika | višji državni pravdnik . in je bil kot pralen, nadarjen dee-j Ta jinst veno se samo lansira vest. ko -»prejet v frančiškansko vzjro-j da bo škof Zadra vee eventualno jo. Ni še dopolnil dvajset let. ko j Interniran v nekem samostanu so ga že jxKsvetili za drjakona in! Avstriji. .
sieer n p^'bnim papeževim do-i Peštan. ka policija je tudi are-voljenjem. Deloval je nato v sa-j tirala odvetnika dr. Ladislava mostanu kot duhovni pridigar in i Fertlinandvja. I5aje je vzdržava!
ljijui. Zavist, sovraštvo o-vetežel;jnost. — vse to kali v njem ter bo ia>lo m dozorelo, če mi lie pomagaš, ti dobra in čista!
Sigrid. ne govori tako divje, — je prosila I ris nežno. — Za-kdj na naj bi naenkrat }*>>tala tako slaba Nič se ni »godilo, kar bi te za Id o ali razkačilo. Pojdi spat. draga in pusti, da se tvoji živci pomirijo. Ce hočeš, bom čuta pri tebi.
Ne. ne. — je odvrnila Sigrid, ki je vstala ter si obrisala oči. skuhala boan -spati. Ne. nič se ni pripetilo, kar bo me mog-lo žaliti. Ti ima* prav, bila sem bedasta. Ti se mi moraš smejati.
- Jaz smejati, če ti trpiš? O Sigrid! — se je glasil srčni odgovor.
Sigrid je poljubila svojo se>tno, a nato obstala za trenutek. — Ali U ljubi! — je vprašala tkonečuo počasi in obotavljaje.
— Sigrid!
Ali te ljubi? — je ponovila glasneje in zapovedovalno.
Kako bi mogla to vrjeti. — je odvrnila lris po kratkem od-ii"ru. - On, mož -na Mšku svojega življenja, poln duha m sile — m jas. mlada, neumna stvar, ki se je ravnokar lortila svojega prvega poleta, — ne, Sigrid, tako domišljava pač ilisem.
Ti ga pa ljubiš~ je vprašala Sigrid ter pri tem težko dihala.
Iris m odgovoria Naslonila se jc nazaj na blazino ter zaprla oči.
1'ojdi spat. sestrica. — je prosila lris prijazno. — Najti je vprašauja. n:. katero ni treba odgovoriti, kaj ne? — Vprašanja, ka-tetiih boljše ni staviti, Sigi-id.
Slednja je povesila roki.	* )
Oprosti. - j" rekla mrko. — In sedaj, lahko noč!
Pueirsi in s težavo je zapu-tila sobo ter zaj>rhi vrata previdno pred seboj.
N'rji'a je na posteljo, si pričela puliti !ase ter stokala, dolder I « q«it-el ntati 'kozi okno odsev jutra, ko jo zatisnila svoje tnid-ii«' «»ei.
*
Naslednjega dne. krog poldne, s«, je sestala držba precej točno na Piazza Vittorio KmauueJe. Hili so g-rof Vrbski z obema hčerkama. in a< lama KristotoroviČ z Borisom in Sašo. knez Višje grad sle i. r.^-aliere Spini in kneginja l kačin. ki je stalno živela v 11 or ene i (6T prevzela za dotieni dan nalogo, da predstavlja spremstvo M«BS l uksije (.rant, čeprav ni 1a neodvisna mlada dama uvidela po;re-be < astue dame.
Fuksjja C« ra n t. ki je j^otovala sama s kurirjem in komornim. j«- bita zHo presenečena, ko so ji pojasnili, da potrebuje .sprem-:vo starejšt dame. Čeprav je bila pripravljena za vsako J^)i-ejem-Ijivo koncesijo, se je vendar uinrala eaKtni d«ni s hvale vredno eitcržijo.
Izjavila je. da ne more trpeli takih starih gardnili dam. Tudi tuailama Kiisloforovič -i je prizadevala igrati ulogo dvorne dame M> , Grant, katt. o je določila na skrivnem za svojo sinalio. Boris K rn»io|'oix>v ie svojimi zvezami m s\x>jo -diplomatsko karijero bi ne i ii nesprejemljiv zut mlado Amerikanko. a za enkrat jc posjtavi-U v rezervno arniado svojih oboževalcev za slučaj, da bi ne bilo logoee najti nobtnejra kneea. vojvode ali princa, ki bi hole! nano-o počutiti svoje staro ime 7. njenimi dolarji. Ker je bil torej Bo-tls \ rezervi, a ne izv#»n službe, je privolila Miss Grant v to nadzorno, a ui rtiti malo Lzpremenida s\x»jih nazorov ter načina svojega ftvljevga
OdpiljaL ^o se proti vili Poggio a fajano, za katero *i je uri-
eha-
pa t eni j >eram en t. ko so ira p<r-stavili za gvardijajia v Sze^ed!nu. Tu se ni več maral skrivati le za samotansikhn zidovjem. mar\eč j
ka>:njive zveze s falzifikatorji. — Mož je bil po poklicu sicer odvetnik. to?da je deloval v uredništvu nekega klerikalnega Ksia. Z Mar-szowskim. katerega je aretirala nizozemska policija v Ilaagu, ga je vezalo veliko prijateljstvo. "\'se-
začel zahajati v odlično meščan-'-kakor molči državno praviiništvo
\ stop. Jedli so na prontem. nakar so se pričeli izpre jati po paiicur Tam se je prildižala lris kneaii.
sko družbo, kjer je kmalu postal ljubljenec najuglednejših (in seveda tudi liajpobožnejših!) katoliških dam.
V tem miljeju, kjer je intenzivno bavljenje s teologijo m filozofijo polagoma čisto zamenjal s ka-vaklrstvom in dvorjenjem, ga je v letu 1819 našel prevrat. Pater ^Zadravee je navdušeno pozdravil revolucijo in je goreče podpiral cerkveno politiko Karolvjeve vlade. Ko pa je preko noči zavladala komuna, se je Zadravee izprva zopet umaknil v ozadje, kmalu nato pa jc pričel kovati naklepe za kontrarevolucijo proti komiuiLs-tom. On sam je sestavil načrt, s katerim je financiranje kontrare-volucijonarnega poki-e:ta^ poveril madžarskim Židom, v prvi vrsti szogetliurkini židovskim magna-toim. s katerimi je bil v intimnem prijateljstvu.
In res se je zgodilo, tla je k<»n-t rarevohielja vrgla konnuio, nova vlada pa se je konstituirala v ftze-gedimi.
Xi trajalo «lola:o. ko je bil pater Zadravee imenovan za voj<iškega škofa ma.džaisike naeijona-bie armade. .Madžai>ki škofje niso s simpatijami sprejeli tega imenovanja, toda Zadravee je znal prerekati vse intrige in usmeriti svojci karijero v ravni črti navzgor. — Po/tal je duševni vodja naeijonal-ne smeri, gibalna sila naeijonalaie a' tnade »n s tem ena najjaejih političnih i>otenc na Madžarskem.
Nedvomno je sedaj tudi dogna-no, da je škof Zadravee za])ri-<o-gel ponarejevalce |k> naslednji formuli : Pri.M-gam pri živem Bo^u. pri njejjrovem edin eni csinu in pri s-veti Devici Mariji, da svoje tajnosti nikoli ne izdam. Ako prisego prelomim, naj bo moja duša pro-kleta:nebeški oee naj me ne sprejme* v svoje kraljestvo in zemlja naj izvrže moje kosti! —
01 več torej vsako nadaljne dokazovanje, da je škof Zadravee 'bil -nujo nodrobno uveilen v^fal-zLfiliatoTsiko akcijo, nego da je
Vdova admfirala Deweya.
W
Hretanje parniko^ » Shipping Newv ^
13. februarja:
Paris, Havre: America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg, Bremen.
16. februarja:
Berlin. Cehrbourg. Bremen. Albert Ballin, Hamburg.
20. februarja:
Aqultania, Cherbourg; rrea Harding, Bremen.
24.	februarja:
De Grasse, Havre.
25.	februarja;
Thuriinjia, Hamburg; Muenchen, Bremen.
27. februarja:
Olympic, Cherbourg.
3.	marca: Suflren, Havre.
4.	marca:
DeutsehlanJ, Hamburg.
6. marca:
Berensaria, Cherbourg; France.
Havre: Urdun^, Cherbourg; l'orck, sBreintn.
10. marca:
Gt-oij; t> Washington, Bremen.
Cljtrbourg In
o vzroku njegove aretacije, radi česar dobiva zadeva še bolj ^liste-rijozen značaj.
Pri pre isko vabi eni sodniku v falsifikatorski aferi se je javil neki uradnik poštne hranilnice v Budimpešti, ki bi rad razbremenil s\ojega šefa Darc^za, ki je ix>d ključem. RazbremeniLni priči, ki se piše Kovacs, seveda jx»fltika-jo gotovi nameni, tembolj, ker mož trdi. da podijo niti ponarejevalcev izvem madžarskega ozemlja v Galicijo in na Bavarsko. Posebno malo vere gre njegovim izjavam zategadelj, ker je mož pod aretiranim ravnateljem zavoda napravil zelo hitro svojo karijero. V službo ga je spravil Nadossv, ki j«* tudi ustavil proti njemu neko sodnijsko postopanje.
Prvi državni pravdnik je po polurnem razgovoru z madžarskim j Ust ičnini ministrom poklical k sebi bivšega di^avnega policijskima š«>fa ter <ja je ziislišal radi ]^oja-snitv« nodcaterih protislovij, Ica-tei-a je ugotovil preiskovalni sodnik na .podlagi dosedanjLli zaslišanj. Nadossv je v zaporu zadnjih 11 dni popolnoma osivel. Na njegovem obrazu se ja>mo vidijo sledovi iluševne pobit osti v ječi.
Madžarski juvtični minister je -.prejel i>o.sebnega poroč.-valea pa-rišk««ja "Matina" in .se ž njim razgovarjal o jx>-tanku falzifika-tor. ke afere. Pojasnil m-.r je. ua segajo dogodki v tej zadevi nazaj v d«d>o pred tremi leti in da je smatrati za glavnega krivca princa \VHidHclrgraetza, ki je zapeljal tudi ]>olici.isikega ravnatelja. Njemu je izjavil \VtndLscbsr:-aetz, da je /.rvoval za stvar n:cd lii(K) do-lai •jev. radi cesar. x>otre.buje denarne pomoči. Tudi justični minister je obljubil, <la bo vlada podpirala akcijo razkritja v tej zadevi popolnoma do konca in da ne bo prizanašala nikomur. K<Jor je kriv, bo moral delati pokoro, ki jo je zaslužil.
Tako provorijo. a delajo dru-ga-če. . .
hi,rv muc*. »AtH o. c.
To je Mrs. George Dewey, vdova admirala Deweya, ki se je posebno proslavil v bitki pri Manila Iiay. Was li in gt o rnsk e obla-1 sti je naprosila, naj prepeljejo truplo njenega moža na Ailing-ton pokopa Hšče.
Snežni meteži, plazovi in potresi.
Zadnje dni je širom Avstrije močno snežilo. Meteži ^o bdi tako močni, da -o onemogočili prometne zveze z I. ncein, Welsom in jsteyrom. \" Keieh ram genu je za-paillo v.-i" metrov ^lega. Radi visokih žametov -e je utrgalo več pla-zov in številni ljudje so bili pošUodovn.ni. — V Capivtranu v I-taliji je irl) potrebnem sunlm zemlja za.grebla več hiš. Neka hiša je bila. \>'.l tem popolnoma uničena ter j«' pokopala pod sel>oj ženo. mater in tri otroke. V Tarentu >o zabeležili [s»tr»'-ni aparati krat-k potres, ki pa ni napravil nobene Škode
11. marca:
JJount Clay, Hamburg. 13. marca:
.Majestic. Cherbourg: Bremen, Bre-
Bremen; Wcstjihalla,
NARAVNOST V JUCOSUAVIJO
MARTHA WASHINGTON
2.4. nir.rca — 7. maja
C.na do Trn ta a:i Dubrovnika v irot-jem razredu HW. vključno \ojni davek
COSUCICH LINE of TRIESTE Phelps 8ros s. Co.. 2 West St., N. Y.
ženitna ponudba.
Samce star :J0 let se želi seznaniti s slovenskim dekletom v sia.rost: od 20 do 2."> let, mora biti poštenega značaja in resnega mišljenja ter lepih zunanjosti. Jaz sem vešč v stavbinski stroki, sem mirnega značaja in imam nekoliko prihrankov. Pismu priložite sliko, ki jo vrnem na zahtev.	,
"ZKMX", e o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
("Sx 10,11.12)
Lažna velika kneginja Anastazija.
Uusinja. ki leži v nekem ber-lin-kem »anatorijit ter se izdaja za ru<ko veliko knegiujo Anastazijo. je baje čisto navadna sle-parka. llči ruske cariee-vdove. Olga. ki se je peljala v llerlin nalašč radi ugotovitve istovetnosti go^.pe Ca j kov-ke. pravi, da ni dama nil i od dab v podobna Anastaziji in da je zadeva s hčerjo zadnjega ruskega carja čisto navaden blut".
kupujem doge bih> hrastove franc. Zanesljivim osebam dani k011 trakt za doge. Ponn'-ajt" mi podrobnosti takoj v prvem pismu-Pišite v angleščini. Max Flcischrr. /r > .V. .l/e.Vr/V St. Mi in p/i is, TfVri.
IŠČEM
izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y. 8th Floor.
IgTabka beda na Dunaju.
Na Dunaju je okoli tisoč gledaliških igralcev nezaposlenih. Preživljali se morajo z drugim delom, žive pa tudi od podpore. Iva-, tero jim izplačuje država, da ne! pom 1*0 od lakoto.
pozor rojaki!
Naš potovalni zastopnik Mr JOI1N ŽUST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Na roda, naj jo obnovi pri njem. Tu di sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Ro jakom ga toplo pri poročamo.
Uprava "Glas Naroda".
domača zdravila
V	zalogi imam jediln* dlSave, Knajpovo ječmenovo ltavo in Im-portlrar.a domaČa zdravila. kutera priporoma iurt. Knnjp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
I*išite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka ra-stllna zr» kaj se rabi.
V	eeiiiku bodete našli £e mnogo drugili koristnih stvar .
Math. Pezdir
Box 772. City Hall Sta.
New York, N. Y.
Klobase
in SUHO MESO, doma sušeno pošiljam širom Amerike od 10 lb. naprej, proti cxpresnem pre-vzetju po 38 centov funt; poštnine prosto: imam tudi želodce.
JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave, Cleveland, O
Tukaj je način za ozdravljenje kile-
Čudovito df made zdravljenje, ki se ga lahko vsakdo posluži pri ve'iki ali majhni kili.
Poskušnja nič ne stane.
Ljudje j? kilo po vf-j deželi po presenečeni vsled čudovitih us;»ehov pripro-ste-tra naC-iria zdravljenja kile. ki se pošlje brezplačno vse:n. ki pišejo ponj Ta značilen sistem za kilo Je eden največjih blagoslov.v. kar se jih je kdaj j nudilo ženskam. moSkim in otrokom s kilo. To je znano najbolj uspešen način. kar jih je bilo kdaj iznajdenih brez uporabe pasov ali naramnic .
Ne oziraje se na to, kako razvita je kila. koliko doljjo jo imate in kak> Ozko jo nosite. Ne glede na to, koliko pasov »te ie nosili, vi morate naročiti
to BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE. Ce
ste izgubili že vse upanje, i-e imate ki*
lo. tako veliko kot ppsti. ta čudovit način jo bo tako kontroliral ter jo držal j naznotraj. da vas ho ta čudežen vpliv presenetil. Pomagal vam bo uravnati dele kjer se kila pojavi, da boste lahko zopet začeli opravljati katerokoli delo kot da bi Se nikdar ne imeli kile.
VI imate lahko prosto poskušnjo te čudovite ojačevalne priprave, samo Ce pošljete svoje ime in naslov na W. A. Collings, Inc.. 187 C Colling* Building. Water-town, N. Y. Ne poš.ljajte denar ja! Poskušnja je brezplačna. Piflle »e-daj danes. Prihranilo vam bo nošnjo pasu Za. ostanek vnf-šg*. iivljenjn. -
. .	r-Adv t.
prva in najsvarejša tovarna
tambubic v ameriki—
kf Izdelujr najboljše tam-burice In gleda dela prekosi vj»e tvrdke t<j vrste.
Tamburire iz moje tovarne so priznano najboljše glede oblike, točnost: In c'asu, kar rrl-čajo priznanja zborov in poedfnrev. Naročeno bla-go pošiljam v vse kraje sveta. Plftite po cenik, katerega pošljem zastonj.
ivan benčič
4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
men: Andanla, Hr.mburg; New Ara-Btcrdam. itotterdam.
17.	marca:
La Savoie, Havre.
18,	marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Levintlian, Cherbourg; .Viuitanla. Cherbourg: Pittsburgh. t'lurbourg; Veendara, Rotterdam; Berlin, Bremen
22. marca:
De Grasse. Havre.
24. marca:
Martha Washington, TraL
24. marca:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen.
26.	marca:
Columbus, Hamburg.
27.	marca:
Olympic, Chetbourg; Ohio, Cherbourg.
31. marca:
Berengaria. Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic, Hamburg; Republic, Bremen.
10. aprila:
Purls, Havre. SKUPNI IZLET.
22. maja:
Paris, Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija
Pres. Wilson, Trst. SKUPNI IZLET.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor uaenjen pctot«Q »Uri kraj, j« potaebno, da j« a« lapfno poučen o potni li llstlti, prt ljaxl ln drugla at t area.
Pojurlia, al vam jih «uon» dati valed cade dolgoletne )xkuiinj» Vam bodo gotovo v korist; tudi prV poročamo vedno le prvovrstne pai* nlka, ki Uaajo kaJdua tndi ▼ ILk. raaredo.
tilaaem a«re aaadattk« imui^
fcl Je »topila v veljavo ■ "l. jnUjta aamorejo tndi uedrfeivljai-dobltl dovoljenje oatatl t donoria eno leto ln ako potrebuo tudi Ueij, toaaderna dovoljenja Izdaja g^ti ralnl naeelnl&l komisar v Wash tuKton, D. C. Prošnjo sa tako do voljeaje se Labko napravi tudi > New lorku pred od potovanjem, tei M poSlje prosilcu » stari kraj g Is som nanovejis odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCU JZ STAREGA KRAJA
Kdor teli dobi D sorodnika a! ■rojca la starega kraja, naj aaa prej plAe aa pojsimila. Is Jugosla vije bo prlpufičenlh ▼ prihodnji! trfb letih, od L julija 1W24 napr* vsako leto po 671 prišel jenocr.
▲merLSki drtavljanl pa asmorsj dobiti sem Cene ln otroke do 18. la' ta bres, da bi bili #tp£,v kvoto. * rojene oaebe ae tudi®ue itejeje kvoto. StarlSl ln otroci od 18. A< 21. leta amerU^lb driavijanev § Imajo prednost t kroti. PUlt« a pojatslia.
Prodajamo voane liste as vsa »t*
ge; tudi preko Trsta samorejs goaioTanl sedaj potovati
Frank Sakser State Bani
82 Cortlandt lt„ K«w Tark
BL AZNIKOVIH PRATIK
nimamo več, zato jih ne naročajte. Mesto PRATIKE naročite Slo vensko-Amcrikanski Koledar za leto 192G.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York City.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-! ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
j MALI OGLASI
v "G las Naroda".
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Stmt	Hew York, H. T.
________________i__________________g&u_

__________________ "______