GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian dail* -: in the United States Issued every day except [Jj Sundays and Holidays lidays[P T1LEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 217. _ STEV. 217. ~ — TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 16, 1913. — TOREK, 16. SEPTEMBRA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXI. Konvencija Jugoslovanske Katoliške fednote, ŠTIRINAJSTA SEJA dne 9. septembra 1913. iDulje.) Ženski oddelek. Z'-uskr so jrdnakopiiivnc z mo/kimi. Žniskam p!a<~a »J. S. K. J. porodne podpore $10.00. Ako je /eiibka bolna nad šesi tednov po porodu, dobi potem redno podporo. llanict imajo pravieo ivojili ženskih društev otipo- nespreiue- d sluti svoje dolivate, lahko pa tudi /volijo delegate i/ možkega društvu. Noseče elaniee se n> »»prejemajo v Jednoto. V slu Ta ju. da s»> pokaže, «la je vstopila lieseea, He j^ ne plaea uikake porodne podpore. I'laiiie«- laliko o-stanejo pri starih društvih in so zavarovane nu stari način. Ako pa hoeejo biti deležne bolniške po«lpore, lahko ustanove svoja društva. C V j>ri možkih društvih Jele bolno podporo, lahko ostanejo pri mož ki h društvih. •lednota pridne izplačevati vse bolniške podpore 1. jan. 1<»14. Od vaakegu starega člana plača tlru- Toeka 191. se črta Toeka 192. ostane njena. Toeka ltf.'i. se erta. Točki 194. in 19£. ostaneta nespremenjeni. Točka 199. se črta. Točka 1200. ost a n l n (/spremenjena. Točka 201. ostane in se ji dollar Zastopniki društva morajo j k>! oži t i $1200.00 poroštva, tajniki krajevnih društev pa $:*00.00 poroštva. ( len 2«. Dolžnosti in pravice društva. Točki Se črta zadnji odstavek : priporočljivi.. Točka 2'{4. ostane nespremenjena. Točki 2:r>. in 2.'iG. se črtata. I'očka 2.11. ostane: črta se le zadnji odstavek: društvo... Točka 238. ostane nespremenjena. Točka 239. se črta. Točka 240. se spremeni in se Klasi: Ako kak druŠtvenik umrje STVO $1.00 V poškodninski in bol- v takem mestu, kjer ni nobenega niški sklad. To se mora pa po- z J. S . K. J. spojenega društva slati na glavni urad do 15. jail. J in je tam zakopan, zadostujejo listine od eoronerja ali od po- 1914. Novi člani in elaniee pla čajo $4.00 pristopnine. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldan. Zapisnikarji: Joseph Pishlmr, Prank Gouie, J. B. Smwkar. PETNAJSTA SEJA dne 9. septembra 1913. Predsednik John Germ otvori petnajsto sejo 9. gl. zborovanja točno ob pol d'"Ugi uri popoldan z običajno molitvijo. Tita se imena uradnikov in delegatov ; navzoči so vsi. (,'ita se zapisnik prejšnje seje in se z dodatki sprejme. Nadaljevanje s pravili. grebnika. Ako stroški presegajo svoto pogrebnih stroškov, se ima odtrgati od njegove smrtnine. Točka 241. se črta. Točka 242. ostane, črta se zadnji odstavek: In se nadomesti kakor določa Jednota. Toeka 243. se črta. Točka 244. ostane nespremenjena. Točka 24"». s-* črta. Točka 246. ostane le dodatek. Točki 247. in 248. se črtajo. Točka 249. ostane nespremenjena. Točka 250. se črta. Točka 251. ostane nespremenjena. Točka 252. se črta. Sprejem Člen 23. da nov in članic noto. Jed- ila. Točka 204. Točki 205. brez oporok progu. Črta Zdravniška stili, ki žive s«' erta. se doda: le umrje \ gre smrtnim* so-»e zadnji odstavek: spričevala vse v sturi domovini in Nova točka. Društvo ki šteje skozi tri me- ka 203. ostane nespremeuje-1 seec Pred vol i t vi j o delegatov, nad j 100 članov(ie) za more poslati enega delegata in sicer do 200 enega, nad 200 članov in članic pa dva. Do več, kakor do dveh delegatov ni opravičeno nobeno -h ti- j Manjša društva, ki ne šte- jejo 100 članov in članic, se lahko bi rade pristopil« k Jednoti. uo- i šteti pa morajo 100 ela- rajo biti potrjena po zdravniku, jnov' "'-1 sk,,l'«j predno zamorejo žilf niku in županu doticng obči-1 I>0sli't' dele'gata. ne. i Društvo, katero ima v svoji sre- Toeka 207. okrajša in se o- iuradnika, naj ga izvoli za glasi: V\i praktični katoličani, ki delegata, izvzeti so le svoje verske dolžnosti vestno iz- j Predsednik, tajnik, blagajnik, polnujejo in pošiljajo svoje otro-1 ,,!aKajnik neplačanih smrtnin, ke v katoliške šole, kjer je to m o-< predsednik nadzornega odbora in goee. ' vrhovni zdravnik. Toeka 208. ostane iie*preme-i I'rwllog stavljen in potrjen, da njena. | M* zborovanje nadaljuje radi obil- Toeka 2<»!». se erta. nofra 'll>la 0,1 P°l osme ure do de- ToT-ka 210. se nadomesti: Na tajnika namesto blagajnika, ('rta se zadnji odstavek: Obvesti se... Točke 211., 212., 213., 214., 215. in 216. «e črtajo. Točke 217., 218. in 219. ostanejo nespremenjene. Točka 220. se erta. Vstop se dovoli Dr. (irahek-u, kateri pozdravi zbornico. Predsednik odloči 15 minut odmora. Ženske za redne člani. Po odmoru. morajo tudi prispevati stroške kakor možki Člen 24. * V ap rej em ^krajevnih društev. Toeke 222., 223., 224., 225., 226. in 227. se črtajo. Točka 228. ostane nespremenjena. Člen 25. Točka 185. ostane. Nadomesti ae le: Tajniku namesto blagajniku. Točke 186., 187. in 188. ostanejo nespremenjene. Točke 189. in 190. ostanejo nespremenjene. opro- se črtata, nespreme- nespreme- nespreme- Eksplozija. Pri ksmičnih poskusih je eksplodiral plin. Profesorjeva žena na m ;stu mrtva. Včeraj se je odigrala v Wood-bridge. N. T., grozna tragedija. Dr. (iottshaik je imel za svojo hišo laboratorij, v kat rem se je že dolgo časa ha vil s poskusi, kako bi se dalo na umeten način izdelovati kavču g. Pri delu mu je vedno pomagala njegova žena. Včeraj zjutraj je razgreval več posod napoliicnih z različnimi tekočinami in plini. Po dokončanem opravilu se je podal v kuhinjo k zajutreku. Medtem j«* šla ž *na v laboratorij pogledat če so se tekočine že zadosti razgrele. Nenadoma je zaslišal - 3TAUŽČE POSESTNIKOV. Kljub prigovarjanju državnih oblasti so družbe proti mirovnim pegajanjem. Iz Avstro-Ogrsko. Duhovnik Schmidt ni samo morilec, Vc'iki m&nevrT^&vstrijake annJ ^P^ tlltf pOMrejeValeC deittrja. de. V znamenju volilne reforme. -- Prof. Vambery. j ŽE v NEMČIJI JE BIL PRIJET ZARADI SLEPARIJE. BAJE —o— JE SLABOUMMEN. POLICIJA JE MNENJA, DA IMA ŠE NEK Dunaj, Avstrija. 15. sept. -J DRUG UMOR NA VESTI. ANA HIRT JE SPOZNALA PO Pod osebnim vodstvom pr-stolo-' NAJDENIH TELESNIH DELIH ANO AUMUELLERJEVO AL- r^eUkn^n^ PH0NSE O- *OELBLB. SCHMI DT0V ZAGOVORNIK. V M0- RILČEVEM STANOVANJU SO NAŠLI VEČ PRIPRAV ZA IZDELOVANJE BANKOVCEV. SHMIDTOVA MLADA LETA. Iz sete ure zvečer. Predsednik prekine sejo do pol osme ure zvečer. Nadaljevanje 15. seje ob pol osmih zvečer 9. sept. 1913. Cita imena uradnikov in delegatov; navzoči so vsi razen Johna Avsee-a. ki je bil ščen. Točki in 255. Točka 25t>. ostane njena. Točka 257. se črta. Točka 258. ostane njena. Točka 259. se črta. Točka 260. ostane njena. Točke 261., 262. in 263. se črtajo. Točka 264. ostane nespremenjena. Točka 265. ostane nespremenjena. Točka 266. ostane ter se doda: Tajniku namesto blagajniku. Pri točki 267. se izpusti: Meseca junija in se nadomesti: tri mesece pred glavnim zborovanjem. Točke 268., 269. in 270. se črtajo. Točka 272. ostane nespreme-1 njena. Izginilo je sto Amerikancev. Iz mesta Torreon jih je pregnala kuga. Strah pred izgredi. Washington, D. ('.. 15. sept. — V državnem in vojnem depart -mentu vlada velika skrb glede u-sode ameriških družin, ki so pobegnile iz okuženega mesta Torreon ter skušale doseči mejo Združenih držav. Dosedaj se ni ničesar izvedelo o njih. Brzojavne informacije iz petih mehiških mest, Monterey, Nuevo Laredo, Tampico. Saltillo in Mexico glede beguncev, med katerimi se nahajajo tudi Evropejci, so ostale brezuspešne. Ozemlje, po katerem je morala bežati družba, je popolnoma v rokah konstitucijonalistov. Državni department je vsled tega pozval poveljnike dotičnih čet, naj ne nadlegujejo beguncev. Sem dosla poročila pravijo, da je ravno v pokrajini, »kozi katero beže begunci, pričakovati spopada med federalnimi in konsti-cijonalnimi četami. Jutri praznuje Mehika praznik svoje neodvisnosti. Vlada v Wash-ingtonu je izvedela, da namerava Huerta Lansing, Mich.. septembra. Ž«* park ni t so odklonili posestniki rovov posredovalne predloge, katere so jim predložile državne oblasti ali pa stavkaš-j i. Odvetnik posestnikov rovov je brzojavil go-vernerju Ferris-u, da lie mo>e sprejeti posredovalnih predlogov, katere je bil stavil governer. Nadalje je na nasvet državne železniške komisije predložil Lawson T. Hemans načrt, glasom kojega naj bi se Western federation oi" Miners ne udeležila pogajanj. Hemans je nadalje nasvetoval. naj posestniki prostovoljno pozovejo sta v kar je. da bi se slednji vrnili na tlelo. Calumet, Mich.. 15. septembra. Danes se je vršila velika parada in demonstracija stavkujočih rudarjev. ki je potekla brez liemi-i rov. ker se policija in milica nista umešavali v zadevo. V sledečem pozivu so predložili stavkarji svoje zahteve javnosti: Državljani iz Michigana. delavci Amerike! Objavili suio že nepobiten do-kazilni materijal. kateri kaže, tla je naše stališče v sedanji stavki pravilno. Pokazali smo, kako so za Ilarrv lv. Thaw-a, kojega lia-liajeti privatni agenti morili de- silni izgon iz Canade se splošno lavce. kako so isti agenti in voja- smatra za sramoten čin. Uradniki ki uprizorili izgrede, kako je mi-1 državnega departinenta so mne-lica zavratno ustrelila nekega ■ nja, da bode še imela zadeva za stavkarja in kako brutalno so v j posledico mednarodni protest, splošnem nastopile oblasti proti i Senator Ashnrrt iz Arizone je stavkujočim rudarjem. izjavil, da ima Thaw kot ameriški Potom tega brutalnega nastopa , državi jan pravico do zaščite pred se je hotelo stavkarje ustrahovati ter jih prisiliti k zopetnemu po-vratu na delo. A kljub vsem tem sredstvom se posestnikom rovov dosedaj še ni posrečilo prodreti naše vrste. Naši ljudje stoje trdno in zvesto in uiwiuo. da ne bo-razočarani v njihovem zaupanju na pomoč celokupnega delav-stva Amerike. V kratkih besedah hočemo obrazložiti naše zahteve. Od posestnikov rovov zahtevamo: Prvič: Minimalno plačo -15'J za vse delavce v rovih. Drujrič: Doklado J15 centov na delu kraljevine Oeške. Pri tej priliki se bodo prvi pot preiskušale težke haubične divizije; važno u-logo bo tudi igralo zrakoplovstvo. Po teh vojaških vajah se bo lah-! Kapelan Hans Schmidt, ki je njegovo kretnjo. Norec bi nikdar ko razvidelo koliko je uapredo- zaf »*t zaradi umora Ane Auniue'- j ne mislil na .samomor, dočim si je vala armada s pomočjo modernih b'djeve v Tomh.su. ni samo mori- j pa hotel Schmidt prerezati z bri-tehiiičnih priprav. • lec, ampak je po mnenju inšpek-j tvijo vrat. Budimpešta, (»grško. 15. sept. torja Faurota tudi ponare.jevale;- Schmidt je pozval včeraj k se-Nova opozicijska stranka je za-; «'**"«d«. Danes ob 2. uri zjutraj j bi zagovornika Alfonsa (J. Koe-čela s svojim delovanjem. V splo- so ar-tirali zobozdravnika dr. j bla, s katerim sta baje že-dve leti snem zahteva takojšnjo revizijo Krnsta Arthura Mureta in njego- i znana. Nekaj časa mu j«- zatrje-obstoječega volilnega zakona/ j vo služkinjo Herto Zees. Dr. Mu-j val, da je umoril svojo prijatelji-V dvainosemdesetem letu svo- ret j«' izdeloval s Kchmidtom v i eo po naročilu .sv. K izabete in je je starosti je umrl tukaj znan ;~>l's- zap. l.'U. eesta. New ; odločno odklanjal vsako zagovor- orientalist. profesor Herman Vork. ponarejene bankovce. Za i ništvo. Ko je Koeble ž» odhajal, Vambery. . 'stanovanje sta plačala ^2-i nu-:s f : se je morilec v hipu premislil in Po dokončanih šudijah je po- no- i ga sprejel za svojega zagovorni- stal v Carigradu učitelj franco-1 V župnišču cerkve sv. Jožef««.j ka. Koel>le bo skorajgotovo pred-skega jezika, prepotoval je ves so dobili bakreno ploščo, v katero; lagal, da naj morilea preiščejo Orient, nazadnje je pa dobil slu-jje bila vrezana slika $10-bankov-j psihiatri. ea. V stanovanju na PU. cesti so Schmidt je bil rojen v Aschaf-našli nadalje več ueiztlelanih ban-kovcv in različne priprave. Dr. Muret je star 2!> let. rojen je bil v Chicagu, študiral je v Nemčiji in se je po dovršenih študijah vrnil v New York. Strokovnjaki so skoraj prepri- »wsP»*»dirnl in od on"ga časa ni čani, da je Schmidt slaboumen;; nikd° vedel, kje se nahaja, to dokazuje njegovo obnašanje v j konice je še pred kratkim pi-ječi. Spal je celo noč, in ko so mu ' sal svojim starišem, da se bo vr-rekli, da bo prišel za svoj zločin domov. Kot se poroča iz Mo-na električni stolee, se že zmeniP j«' že v mladostnih letih ni. j kazal znake slaboumnosti. Duhov- , 23-let na Ana Hirt, ki je služila ' "ištVM ^ posvetil na željo svo-z AumuoUerjcvo sku]>aj v župni-! Je ^ Washington, D. C., 15. sept. — Un cerkve sv. Bonifacija je spo-! . 1 olleJJa Jt' tlob,1,t iKlko kl Člani kongresa zahtevajo pravico 1 znala po najdenih telesnih delil« V,delH Seh»lldta- kc J«4 sežigal svojo prijateljieo. | zl,nnico- ,ia kateri umoril Au- .1 * i ■ i h i • i. , , muellerjevo. Ves razburjen ie ba- Ko je bil Schmidt kape an v - . , , + .. , - . . ... , .. J«' korakal semtertja po Louisville, Ky., se je izvršil v bli-1 zini tamosnje eerkve zagoneten umor, ki je ostal dosedaj še ne-pojasnen. Sum je padel na cerkovnika, katerega so obsodili v dosmrtno ječo. Nanovo uvedena preiskava bo dognala, če ni mogoče Selnnidt v zvezi tudi s tem umorom. ž bo profesorja orientalskih jezikov na univerzi v Budimpešti. O svoji stroki je izdal več znanstvenih del, ki bodo ostala trajne vrednosti. Zadeva Thaw. V zadevi Thaw bo morda prišlo do mednarodnega protesta. Kon-gresniki zahtevajo pravico. t'« nhurgu na Nemškem. V Mogun-eiji je bi! posvečvn v mašnika. odkoder je pa izginil, ker so ga dol-žili sleparije. V splošnem so ga imeli vsi za nekoliko nenormalnega. Za rad i tega ga je tudi škof v svoji poslanici na me- dan (k.lavee, ki dt.lajo izvau luski parlament vzbuditi mehiški patrijotizem ter da bo v ta namen izdal parolo: Mehika Mehikancem! Tudi se je bati, da bo prišlo v mehiškem glavnem mestu do protitujskih demonstracij. V Tampico in Panueo so izbruhnile črne koze. V obeli krajih je naseljenih dosti Amerikancev. Mejico Ciudad, Mehika, 15. septembra. — Danes sta demisijoni-rala minister za notranje zadeve, Urrutia, in prometni minister, D«' La Fuente. Prvi je konstatiral v svojem pismu, da ne najdeta pod sedanjim režimom poštenost in lojaliteta nobenega priznanja. 5000 oseb na "Imperatorju". Parnik "Imperator", ki dospe jutri v New York, ima na krovu 828 potnikov prvega razreda. Skupno z moštvom se nahaja na parniku 5019 oseb, torej največje število ljudi, kar jih je kedaj parnik prevedel čez morje. Panika pri bikoborbi. Madrid, Španija, 15. sept. — Ko je danes tekom bikoborbe v Ciudad Real izbruhnila nevihta, so pričeli bežati gledalci proti pokriti tribuni. Ta se je vsled velike teže sesula in nastala je velikanska panika. Več oseb je bilo poteptanih do smrti in kakih 50 jih je dobilo težke poškodbe. rovov. Tretjič: Oseinurno dnevno delo za delavce v rovih, ki je že uvedeno v vseh drugih rudnikih Severne Amerike. Četrtič: Zaposlenje dveh ljudi pri vsakem stroju. Petič: Priznanje unije, vsled kojega se prizna delavcem iste pravice potom svojih zastopnikov predlagati svoja mnenja in zahteve kot jih imajo imejitelji delnic vsake korporacije. Apeliramo na delavce cele dežele, da nam pridejo takoj na pomoč, moralično in finaneijelno, kar nam bo omogočilo, da zlomimo despotizem kapitalistične državne oblasti ter brutalnost posestnikov rovov in pripomoremo organiziranemu delavstvu do njegovih pravic. neopravičljivim nastopom canad ske vlade in nezakonitimi koraki Jeroma. Kar je bil storil nekdaj v preteklosti in če je blazen ali ne, ne igra pri tem nikake uloge. V istem smislu so se izrazili tudi drugi kongresniki. Colebrcck, N. II., 1 ->. sept. — Danes je dospel sem zvezni maršal Nute, da vzame Thawa v svoje varstvo. Jutri se bode vršilo zaslišanje pred zveznim sodnikom Aldrich-om v Littleton ter bode najbrž odgodeno, dokler se ne bo governor Felker odločil glede izročitve. Jerome je napravil drugi poizkus. da spravi Thawa kakor hitro mogoče v svojo oblast. Poslal je odvetnika Bernarda Jacobsa v Concord k go verne rju. katerega je naprosil za takojšnjo odločitev. Japonske vojne ladje na Kitajskem. Tokio, Japonska, 15. septembra. Japonska vlada je odposlala danes proti kitajski obali dve na-daljni križarki ter par torpednih čolnov. Kitajska je sicer obljubila, da bo dala zadoščenja radi u-mora japonskih podanikov v Nankingu, vendar se pa smatra v tukajšnjih vladnih krogih za potrebno, da se v svrlio varstva japonskih interesov odpošlje proti Kitajski še nadaljne vojne ladje. cesti in venomer nekaj sam s seboj mrmral. Detektivi so našli na onem mestu sledeče predmete: krvavo kost. škatljico peres, kose okrvavljenega platna, del prevlečka posteljne blazine in raztrgano morilčevo fotografijo. Ana Aumueller je deset dni pred smrtjo porodila otroka, ki je Najdene dele umorjenke bodo Rrjšel štiri mesece prezgodaj na prenesli iz Ifoboken v New Vork,jsvot. Ker so ravno v onem času kjer jih bodo konservirali in na njihovi podlagi vodili nadaljne preiskave. g f Policijski komisar Waldo s«- je izrazil, tla j" dosege! inšpektor dobili blizu Pi4. ceste novorojeno dete, se sklepa, tla je bila Au-muellerjeva njegova mati. Trenton, N. V., 15. sept. Škof McFnul je priobčil danes svoje Faurot s vojimi detektivi v tej za- pismo, ki ga je pisal pred dvemi devi nekaj epohalnega, zakar za-; leti Schmidt u. Med drugim je v služi najvišje priznanje. ! pismu sledeče: — S tem s- Va> Vsi, kateri so bili zadnji čas s I poziva, da morate takoj zapustiti Schmidtom skupaj so mnenja, da škofijo. Znana stvar je, da niste je morilec slaboumen. Drugih mi- ] čisto normalni in zategadelj no-sli je samo coroner Fein berg, ki j čem z Vami imeti ničesar /a o-je pri aretacija pazil na vsako praviti. vožnja. Parnik od Austro-Americana proge "BELVEDERE" odpluje dne 24. septembra 1913. Vožnja stane iz New Yorka do: Trsta in Reke $34.00 Ljubljane 35.18 Zagreba * 35.08 Vožnje listke je dobiti pri -FRANK SAKSER, Porfirio Diaz praznuje 83. rojstni dan. Pariz, Francija, 15. sept. — Pri najboljšem zdra\ju je praznoval dane« bivši mehiški predsednik, general Porfirio Diaz, 83-letnico svojega rojstva. Banketu, ki je bil prirejen ob tej priliki, je prisostvoval tudi general Felix Diaz, nečak bivšega diktatorja. Izboljšani morilui stroji. Montauban, Francija. 15. sept. Glavna točka zanimanja inozemskih opazovalcev velikih francoskih manevrov je bila novouvede-na metoda, da se premika težko! artilerijo s pomočjo motorjev, j Kolesa motorjev so široka ter je zunanja plat pnevmatike pokrita z jeklenim obročjem. Izkazalo se je, tla je mogoče peljati topove s pomočjo motorja preko sveže ra-zoranih polj ter čez majhne ovire. Ko je stopila danes v akcijo težka artilerija. se je snelo pnevmatike pri motorjih ter jih razprostrlo za topovi. Pnevmatike so tvorile tračnice, po katerih so se topovi po vsakem strelu zapeljali nazaj, na da bi udrli v meh'vo zemljo. Manevrov se je udeležilo 100.000 mož, celotna zračna floti-Ia ter aeroplanski oddelek. Denarje v staro domovino poiiljamo i _^_:_ Konvent premogarjsv otvorjen. Trinidad, Col., 15. sept. — Danes je bil tukaj otvorjen konvent United Mine Workers. Navzočih je bilo 250 delegatov. Jutri ali po-jutršnem bo izdano povelje za stavko, ki bo zadelo 20.000 delav-feev. Posestniki rovov, ki so bili povabljeni, da se vdeleže zborova-ROJAKI NAROČAJTE SE Nji nja, so izostali ter se še vedno dr-GLAS NARODA". NAJVEČJI /že svoje politike nepriznanja u- 82 Cortlandt St., New York City, in NAJCENEJŠI DNEVNIC radnikov unije. K. 9 K. $ 6.... 1.10 130.... 36.60 10.... 2.16 140________28.65 15.... 3.15 150________30.70 20 ---- 4.20 160 ________32.75 25---- 6.20 170________34.80 3C---- 6,25 180________36.85 35---- 7.25 190.... 38.90 40 ---- 8.30 200 ________40.90 45---- 9 30 250________51.15 50--------10.30 300 ________61.35 65--------11.35 850 ________71.60 60--------12.35 400 ________81.80 65--------13.40 450.... 92.00 70.... 14.40 500.... 102.25 76________16.45 600.... 122.70 80________16,46 700________143.16 85--------17.45 800____163.60 90.... 18.4« 900____184,00 »00________20.45 1000.... 204.00 10________22.50 2000.... 407.00 120________24.66 6000____1017.00 Poštarina je všteta pri teh Kvotah. Doma se nakazane avote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte e. k. poštna hranilnični urad na Dunaju ▼ najkrajšem čaru. Denarje nam podati je najprl-lične je do $50.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pie-mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. FRANK 8AKSER* 82 Cortlandt St.. New York, N. YJ «104 St. Clair Avenue. N. B, OaTtland, Qj ____ Edini slovenski dnevnik y v Zedinjenih državah.1 ■■■ HII Velja za vse leto... $3.00 | Ima 10.000 naročnikov:- jj "6LAS NARODA" «Sloieiiic Dt ^«roed auod published by the Movenk Publishing Co. t«. corporation.) VhANK SAKSER, President. •JANKO PLEŽKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. of the corporation and office Place of Buain< addresses of above omcers JortUndt Street, Borough of Man-hat'tn, New York City, N. Y. * * 'MMMBaakaHBMMHaaaBHHMMHHMMHMnBMHHBV Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 ** pol leta....................... 1.50 lete za mesto New York........4.00 pol leta za. mesto New York ... 2.00 Evropo za vse leto...........4.50 " pol leta............. 2.55 ^ ' *' četrt leta............ 1.70 J*GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. r "GLAS NARODA** i "Voice of the People") •very dsy except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. on sgreemsat Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne prsobčujejo. Deoai aaj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja, naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje N^aliiic naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopiaom in požiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" «1 Cortland t St., New York City. TCaiefoo 4687 Cortlandt- Varstva je trcba. Iz Mehike prihajajoče poročilo, da je padlo u«tašcm v roke sto Aiuerikancev, ki so se nahajali lift begu iz Torreon v Saltillo, mora vzbujati le nemir glede njihova iisod»>. Mogoče so skrbi neutemeljene, ker s tem še nikakor ni rečeno, da bi s** Amerikancem zgodilo kako zlo. ako so padli v roke mehiškim ust ase m. A kljub temu, tla bi se beguncem ne storilo nikako zlo, je splošni položaj brezdvomno zelo kritičen. Mehiška vlada je namreč priznala, da je popolnoma brez moči, ko jo je zastopnik naše države naprosil, naj odredi potrebne varnostne odredbe. Mehiški minister za zunanje zadeve, Caiuboa, ki je šele pred par tedni izjavil, da obvladuje sedanja administracija situacijo. je obrnil sedaj stvar tako, tla je baje ameriška vlada sama izzvala sedanje težkoče, ker je s svojo nevtralitetno politiko za-branila mehiški vladi, da bi z vso energijo nastopila proti ustašem ill banditom. To priznanje onemoglosti ter istočasni poizkus vlade generala Iluerte. da se naprti odgovornost na rame Združenih držav, kaže, kako neresnične so bile bombastične izjave ministra Gamboe, ki j« izjavil, da Huerta-"rvžim popolnoma obvladuje situacijo ter da bo v vsakem oziru skrbel za varnost inozemskih podanikov in državljanov. Istotako je povsem neutemeljeno očitanje, otem je zadnji čas. da opusti vlada v Washingtonu svoje pasivno stališče ter svojo zavlačevalno politiko. Nekoliko besed o bližajoči se koDveociji združenih društev sv. Barbare. Collmwood Cleveland, O. Zelo malo se piše oziroma raz-motriva o bližajoči se konvenciji združenih društev av. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. in soaestre, v zadnjih treli letih zelo napredovali v članstvu in premoženju. Dne 30. junija 1913 je imela organizacija 4866 članov T. razreda. 770 II. razreda (članic) in 2343 III. razreda (otročjega), skupno 7979 s skupnim premoženjem 21,836 dolarjev 78 centov. Ta organizacija se lahko prišteva največjim, posebno kar se tiče otročjega oddelka. Cenjene delegate na 4. glavnem zborovanju, ki se vrši dne 22. septembra v Pittsburghu, čaka mnogo dela. ker so se razmere tekom treh let tako predrugačile. da bo treba marsikaj spremeniti Na zadnjem zborovanju v Cleve-landu se je sprejela za oba oddelka redna mesečnina $1 in $1.25. Sedaj nastane vprašanje: bo li mogoče to zadostovalo tudi v bodoče? Jaz dvomim zato, ker je večina članov prestopilo iz II. v 1. razred in onih 25 centov gotovo ne bode moglo pokriti še enkrat take stroške. Nadalje se izplača po sedanjih pravilih preveč bolniške podpore; prepričan sem, da nekatere postaje vzamejo več samo bolniške podpore, kakor pa vplačajo mesečnine. Res je, da je pristopnina nekoliko višja kot pri drugih jedno-tah in zvezah, ali pripomniti moramo. da je 6 dni po sprejemu novi član že opravičen do podpore $7 na teden. Gotovo dejstvo je. da potrebuje delavec, če ga doleti nesreča, takoj pomoči. Jaz nisem za to, da bi se bolniška podpora znižala, pač pa sem za to, da se regulira. Trije vstopni razredi naj ostanejo in naj se pri vsakem razredu vstopnina zniža za $1.50; novopristopli član naj bi bil opravičen "do podpore in sinrtnine v teku 30 dni po sprejemu od vrhovnega zdravnika. Clan, ki ima potni list, se mora prijaviti bolnim z zdravniškim spričevalom in isto ponoviti vsakih 14 dni. Potni listi naj se za Ameriko podaljšajo od 3 na 6 mesecev, izven Amerike pa naj popolnoma zapadejo. Ženski oddelek je precej v o-zadju, kar nikakor ni pravilno. Ceuiu bi ne dali ženskam istih pravic kot jih imajo možkif Sedaj plačujejo članice samo za smrtnino, po mojem mnenju je pa samo za smrt plačevati jako žalostno. Članice naj bodo mož-kim enakopravne in naj isto plačujejo kot možki. . Otročji oddelek naj ostane ne-izpremenjen. ker 10 centov mesečno odgovarja stroškom, $75 pa zadostuje" za primeren pogreb. Cenjeni delegatje, to so moja mnenja, vendar je še veliko drugih točk v pravilih, ki so skoro brez pomena. Kaj pa združitev jednot. in zvez? Stvar se mi zdi absolutno potrebna, ker je naš mali slovenski narod tako strankarsko razkrojen. Poglejmo samo naše jed-note in zveze! Vsaka ima drugo načelo. Čemu to? V bistvu smo si »a vendar vsi edini. Imamo pai jednot, ki imajo po $100,000 premoženja. pa skoro tri četrtine •lanov misli, da je ta svota neiz-•rpljiva. Naprimer v kakem pre-nogovem okraju šteje društvo 150 članov, ki so odvisni od za ilužka pri dotičnem rovu. Naj st > ripe t i eksplozija in kaj lahko jt ibitih 1<'O članov. Vsak je bil zavarovan za $1000 in po pravilih l>i se morala izplačati vsa smrt-nina. Kje dobiti denar? Le premislite, rojaki, da bi morala biti združitev vseh že obstoječih jednot in zvez naš prvi pogoj za gotov obstanek. Posebno priliko mamo to jesen, da pokažemo, da uno v resnici naredili nekaj za narod. Ce razmere niso pripustile, da bi se združili na rojstni grudi, pokažimo edinstvo na svobodni ameriški zemlji. Nameravanemu Zavetišču nisem nasproten. Zavetišče potrebujemo in mogoče bo sčasoma res zrastlo. Vprašanje je: kako se bo vzdrževalo in ali se bo sploh izplačalo vzdrževati Zavetišče ali ne? Tak zavod bi imel najmanj $50 stroškov na dan. Odkod pa dobiti dohodke? Edino potom združitve nam je mogoče v tej zadevi kaj ukreniti. Večkrat sem že čital, da je združitev nemogoča. Meni to ne gre v glavo^ kaj si dotičniki mislijo, ki to pravijo. Kaj pa ni dandanes mogoče? Glasilo "Glas Narod«" je skoro največ pripomoglo do sedanjega uspeha, vendar je ta organizacija premalo oglašena, česar pa seveda ni krivo glasilo. Torej, cenjeni delegatje, delujte fdožno na 4. glavnem zborovanju brez vpliva od kake druge strani, ne glede ua desno ali levo; alkohol naj izostane, zdrava pamet in razum naj glasujeta. Vedite, tovariši, da bodete odgovorni nad 1000 članom za svoje delo. Večletni član. I Dopisi. Milwaukee, Wis. — Tu se je začelo tretje glavno zborovanje S. S. P. Zveze. Navzočih je 54 delegatov in 10 glavnih odbornikov. Izvolil se je poseben odbor, ki bo vodil zborovanje. Predsednik je M. Konda. Ko je prevzel sedanji tajnik I. Benko svoje mesto, je imela Zveza 71 društev in 6631 dolarjev 24 centov premoženja: danes pa šteje organizacija 126 društev in ima $29.002.81 premoženja. Članstvo se je podvojilo. Delegatom želimo kar največ uspeha. — Naročnik. Kovač Damjao. Ivan Cankar.* (Konec.) "Torej si vendarle znorel!" je vzkliknil tovariš. "Povej to na cesti, kar si meni povedal, pa te bodo uklenili in gnali!" Damjan ga je pogledal. "Vendarle jih bom dobil, zato ker jih moram dobiti!" Tudi tovariš je bil nenadoma ves resen in je dolgo molčal; nato se je ozrl na Damjana izpod čela, uezauplio in sumljivo, in je izpre-govoril tišje: "Če jih boš dobil, tistih tristo, ali veš, kako jih boš dobil, Damjan? Samo eno je... tudi jaz sem že misli) na tisto!" Spogledala sta se in obadva povesila oči. Tisti večer nista več govorila besede in se nista videla nikoli več. XIII. Dnevi so prešli, kakor da jih je Damjan v eni sami kratki uri presanjal; in komaj se je vzdra-mil. je bila sobota in je napočil >odnji dan. Zgodaj je vstal Damjan in je mislil tako mirno, kakor misli obsojenec ob jutru smrti. "Saj je £e daleč do večera, saj je še celih dolgih dvanajst ur!" Prelep je bil dan, ulice in hiše >o bile prazniško svetle, okna so mežikala v žarki luči. Damjan ni šel delat, še domislil ?e ni na službo in na gospodarja; -lapotil se je nevede v čisto drugo mier in je romal po ulicah. Čutil je pač globoko, da čaka v daljavi teman večer, kakor brezdno, in la mora naravnost tja, da nobene druge poti ni. Toda obšla ga je čudna lahkomiselnost, ki mu je bila prej popolnoma neznana u ki je samo poslednji božji dar obsojencu. "Saj je še dvanajst dolgih ar!" Nikoli ni dan tako hitro minil: e blisnil je mimo, kakor da se je jil v visokem loku čudoma prekalil od vzhoda na zahod; komaj je Damjan pogledal proti nebu, je bil mrak. V neznani ulici, v neznanem predmestju je stal Damjan. "Zdaj je čas. . . Zdaj se je tre-3a napraviti, da ne zamudim..." Pa ni vedel ne kam, ne kod; sa-uo to je vedel, da je treba hiteti. Ko je to pomislil in občutil, ga je >pre letel mraz od hrbta do nog; iakaj nenadoma je bilo vse čisto olizu, nenadoma je stal pred jrezdnom, da sam ni vedel kako. "Tja je treba najpoprej!" je izpregovoril naglas. "Za božjo voljo, kod sem hodil, kam sem nislil!. .. Ves teden nisem pogledal tja. .. in še nocoj, ob posled-lji uri, nisem pogleda!... strah me je bilo, bojazljivca! Zafreč-kal sem čas, zapravil po nepotrebnem, pijan sem bil, razbojnik!" Hitel je po ulieah z dolgimi koraki, ves zasopljen; in noč je bila. svetilke so gorele, ko je dospel. Blizu hiše, blizu svetlega okna se mu je korak ustavil; Damjan je obstrmel in se je zgrozil pred samim seboj. " "Čemu pa sem kolovratil kakor norec... čemu v ta kraj ! Saj nisem še nič opravil... o Bog. odrešenik... ves teden sem prespal!" Ozrl se je proti oknu in okno je bilo svetlo; kakor živo oko je gledalo nanj. Hitel je dalje, toda komaj je hitel sto korakov, je postal. "Saj je treba najprej premisliti, kam! Ves dan sem spal, ves teden! Zdaj vsaj je treba— česa prijatelj Damjan, česa je treba t Zdi se mi, da sem pijan... od skrbi in bridkosti pijan!" Ko je urno zavil ob ogla, se je zaletel s komolcem ob spodobnof oblečenega človeka, ki se je liudo prestrašil. Tudi Damjan se je prestrašil ; pogledal je spodobno o- blečenemu človeku v obraz in je,na!" kri. 'Pomagajte!" Damjanu je bušila v lice vroča "Cemu kričiš, razbojnik? Na, videl lepo svetlo brado in čiste oči. "Kaj bi temu ne rekel?" ga je spreletelo. "Kaj bi mu ne rekel, da rabim samo. .. in da bom plačal z močjo svojih rok..." Izpregovoril je naglas. "Gospod, ne zamerite mi nikar. . . jaz sem Damjan, kovač." Gospod se je dotaknil roba svojega klobuka in je hitel dalje. "Saj ni razumel", je pomislil Damjan. "Da bi razumel, bi bil takoj. .. vraga bi bil, prav nič bi ne bil!" Ves jezen je bil sam nase in sram ga je bilo. "Tako zapravljam čas; na pravljice mislim, na bajke... na čudeže upam !. . . Morda bo celo sam sveti Krišpin, ali pa sveti Miklavž, morda zdaj. .. njeno okno je bilo svetlo, od daleč sem videl. . . morda zdaj napravlja večerjo, tudi vina je morda kupila za ta veseli večer. .. in lepo se je o-blekla. . . tudi lase je spletla tako. da bi se razveselil... O Bog, usmili se naju, usmili se grešnikov!" Kakor je bil velik in močan, mu je bilo do joka. In je stopil v žganjarnico. S težko pestjo ga je udaril po čelu. "Pomagajte!" Zbrala se je črna gruča, na tla so vrgli Damjana in so ga uklenili ... ______________XV. Kdo izmed vas bi popisal, kdo bi povedal, kar se je godilo še nadalje? Iz srda in iz srca se vzdignejo pripovedovalcu solze in jezik molči... Stal je tam Damjan, močan in velik, stal je tam hudodelec. S temnimi obrazi so gledali nanj: glejte razbojnika! On pa, kakor je bil uklenjen, ni govoril, tudi klel ni in celo ne jokal. "Čemu si storil?" „ ... , „ Damjan ie molčal. Bog vedi, o, in ura ze bije Ona . .. "... ' J . . .. ' kaj je bilo v njegovih mislili; v ttfcrm tp him , : . , , . iii . daljno daljavo so gledale njegove oči. Tri dni so ga izpraševali; tri dni je bil med sodniki in sovražniki. "Čemu si storil?" Damjan pa je molčal do sodbe in je povesil glavo, ko je slišal strašno besedo... En sam obraz je bil izmed vseh. droban in bel, poln bridkosti in poln ljubezni, ki se je svetil kakor božji smehljaj do njegovih oči. In Damjan ga je videl. XIV. V žganjarnici je bila gosta megla ; iz nje so strmeli, kakor iz mračne daljave, topi, zapiti obrazi. "Žganja mi dajte!" je zakli-cal Damjan. Vsi so se ozrli nanj. "Pijan je!"' so rekli m se uisu | več zmenili zanj. ki je stal ob zidu in pil iz zelene steklenice. Kadar je okusil Damjan žganje iz prijaznosti do tovariša, ga je v veži pljunil iz ust. Tisti večer pa ga je božalo po grlu kakor sladek plamen in svetle misli so kipele iz plamena. "Žganja še!" je vzkliknil. Z nezaupnini očesom ga je pogledal krč mar in mu je prinesel žganja; čisto od blizu mu je presodil obraz. "Saj si bolan!" je rekel krčma r. Zakaj Damjanova liea so bila bleda in njegove oči so sijale. "Brigaj se zase in za svoje zdravje!" je odgovoril Damjan isorno. Nihče ga ni vprašal več in nihče ogovoril, kajti Damjan je bil visok in plečat. Kakor prvo, tako je izpraznil Irugo steklenico. "Zdaj je že prepozno!" je premišljeval in je gledal v meglo. "Zdaj sem že pijan: zdaj ne morem ne k nji in nikamor ne morem. Vse je izpolnjeno zdaj, vse končano... kakor da sem bil mrtvorojen. .. Tudi v službo ne poj-lem več... ne maram tistega llapčevskega dela... kaj bi zd^j am?... Ne inaknem se več, ne »anem; naj se dovrši stvar kar tukaj... nar! *' Krčmar je postavil žganje >redenj in je zmajal z glavo. "Kaj je pač storil, koga je za-lavil?" je pomislil. "Čokat je in nočan, krvi pa nima na rokavu." "Kaj je pač storil?" so pomi-ilili gostji«, v grehu domujoči. Ko je izpil Damjan tretjo ste-ilenico, mu je zdrknila na tla in udi sam je omahnil. Opotekel se »roti durim in je stopil na cesto. Tam je bila lepa noč. "Joj meni!" je vzkliknil in se e udaril z dlanmi po sencih. 'Kaj ni že polnoč? Ubil sem človeka. dušo ubil! Joj meni, ljudje ložji. joj meni!" Par ljudi je postalo na ulici. Voz je pridrdral mimo, voznik je kričal. "Spoti, pijanec, krava, spoti!" Damjan se je mukoma vzdra-mil in se je ozrl z motnimi očmi. "Saj sem na ulici, pa kričim kakor. .. Bog mi pomozi, upija-uil sem se ta sveti večer!... Ona stoji ob oknu. posluša korake, čaka name in velika je njena vera... 3 Bog!" V črno suknjo zavit, suhljat in plah. je hitel mimo gosposki človek ; izpod klobuka se je ozrl na Damjana in se je hitro" umaknil s tlaka na cesto. Z dolgimi koraki je stopil Damjan k njemu, prijel ga je za suknjo na prsih in je šepetal izza stisnjenih zob. "Samo tristo, gospod... samo j gledal ' joČ. kakoi Tako se je dovršilo; ne dalje! Kdo bi štel trupla, ki počivajo pod zemljo, drugo na drugem? Objeti nekateri, ustna na ustnih, drugi pest .ob pesti? Samo enkrat so rekli in se niso i zamahne življenje — črna vojska na tleh... Pa bi se jokal človek ob samotnem grobu? — Pepel na vaše gomile in bratovska misel! To zgodbo, kakor se je vršila, sem povedal prijatelju. Tistemu prijatelju, ki ni videl ne pustih ulic. ne jetičnih obrazov in ki je v življenje veselo mežika-v vzhajajoče solnce. Začudil se je in je rekel: "Počemu... počemu si mi povedal to zgodbo ? V drugih tvojih, tako bridkostnili in težkih, je bila vsaj ravnocestna logika — zapisal si prvo besedo, pa zadnja ni mogla biti drugačna! Ampak... zdaj si mi pokazal d\oje lepih ljudi, življenja vrednih; pa zamahneš dvakrat, dvoje naključij pozoveš in obadva se zgrudita v črno smrt!"' Tudi njeni je bilo hudo pri srcu. ko je tako govoril. "Povedal sem ti, kakor se je vršilo. Zato sem ti povedal, ker se je vršilo po naključju! Iskra plane iz plamena — kedaj ? Kaplja kane iz oblaka — čemu? Daj. zagrni tisti temno ozadje proti-naturne in brezbožne krivice — pa ne bo več naključij! Odpihni oblak, pa ne bo več dežja, pogasi ogenj, pa isker ne bo nič več!" nost trgovcev z dekleti. Prav tisti čas je zboroval v Londonu mednarodni kongres proti trgovini z dekleti. Kakšen senzacionalen uspeh bi to bil. če bi bila londonska policija, katere zastopnik je na kongresu tako močno čebljal. mogla zbranim fajmoštrom izročiti kite bande trgovcev s človeškim mesom ? Ali na tej točki so se jasnogledi gospej Justici nenadoma skalile oči. Kakor se je namreč pozneje izkazalo, sta med imeni onih. ki jih Ima zvodnica v svojih knjigah vpisane kot kupo-valce devic, najinanje en princ in en vojvoda; princ je baje iz dežele pobožnih šeg. ki ima jako znaten eksport prince v. Če bi bili Queenie Geraldovo obtožili kot zvodnico, bi bila prišla imena teh visokih čuvajev ljudske morale, ki hočejo na vsak način ohraniti ljudstvu vero, na dan. Keir Har-die je v parlamentu že večkrat pozival ministra za notranje zadeve v imenu delavske stranke, da naj postavi žensko zaradi zvodstva pred sodišče. Toda minister nahaja venomer nove izgovore. Tako trdi, da ne gre izpostavljati oseb le zato, ker so njih imena s pisavo zvodnice vpisana v trgovske knjige te osebe. Medtem krožijo po Londonu najčud-neiše govorice. Tako pravijo, da so videii zvodnico svobodno takoj po njeni aretaciji. Tudi pravijo, da so glavni sviujarji, ki so spravljali mlada, nedolžna dekleta v propad, že zapustili deželo. Pozneje poseže potem justica morda enkrat vmes — kadar bo prepozno. In morala le povesti? Princ, vojvoda in zvodnica lahko dalje žive v sreči iu miru. Sam sem bil žalosten; tako sem Žganja še, ti leni krč- šel na Štefkin grob, da bi videl tisti ponižni leseni križ, ki oznanja njen spomin. tristo... ( čez mesec dni, ali kaj, povrnem po vesti... vse do vinarja... samo tristo, gospod!" Človek v črni obleki se je stresel. molčal je najprej, nato pa je vzkriknil, da se je razleglo po uliei. Princ, vojvoda in zvodnica. Iz Londona objavlja "Arbeiter Zeitung" sledeče značilno poročilo: Škandal, v katerega so zapleteni nekateri veljaki fine družbe in katerega hoče angleška justica po sili zamolčati, razburja duhove na Angleškem. V stvari gre za neko zvodnico po imenu Quee-nie Gerald, .ki je bila dne 10. julija t. 1. pred londonsko poroto obsojena na dva meseca zapora v drugem oddelku, ker je živela od zaslužka prostitutk. V njenem razkošno opremljenem stanovanju so našli najdragocenejše cvetlice. vroče aromatične kopel j i. biče in šibe, ki se rabijo pri orientalskih orgijah. Policija je našla nekoliko deklet, dve ali tri so bile noseče in pred porodom. Več pisem brez podpisa je pričalo, da je zvodnica na zahtevo svojih žlahtnih klientov poskrbovala device. O svojih čednih poslih jt? natančno vodila knjigo, in sicer je imela glavno knjigo, blagajniške knjige in žurnale, v katerih so vpisana popolna imena njenih "odjemalcev": Namesto da bi bili obtožili to žensko zaradi zvodstva, so jo postavili pred sodišče le zato, ker je živela od zaslužka prostitutk. Policija .bi bila imela lahek posel, da bi bila Queenie Geraldovi dokazala zvod-stvo in s primerjanjem pisem z najdenimi imeni dognala identic- To in ono. botnica, posebno če se pomisli, da siromaku ni ostalo nič drugega, nego sladek spomin... Nezmotljivi papež. Italijanski časopis "Ferra" priobčuje podrobnosti o stvari, ki je bila že znana. Sedanji papež i»ar>ež Pii X. je namreč preti časom izdelal katekizem, ki je po | nazoru cerkvenih najvišjih oblasti obsegal nekatere stvari, ki ni-| so popolnoma odgovarjale kato-I liški veri. V s1. cM tega so ga uničili. Omenjeni list pravi, da je ta i katekizem obsegal razne iormal-i ne in bistvene izpremembe, s ka-I terim cerkvena najvišja oblast ni mogla soglašati. Ta katekizem je dobil v roko tudi bivši državni tajnik pepežev, kardinal Ram-pola, ki je razsodil, da obsega izraze. ki se ne krijejo popolnoma s cerkvenimi zahtevami. Vsled tega je poskrbel, da so katekizem kupili od založnika ter ga uničili. In tudi škofom so ukazali, naj iščejo ta katekizem pri knjigo-tržeih ter ga uničijo. Strela udarila v smodnišnico. Iz Leride na Španskem poročajo, da je med veliko nevihto u-darila strela v neko privatno smodnišnico. Nastala je eksplozija. Ena ^seba je bila usmrčena, 35 oseb pa deloma težko, deloma lahko ranjenih. Skoda je velika. Mrzlo vreme na iztoku Združenih držav. Washington, I). C., 14. sept. — V južnih državah bo v pri čet k u tedna prevladovalo deževno vreme, ki se bo pozneje raztegnilo proti srednjemu zapadu. V iztočnih državah bo tekom tedna prevladovalo mrzlo vreme, ki pa najbrž ne bo trajno. Pretep dveh štabnih častnikov v vlaku. Neka dunajska konspond-nca poroča, da se v restavracijskem vozu na železniški progi Trst— Dunaj dogodil vznemirjajoč prizor. Dva častnika generalnega štaba, podpolkovnik in stotnik, sta se med vožnjo sprla ter se naposled stepla. Med pretepom je dal stotnik podpolkovniku zaušnico, nakar je ta hotel potegniti sabljo, ki pa jo je pri vstopu v voz odložil. Ker-iti mogel sablje takoj najti, je hotel potegniti revolver, kar pi so mu zabranili civilisti. Oba častnika .sta na to T i: -koj odšla iz voza in na postaji Semering tudi iz brzovlaka. Po-stajenač^lnik je zadevo brzojavno sporočil dunajskemu poveljni-štvu, ki je takoj uvedlo preiskavo. Ruski beguni na S :dmograškem. Za časa balkanske krize jo pobegnilo več ruških begunov na Romunsko. Tam so dobili delo v raznih rudokopih. Ko je Romunska mobilizirala, je pozvala te ruske begune, da naj gredo pod zastave. Toda ruski beguni se temu pozivu niso odzvali in so pobegnili na S"dmograško. Ogrska vlada pa ni bila tako {rostoljubna kot Romunska in je uboge begune zavrnila. Dobili niso nobenega dela in sedaj jih bodo poslali od-gonskiin potom nazaj v Rusijo. Prebivalstvo, ki bi rado sprejelo pridne in cene delavce se vsled te odredbe ogrske vlade zelo vznemirja. Vrednost poljubov. Pravniki našega čas?« bi Taktično ne razmišljevali dolgo, če bi imeli razsojati, kako naj cenijo poljube plemiških ali meščanskih žen. Toda v klasični dobi, da celo še začetkom 19. stoletja, ko se je človek začel še 1" pri baronu, je večina pravnikov sodila, da e morajo poljubi plemiških dam višje ceniti nego poljubi d:un iz priproste buržoazije. Tega čudnega naziranja so bili tudi sodniki onega časa. Postopali so z brezobzirno krutostjo proti vsakomur, ki se je drznil omadeževati s poljubom "modrokrvne" ustnice. Še 1. 178:}. j,- bil obso.j"ii neki Berolinec, ki se je drznil le mimogrede poljubiti gospodično "von" H. na 200 udarcev s palico in razentega ha dve leti ječe. V sedanjem času kradež poljuba sicer ni tako riskantna. tudi ue tako draga stvar, navzlic temu pa se astro kaznuje v nekaterih državah, in sicer ravno v državah, v katerih se ne kaznuje zločinov, ki uničuje včasih cele eksi-setnee. Tako je porota v Putuan-nu v državi Conectieutu obsodila 10. junija 1911. |. 27-letnega moškega, ki je na ulici poljubil neko damo ter ji položil roko okoli pasu, na eno leto ječe in na globo $250. Precej mastna po- ZA DRUŽBO SV. CIRILA IN METODA. Podružnica št. 2 v Dunlo, Pa.. nam je poslala $14.08 kot letni prispevek članov, za kar ji bodi. na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala. Tem potom opozarjam tudi vse ostale podružnice, ki se še niso [odzvale, da naj pošljejo članarino. ker nam bo le na ta način mogoče spraviti stvar zopet v pravi tek. Tistih par centov se popolnoma nič ne pozna človeku, naši družbi je pa z njimi veliko pomagano. V upanju, da moj poziv ne bo ostal brezuspešen, pozdravljam vse Cii ilinmetodarje širom Združenih držav! John Terček, tajnik podružnice št. 1. New York. 82 Cortland t St.. New York City. 500 drvarjev se takoj išče Plača za rezati $ 1.20 od klaftre. Zgradili smo zad njega. Tam zunaj je zavelo I rav v našem času nekaj veselega in silnega od jutra sem, raz-vesilo vse one srednjeveške kata-falene d ra peri je z nebes — in jih zagnalo daleč tja vun čez zaton, tako da je moglo udreti solnem od vseh strani in pregnati iz zadnjega kotička črne netopirje mračnjaštva in hinavskega usmiljenja seboj in drugimi." "Tako, tako? . . . In ali ni odslej uikak"ga gorja več tam zu-uaj. ni kakega sovraštva, nikake zavisti in bede, nikake nesreče, mkakih bolezni in niti smrti več?" • I Vv je Še kakor je bilo: a mi ie ne menimo v •"* za to!" .je odvrnil vzhičeno in zaničljivo. "Kdor je srečen, je srečen; kdor je zdrav, je zdrav; a kdor je bolan in nesrečen, je pač bolan in nesrečen! To so zdaj docela zasebne stvari. Počasi se zgodi tako, da bo prepovedano vsako mrtvaško zvonjenje, vsi javni pogrebi, vsa taka naznanila po listih. sploh vse, kar spominja žalosti m smrti. (Jlejte, kako, vraga, pridem jaz do tega, da mi prihaja to neprestano pred oči? Kdor na primer zboli, bi se morn I pravzaprav posloviti od sveta ter iti kakor hramani na bregove svete reke Gauge in mirno tam čakati smrti!' 'To so grozni nauki!" je rekla in se je stresla nehote. "Grozni; toda vsakdo bi jih moral učiti, kdor ljubi življenje. Ne trdim, da bi bil £sm zmožen storiti Raj takega; t>la potem si moram pač priznati, da bi bil nedosleden in strahopeten, ker ne bi mogel storiti, življenju in njega lepoti te žrtve, dasi se za-\ e'dam glol>oko in iskreno, da je vredno vsake žrtve.'' "In vrjemite, gospod inžener, da vam je to le v čast, zakaj dru- gače bi morali biti res človek brez srca; a jaz ne dvomim, da imate dobro in mehko sreč!" '"Dobro in mehko srce?" Hm, jaz pa dvomim, da j' to pravi izraz zame. Toda nelrnj srca seveda moram imeti, ker drugače ne bi ljubil življenja s toliko strastjo ... In drugače, Ivanka, ne bi bil vam tako, tako dober. Glejte, saj veste, kako je z menoj, da ji ostanem zvest . . . Toda kljub temu čutim nepopisno gorko simpatijo do vas, lepega, dobrega, pametnega angelčka! In tako rad bi videl, da bi se odprle naenkrat vaše krasne, bogve v kak mrak zasanjane očke veselo in vedro ter zavrisnile: "Dobro jutro, zlato življenje, dobro jutro, ti lepi, pestri, božji svet!" . . . Oh, namesto tega pa venete tukaj gori v tem samotnem gnezdu, in brez slasti tečejo vaša pomladanska leta in kar naenkrat bo prepozno: in potem se boste jokali sama po sebi! . . Strast njegovih besedi jo je omamljala bolj in bolj, in proti njeni volji je imel njen glas nekaj obupanega, ko je vzkliknila : "In kaj naj storim?" "Kaj naj storite?? Živite! Za-kaj pa je življenje? Nič razmišljati o njem, o njegovem pomenu in namenu — samo živeti! In sicer vsak trenutek zase! To- baš je krivo, da jemljo celo inteligentni ljudje življenje za eno samo veliko celoto, nekako kot bi rekel, ki vlivajo vedro za vedrom vanjo samo iz vsem prirojenega strahu pred praznoto... Seveda je vse delo zastonj, zakaj dno v tej kadi pušča precej občutno. Zato pa more živeti samo oni, ki si misli življenje iz milijona samih majhnih čašic, stoječih v dolgi vrsti preti njim, in pazi samo na to, da izpolni vsako eašieo, to je vsako sekundo posebe, ko ga vleče čas mimo nje. Tako, glejte, sva Šla, recimo, zdaj mimo sto takih časic. in reči moram. da sem vsaj jaz napolnil vsako izmed njih do vrha z medico; zakaj meni je tako sladko ob vas. . . In zdaj še požirek am-brozije!" je vzkliknil strastno!" jo naglo prijel okrog pasu ter ji pritisnil dolg poljub na ustna. Jeknila je preplašena in se mu izvila. In potem je povesila glavo in stopala molče ob njem. "Kaj premišljujete?" je rekel tiho in jo pritegnil še bliže k sebi. "Taki ste; vsi enaki", je sko-mizgnila. "Povejte. Ivanka, ali vam je žal? Ne, povejte mi rajši samo eno besedo, toda odkrito in brez vsakih pomislekov: Ali je bilo lepo'"... i "Da, toda..." j "Tedaj nič toda!.." je vzkiik-' nil ter jo privil zopet k sebi in ji pokril ves obraz s svojimi divji-f mi poljubi. . * * * S'»-i- - Tako sta hodila potem vsak večer po tej beli cesti; in bilo jih je trideset večerov. In Ivanki se je zdelo, da že prav vidi v bledem svitu zvezdie ob vsej dolžini te pot ob robu ceste čašieo pri čašici in vsak večer novo vrsto za prejšnjo'. .. In vse polne do vrha zlatorumene, iskreče, sladčiee... In prišlo je slednjič, kakor je moralo priti: korakala je ob njem s strašno zavestjo, da je nocoj zadnjikrat in zadnjič za vselej.. In ob cesti, za vsemi drugimi svetlimi Čašicami, je stala vrsta žoltega peli novca . ,. Molčala sta že dolgo, a slednjič ni mogla več, in obupno se je izvilo iz prsi: "In zdaj je konec, vsega konec..." "Eh, moj I5og. Vsega je kdaj konec!..." je rekel skoraj malomarno, da jo je zbodlo do globin srca... "A to ve človek že naprej... Ivanka, že vidim, da se mi ni posrečilo prav nič pri tebi in da te še nisem' naučil živeti!..." Ustavila se. je naenkrat in ga pomerila od nog do glave. "Tebi ni seveda prav nič hudo!" je vzkliknila srdito. "Ah, Ivanka ne bodi čudna! Hudo... seveda je tudi meni malo hudo... toda..." "Tako torej! Malo hudo! To je krasno!" "Ali Ivanka! — Po moji teoriji. "Lepa teorija!" mu je zopet u-stavila besedo še bolj srdito. 'Toda veš, dragi moj, ne bom se razburjala", je pristavila mirno in zaničljivo. "Ne morem ti očitati, da si ine varal, ker si mi razložil to svojo slavno teorijo že prvi večer. In ker sem vedela, kako je med nama, se te tudi morda nisem preveč oklenila; in tako u-pam, da te pozabim. Toda za nekaj drugega zahtevam zdaj od tebe računa z vso pravico, vsaj s pravieo črva, ki ga pohodi brezsrčen Človek zavedoma in hote: Ni res namreč, da se ti ni posrečilo nič pri meni: zbudil si temuč v meni resnično žejo po življenju. To stoji! In zdaj mi povej, kje naj jo utešim to strašno žejo? Ti greš k svoji lepi, bogati nevesti; gospodični Pavla in Ema, gospod doktor, gospod Potočnik zopet v mesto — kaj pa naj začnem jaz zopet sama tu v tem zapuščenem kraju? Odgovori! Ti si kriv, da sem rekla oni 'Dobro jutro življenje!!' — ti si mi zbudil žejo: pokaži mi zdaj studenec! To, vidiš, lahko zahtevam od tebe!" Oči so ji zablisikale, in stopila je preteče tik pred njega. Za hip je stal nemo in v mučni zadregi pred njo, potem pa se je obrnil malomarno dalje in sko-mizgnil z rameni. "Prijateljica, s tem ti tudi še lahko postrežem. Kje naj si uga-siš žejo? Saj je, kakor Če-bi bila telesno Žejna in bi me vprašala tu, deset korakov od te reke, kje je voda. Evo je tam, draga mo- t" "Toda jaz nočem piti iz reke, kjer perejo cunje! ('ist, svež stu-'denec mi pokaži!'' "To pa ni več moja dolžnost.. Kdor noče piti iz korita, naj si poišče sam žleb!"' Pospešil je korake in umolknil. Oni tam spredaj so se obrnili, in 011 jih je nalašč počakal. In potem so se vrnili skupaj v vas. v veselem, živahnem pogovoru. In tam pod kostanjem, pred Ivankinim oknom so se poslovili. "Lahko noč!" je rekla Ivanka in s temnim poudarkom, ko je bila njegova roka v njeni. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Defravdant Sajovic pred porotniki Na zatožni klopi sedi Ivan Sajovic 22-letni zasebni uradnik, pristojen v Šenčur, zaradi hudodelstva poneverbe. Kakor znano, se je ustanovil koncem leta 1912. v Ljubljani odbor, katerega naloga je bila, izvršiti vsa pripravljalna dela za romanje v Rim, ki se je vršilo od 7. do 18. aprila. Tega romanja se je udeležilo 644 oseb. Glavni del poslov tega pripravljenega odbora je prevzel župnik in konzi-storialni svetnik Janez Kalaii. Ker pa zaradi drugih preobilnih poslov ni mogel tega dela sam zmagovati, si je vzel v to svrho kot pisarniško pomoč obdolženca Ivana Sajoviea, ki je bil že itak pri njem v službi. Poleg drugega dela je obdolženec sprejemal in vpisoval oglase udeležnikov romanja, vpisoval poštne pošiljat ve, imel je tudi pravico sprejemati vplačila od tistih romarjev, ki so osebno nosili denar v pisarno. Za vožnjo I. razreda je bilo določeno 250 K, za II. razred 200 K in za III. razred 130 K. Ta od romarjev sprejeti denar je moral Sajovic sproti izročevati župniku Kalanu, katerega je potem ta oddal v romarski fond. Obdolženec pa prizna, da je ves denar, katerega je v času odsotnosti priče župnika Kalana, to je od Velike sobote zjutraj do Velikega ponedeljka zvečer osebno sprejel, poneveril. Kako se .je izkazalo po zaslišanju vseh romarjev, v kolikor jih je bilo možno izslediti in zaslisati, so vplačali ti zase, deloma pa tudi za druge romarje vsega skupaj znesek 2500 K v roke Ivana Sajoviea. Kako rzatrjujejo priče, ni v tem ozira ue glede visokosti vplača-, nih zneskov, ne glede dneva mo- j goča kaka pomota. V noči od 24. na 25. maja t. i 1. je pa Sajovic izginil in z njim najmanj 2500 kron. Podal se je preko Italije v Švico, kjer je ne- t kaj Časa pod imenom dr. Miro- j slav Božič živel v Curihu. Ko so ; mu pa postala tla prevroča, se je j vkrcal v Ameriko. Tam je pa bilj na zahtevo ljubljanskega dežel- j nega sodišča pri prihou v New i York prijet in končno izročen v I tusodne zapore. Sajovic je prvot- \ no trdil, da je res navedena dva i dneva sprejeti denar poneveril, j da ga pa ni bilo več kakor 1820 j kron. Koneeno se je vendar toliko udal, da ne ve, koliko je bi-j lo poneverjenega denarja, gotovo pa 2500 K. Priea Kalan sieer trdi, da je približno zmanjkalo 6000 K, a za to ne more navesti nikakih konkretnih dokazov. Ni pa izključeno, da je več drugih udeležencev romanja ta dva dneva obdolžencu svoje prispevke plačalo, a se jih ni moglo zaradi neznanih bivališč, zaslišati. Priča Kalan meni, da je mogoče že preje, to je pred Velikonočno soboto, to je romarskega denarja prisvojil. To pa obdolženec odločno taji, potom drugih dokazov se pa to ni dalo dognati. K razpravi je bilo povabljenih deset prič. Obdolženec, katerega zagovarja dr. Vodušek, prizna, da je od denarja, ki so raft ga romarji na Veliko soboto in Velikonočni ponedeljek osebno izročili, poneveril samo 1820 K, ne pa kakor trdi obtožnica 2500 K. Priča župnik Kalan pravi, da je obtožencu zaupal. Zaslišijo se nato priče, katere so na Velikonočno soboto plačale Sajovicu o-sebno: Marija Crnkovič 130 K, Marija Kalan zase in za Marijo Alič 320 K, Ana Peše 130 K, Ivana Ko^ 130 K. Na Velikonočni ponedeljek od 10. do 11. ure pa so mu plačali Uršula Žontar 130 K, p. Matej Vidmar 400 K in Marija Zidan 130 K. Edino Marija Kalan ni prav gotova, ali je tudi zase plačala ravno na Veliko soboto. Nobena izmed prič ne more odločno povedati, ali je bil ravno tisti, kateremu so denar izročile, toda imajo potrdila, podpisana od Sajoviea. Dež. praktikant Frane Pravkar je bil na Velikonočni torexi popoldne s Sajovicem na sprehodu in zvečer v kavarni velikih svot denarja ni zapazil pri njem; pr: ločitvi se mu je zdel nekako čuden. Sajovic sfim je zahteval, da se zasliši ta priča, da potrdi, da se je vedel Sajovic tisti večer nekako nenormalno. — Priča Pravkar potrjuje, da je bil Sajovic ta večer malo čuden. Preberejo se še rana policijska poročila. Državni pravdnik dr. Kaiser skrči obtožbo na znesek 2110 K, ker je priča Smrtnik plačal že na cvetno soboto. Porotnikom se stavi samo eno vprašanje, ali je Sajovic poneveril in si prisvojil gori naštete zneske v skupni svoti 2110 kron. Državni pravnik p^udalja. je slučai čisto jasen. Denar j • bd tuj. Obtoženec tudi priznava. Zagovornik dr. Vodušek zanika, da bi bil slučaj tako jasen. Navadno poneverjalei poberejo večje svote iz namen-., da bi dobro in razknsno ?i"~:h. S/.jovic pa je stal tik pred poro!. ,, /i vel dokazano trezno; kaj ga je Velikonočni torek tako nemvloma prijelo, da je izginil? Pametnega uizlo-ga za ta nenadni beg ni mogoč najti. Na dnu cele stvari leži: otročarija. Sajovic je hotel malo po svetu pogledati, zločinskega naklepa pa ni bilo. Po polurnem posvetovanju se razglasi pravorek porotnikov. Na stavljeno vprašanje so odgovorili z 8 "da" in 4 "ne" glasovi: pri "da"' glasovih z izjemo, da od Marije Kalan ni prejel 330 kron, ampak samo 130 K, tedaj samo 1910 K. Sodni dvor je obsodil Sajoviea na 10 mesecev ječe, v katero se všteje 45 dni preiskovalnega zapora, ker je moral čakati na poroto, po višini sedanje svote pa bi moral priti pred navaden senat. Sajovic mora romarskemu odboru povrniti svot o 1910 K. Obsojeni Sajovic je nastopil takoj kazen. Za smeh in kratek čas. UGODNA PRILIKA. Žalostno. > LJ * f — Toraj vi ste prepričani, ni iz zarok v kopališču nikdar ničesar ! (Mati, ki daje sinu dobre na uke) : — Tn še nekaj Frane__ — Da, še en vrček! — Redka stvar — draga stvar. Kmet postopaču: "Kaj. za vsako uro. ko cepite drva, hočete imeti dve kroni.'" Postojač: "Veste oče, jaz de-delam redkokdaj; a kadar delam, znam pa tudi računati." Zanese se. — Torej, povejte žt< vendar, katero mojih sedem hčera bi pa radi poročili? — Veste kaj. svetujte mi vi. katero naj vzamem, jaz se na vašo kulanco popolnoma zaneseni. VZ DIH. — Ti si z eno besedo grozen možki. Gledališki ravnatelj: Od zunaj si človek skoraj predstavljati ne — Ti si pa grozna ženska z vlc more, kako prazna je lahko dvo- rana. besedami — Meni so se zvodenile. ,1 iosertaj se vse Velika izguba. * t & i /j Oh r'\y h ( VI J -V\ \ m 1 hi Igralka vsa razburjena: — Moj predalček z diamatni je izginil. — No, to ni nič. — KajKazen diamantov sta bila v predalu tudi dva dolarja. Klin s klinom. i ■^GST goee LT-&1 ser* Spi j oni. Iz Jaroslava poročajo: Polici-j ja je tu aretirala štiri špijone Eden od njih je bil nastavljen kot natakar v kantini trdnjavske artilerije. Njegov sin dela kot zi-Sar pri vojaških zgradbah; tret ji I špijon je potoval po okoliei kot romar. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, e ,=, New York, N. Y. M ■ H M PODRUŽNICA : ■■■■ 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O. Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. 0 Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodajal parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah. TP V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi. Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati. 3rl NI JIM TREBA DOKAZOV GOVORE SAMI ZA SE. Vspeh po zaslugi, j&IRA Kiijijra in r*.um houoopat ien-i l lekarne. Po ■»r- iiali visi v zlatih , okvirjih poti %t«kIoui tu kaj pisem neU.-jjra p* iiuo-uju >iarfe IVtrov-I ne zelo ZIIHtuenir«'kf», visokoeis'a-[ peterim r*kejja liomeopata : i ravni) tam vini »lika nekega dii-I hovnika. o<'«-ta Aristarha. katere-I mu i' ta -irtn-raiinja zahvaliti I m svojo r-Mtev: to m- pravi za | vrniti v «»d pojruhth- alo, atije in I ui >i>oziianjt re>me»*. V prednji I sohi eakajo"i liolniki, skoraj Nami km« t je. l/j. »uoma i, ker je zapov-dala u* neratinja, jKiHj.ri slaliodi»<-,*e *korue ua dv orih 'mi. Marta Pet ravna n- v/prejela že d »et ljudi in k i i" e -e«iaj enaj*te-I Ka v >-»l>o: " it)«-. majhen. nifiii oemi; *>vojo iVpuro. pri ple-i m-Miitaših ohieajue^a fasoua. 110-: si |»od [ azduho, svojo palico po-1 sj.ivi % u?. ; !*i i I i > i ^»'tierali-| nji in sc spusti, ne da hi kaj re-| kd. pred njo na kolena. "Kaj počenjat.-! Kaj počenja-L t«1, Knsma Kustnič!"' zakliee pre-1 k straieno genera^inja. ki jc posta-i la popolnoma rdeča. "Za hožjo j j voljo!" "IH>klcr Immh živd, ne usta-! nem! odvrne S;>muhrisin, prime] njeno roko in po položi ua svoje j ! Ufltniee. '"Vsi ljudje naj vidijo, j kako vpogiham sv.rje koh-no pred j ! Vami. Vi. naš ang varili. Vi do- j brotniea človeštva! Naj gledajo! Pred dobrotno vilo. ki mi je dan j zoj>et življenje, mi pokazala pravo pot in razsvetila im-nc modrujoče ga dvomljivea, lii n«- ležal *a-j I mo na kolenih, sko/.i ogenj bi šel za njo! O ti naša čudodelna zdravnica, ti mati sirot in vdov! ('isto| zdrav sem! Od smrti sem vstal! j O. prava čarovnica ste Vi!" "Sle... me zelo veseli..." ilir- | mra general i nja, zard< a od veselja. "Prav všeč in l j uho mi je, slišati to... Prosim, sedite! Pa ste: bili zadnji torek vendar tako bol- " In kako hudo. kako hudo! Že, spomin na to tin- obhaja / grozo! odgovori Samuhrišin, sedši -na stol. "Po vseli delih tHesa lil U- j dih sem imel revmatizcia. (Ivin let s m se mučil; pokoja že poznal nisem več, ne podnevu ne ponoči, dohrotniea moja! l>al >"tn| •se leeiti mnogim zdravnikom in sem si- peljal v Kazan k profesorjem : vsakovrstne blatite kop -li sem pil, in česa pa še vsega drugega nisem prt -tal! Vse tvoje premoženje sem zapravil pri tem' >dravljeitju. e»*nj«-ua lepa gospa ! Ti zdraviniki me niso storili nič l»oljs.»ga, s.- poslabšali -o mi bolezen. Vgnali so mi bolezen v notranjost ; vgnali no jo noter, da. to hO jo; da hi jo pa odgnali, t-ga n<-1 zmore njihova veda. Kdino, kar hočejo, je. pobrati človeku denar, roparska druhal ; loda blagoe člo- : ► vtfwtva, ta jim da tnalo skrbi. Pa zapišejo kak niikstumpikstum; pa požri to pol -m človek. Morilci! soT tla jih prav imenujem. Urez! Vas, našega dobrega angela, bi ležal jaz sedaj na pokopališču. Pri-; šel sem torej zadnji torek od Vas , domov in sem si ogledal kroglice iz št upe. ki ste ud jih dali. pa sem j si mislil: No, kaj naj to pomenit Bodo in ogla ta komaj vidna zru- ozdraviti mojo strašno, zasta-; relo iMilezeii ' Tako sem si mislil ; malovernik in se smehljal; toda; kakor hitro sem použil h- prvo J kroglico — takojšen usp *h! Ka-| kor da ne hi bil nikdar bolan ; bolečina pa kakor da bi jo spihnil!i Moja žena me je gledala s široko; razprtimi očmi in kar ni mogla verjeti. "Kaj si res ti. Kosma?" je dejala. "I seveda!" sem odgo-! voril. in poki 'knila sva oba pred I sveto podobo in ino'ila za svojega 1 angela: "Pok1 ji ji, o Bog vse do- j bro, kar te prosimo za njo!" Samuhri^in si otare z rokavom i (tM"i. vstane s svojega stola in na-1 »nerava, pasti zopet na kolena; to ! da giieralinja mu nabrani to in ga j pripravi do tega. da vsede zoj>et. I * Ne, meni se nimate zahvaliti! j ree-» rde a od razburjenja in upre( l avoje vzkičene pogletle v sliko o- Bi4, ( > čet« Aristarha. "Ne meni. Jaz sem tu samo podrejeno orodje .. Resnično, čudež! Zastarel, osemleten ravmatizem ozdravljen s samo eno kroglico štupe "sero-I phuloaijma !"' Bili -.Te tako tlohri, da ste mi j dali tri kroglic- štupe. Od teh eno sem vzel opoldne — hipen uči-i nek! Drvgo zve," j- ju tretjo drugi j dan. — iu hi bil ta čas začutil le najmanjšo bole -ino. t'e bi bil I samo še na kakšn-nj mestu telesa 'začutil kako zbadanje! Iu popol-11 noma »em bil že nripravil na ' j smrt m pisal sem svojemu sinu v Moskvo, da naj pride domov! Bog ; Vatli je dodelil visoko modrost, j tla morete ozdraviti take bolezni! >"edaj morem hoditi čisto lahko in -e počutim kakor v paradižu.... 'A. inji tor k, ko sem hi! i ri Vas. H'in še š,-j al; toda sedaj, če iti bilo ti- •1 -rt., bi pa tekel z zajcem za stavo. S sto h-t bi lahko živel. Le | eno i, slabo: naša ubožnost. Sedaj sem zdrav,- toda kaj mi po-zdravje, čc pa nimam s čemi j živeti. Beda me je še vse bolj tla-j j čila iiejro bolezen. l)a navedem I n;o , n j rimer: s.-daj i.i bil čas ' sejati oves. toda kako pa naj s če nimata nič sejneua ? Tre-. ba lii biio najprvo kupiti; toda j saj >ii itikaka skrivnost.) j da nimamo denarja." j ".fa/ \ a;it bon, dala ovsa, Ku-! s)iia Kusinič. Selite, b- s*.lite! Ta-! j !;<» ■ ^i.. n,j napravili, takoj i' ■ i d ■; s t. da se nimate Vi uieni za- i j hvaliti, ampak jaz Vam!" j "v ste naša mati! I )a bi Boir ' ! stvoril s.-.mo take dobre. dobre j | ljudi! Kako visoka čuvstva rado-sti Vhs morajo obhajati. mamicaJ če se vzrete na svoja dolira dela! J j i'oleni"ni-fa'.ko: toda fimotno stojimo s kmeti v isti vrsti, celo še globlje. ! Živimo sicer v kamenitih hišah, toda ni pravzaprav nič druge-1 I -<' "ego pesi k v oči; kajti streha! ji'f , ušca dež! In tui nimamo niči i denarja, da hi kupili deščice." j •faz Vam bom dala deščic. Ku-1 sma Kusniie." Samuhrišin si izprosi še eno kravo, j otem priporočilno pismo j za svojo hčer. ki jo namerava! i s; raviti v neki vzgojevalni zavotl. i j i iloboko ganjen vsled radodajsno-| sti generalinje začne v prekipevajočem euvstvu ihteri. kremži svo.ia usta in vzame svoj robce iz z pa. < icucraliuja vidi. kako pri-1 d" zaeno z robcem majhen rdeči I-apir iz ž-j a in pade brez šuma na i la. Doklej- živim, ne bom pozabil! tega", mrmra. "In svoje otroke j mi vnuke bom opominjal, da ohranijo spomin na to . . .od roda do; la . . . < rlejte. otroci, bom reke!., j to je gospa, ki me je rešila smrti. | to je gospa, ki . . ." < b-nera linja spremi svojega bol-' nika do vrat, pogleda na to z očmi. oto enimi s solzami, za treno-tek očeta Aristarha in spusti Iju-he/jtjSv. pobožen pogletl preko! male domače lekarne, rceeptne .< ? i j i iT**. računov in stola, na kate-; reni je še ravnokar sede] Človek, j: •■> je bi po nj-j rešen smrti in j njen po^b-d obvisi na malem jia-' : pirju. ki ga je iztrubii bolnik. (le- j neralinja digne papir s tal, raz-': ?inic in dobi v njem tri kroglice stupe, tisto št up ne kroglice, ki : iih je bila dala zadnji torek bolnemu Samuhrišinn. i "To so ravno iste", reče popol-j' notna presenečena. " vendar pa niti te št viJke ne odgovarjajo resnici. Tako objavlja "Adeverui' po-j-očilo nekega vojaka, v katerem J ravi. da je samo v 6. diviziji 2. kura umrlo čez 1000 vojakov. 15). artilerijski polk je imel ua en j dan :{«> smrtnih slučajev; 15. arti-I lerijski ] olk -4-. in 2S. pehotni j polk po 100 smrtnih slučajev. Sedem kavaleristov, ki so oboleli na koleri, je padlo raz konja in so umrli po kratkem smrtnem boju. Neki major, ki je zbolel na koleri. je izvršil samomor. Tudi drugi romunski listi objavljajo dan ua dan dolge sezuane umrlih za kolero, ("radne naredhc ne zadoščajo. — Iz Sarajeva poročajo: V Sarajevu ni hilo kolere in j tudi v drugih okuženih krajih i ' pojem:- bolezen. Samo v Bjelini j ! so se pojavili novi slučaji .bolezni, j \ Vidovicah sta zbolela neki oče I in nj« g< v sin. V Brčki in okolici! se dne 2~\ avgusta ni pripetil no-! b,■ n nov slučaj kolere. Samo v| Brčki so zbolele zopet tri osebe ! ua koleri. Dva bolnika sta ozdra- [ vela. štirje pa umrli; torej je še devet bolnih. Maščevanje slikarja. Nekega bogatega, toda zelo la-1 komnega italijanskega plemiča jej pred nedavnim prav pošteno po- | tegiiil neki slikar. Plemič se jej hotel dati portretirati in se je o-brni! ua slikarja, ki je bil ravno-j tako znan kol velik umetnik, kakor kot za pravi ji vee. Pmetnik je zahteva! za portret b'0.000 lir, do-čim mu je plemič hladnokrvno ponudil 5000 lir. Pmetnik, ki je bil ravno v denarni stiski, je ponudbo sprejel, toda izgovoril si ;jp. da dobi denar naprej in da mora naslikati le obraz, v slučaju tiidi le del obraza. Naročnik je pogoje sprejel, prosil pa je. naj se slika razstavi na kaki razstavi. S' letna hči je leža-a mrtva v kuhinji. V veliki vznemirjenosti je oče prižgal u-žigalico, nakar je plin eksplodiral. (iosjta Bush, ki se je nagnila čez hčerko, je bila takoj vsa v ognju. Njena obleka je zgorela, ona sama pa se je nevarno opekla na rokoh. glavi in vratu. Strop solt" se je podrl, od strehe je bilo M0 kvadratnih metrov razrušenih. Bush ni bil poškodovan. Dognali so. da je hči iz nesrečne ljubezni izvršila samomor. Usoda nune. Iz Rima brzojavljajo: Pred tremi dnevi so našli na savhišču pred Proto Pio truplo neke 50 letne ženske, ki je bila oblečena v nunsko obleko. Bila je sestra Evlalija kongrcgacije hčera božjega odrešenika, Marija AVenzl. ki je bila rojena na Moravskeru. Na Dunaju je bila šivilja in je prišla leta lftfKi. v Rim,' kjer je vstopila v omenjeni red. Nato je živela nekaj časa v samostanih tega reda na Dunaju in ua Ogr- , skem in je prišla 1. 1908. v Rim. Že nekaj časa je kazala znake blaznosti. Pr d tremi dnevi je izginila iz samostana. Izvršila je samomor. Tarnowska — umorjena. Iz Petrograda poročajo: Policijska preiskava glede smrti pevke Tarnowske. nečakinje grofice, je končana. Dokazalo se je, 'la se je izvršil roparski umor. Ukra-i deno ji je hilo dragocenosti za I več nego 300.000 K. Slovensko katoliško . b podp. društvo svete Barbare b b Zedlnjcn® države Severne Amorlk«. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. janiurja 1902 v državi Pennsylvania •DVORNI Kit VrMMtalk: MARTIN G1RCMAN, Bo« IU, Ver m« Vodpradsodnlk: JOSKF PETERNEL Bob M WlOmk, Kft. L tajnik: IVAN TELBAN, Bon 787, Forwt City, Pn, n. tajnik: JOHN OBOLIN. Boa 493, Ferwrt CMF. Hk Kasalnlk: MAKVIK MUHIC. Bon 117. PonM O«. ■ NADZORNI (CI i Fr«da«4nlk ndsornega odbora: KAHOL Bon M7, l»m CHr. Hk L nadaornik: IGNAC PODVASN1K, 4784 Hatfield Bf PlttalMU«. Tm. 0. nadsornlk: FRANK SUNK. KO Mill St.. Lomtii«, Pa. m. nadsornlk: ALOJ« TAVČAR, m Cor. N. — trd It, >Mk W»D POROTNI IN PRIZIVNI OOSORi Pradaadnlk porot, odbora: PAUL O BREG AR, Bon CIA, VML K «- porotnik: MARTIN OBKRZAN, Boa il. Miniral, Kana. IL porotnik: 1NDKIJ MLAK., 7711 laalar 11, CkrdkOi Me VRHOVNI ZDRAVNIKI »i. i. U. LmjBKA*. 1117 01 Clal/ Ar«.. C^valajU. 0» D«PM nal M potujal« L dajalk« IT AM nun. 3L m. BM ■ flM atr. Pa. »nltvra« Hull* U "CUI VilOli^. DELEGATI DEUŠTVA SV. BARBARE, kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg. Štev postaje: 1. v Porest City, Fa., John Tornič in Andrej Oražen oba Forest City, Pa. 3. v Mcon Kun, Pa , Frank Močnik, Box 133. 4. v Luzerne. Pa., Frank Križe, Luzerne, Pa. 6. v Clevelad, O. John Widervol, 6127 St. Clair Ave., Cleve- land, 0. 7. v Lasalle, III., Mihael Kobal, 1026 Main Str., Lasalle, 111. 8. v Johnstown, Pa., Ivan Tegelj, 1115 Wirginia Ave., John- stown, Pa. 9. v Weir City, Kans., Frank Premk, R. R. No. 1. 13. v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box 56, Mineral, Kans. 14. v Balton, Ala., Joe F. Krcn, Box 33, Piper, Ala. 15. v Huntington, Ark., Anton Drenik, Box 16, Huntington. Ark. 16. v Willock. Pa., Lovrenc Dolenc, Willock, Pa. 17. v Broughton, Pa., Pavel Fortnna, Anton Demšar, Brough- ton, Pa. 18. v Fleming, Kans., Martin Štefančič, R. R. No. 2, Pitta- burg, Kans. 19. ? Bridgeport. O., Aiuon Hočevar, R. F. D. No. 2, Box 11% Bridgeport, O. 20. v Claridge, Pa., Anton Recher, Claridge, Pa. 21 v Little Falls, N. Y., Frank Boštnar, 36 Diamond Str., Little Falls, N. Y. 22. v Imperial, Pa., John Pirih, Box 302, Imperial, Pa. 23. v Springfield, 111., John Kulovee,- 1019 E. So. Grand Ave. 25. v Fort Smith Ark., Frank Teropeič, R F. D. No. 3, Bx 145. 26. v Collinwood, O., Matija Kastelic, 15924 Sa^anac Rd., Collinwood, 0. 27. v Yale, Kans., Alojz Cvetko, Yale, Kans. 28. v South Lorain, 0., Frank Petrich, 1701 E. 29th St. Lo- rain, 0. 29. v Roelv Springs, Wvo., Frank Plenel 299. H. 3rd St. 30. v E velet h, Minn., John Pogačnik, 43 Morman Ave. 31. v Calumet, Mich., Karel Jerele, Bluejacket, štv. 540. Si- der St. 32. v Braddock, Pa.. Jernej Zagorc, 36 Rige Ave., Braddock, Pa. 33. v Cleveland, 0., Karol Bauzon, 6120 St. Clair Ave., Cleve- land, O. 34. v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa. 35. v Ralph ton, Pa., Martin KoroSee, Box 205, Ralphton, Pa. 37. v Radley, Kan., Matevž Birk, R. R. No. 1, 1 Donkirk, Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille, Pa., Jurij Pervič, Box 11, Universal, Pa. 41. v Mulbery, Kans., Martin Smolenik Breezy Hil. Sta., Box 61. Mulbery, Kans. 42. v Winterquarters, Utah, Louii Blažič, Box 102, Winter- quarters, Utah. 44. v Franklin, Kans., Anton Selak, Box 56, Franklin, Kans. 46. v Pens. Sta., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnu^h Str., Jean- nette, Pa. c 4/. v Frotenae, Kans.r John Kerne, Box 147. 48. bode zastopal glavni tajnik. 49. v East Palestine, O., Jakob Istenič, Box 374 50. v Burdiue, Pa., John Taucar, Box 82, Burdine, Pa. 51. v Skidmore, Kans.. Valentin Platiša, R. F. D., No. 3, Box 221 Columbus, Kans. 53. v Pittsburgh, Pa., Joseph Pogaear, 5037 Butler St., Pitt- sburgh, Pa. 54. v Greensb«rg, Pa., Josef Novak, Box 623, Greenaburg, Pa. 55. v Conemaugh, Pa., Frank Pauloveie, Box 705. 57. v Homer City, Pa., bo zastopal gl. tajnik. 58. v Chishohn, Minn., bo zastopal gl. tajnik. 59. v Jaksville, Kans., Jakob Boloh, R. F. D. No. 1. Pittsburg, Kans. 60. v Redloge, Mont., bo zastopal gl. tajnik. 64. v Smith field, Pa., Jakob Zupančič Callier, Box 44. 65. v Joliet, 111., Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. 68. v Indianapolis, Ind., Alojz Muren, 710 Holmes Ave., Indianapolis, Ind. 72. v Hostetter, Pa., Vincenc Valež. Box 16, Lojalhonna, Pa. 76. v Detroit, Mich., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De- troit, Mich. 77. v New Alexandria, Pa., Anton Bemad. Box 114, New Alexandria, Pa. 1 79. v Leadville, Colo. John Fajdiga, 404,Chesnut Str., Lead- ville, Colo. 82. v Farrel, Pa. bo zastopal gl. tajnik. 84 v Staunton, 111., bo zastopal gl. tajnik. 85. v Bryant, Okla., bo zastopal gl. tajnik. Ti delegatje so prijavljeni, ki so bili izvoljeni ▼ mesecu juliju ; nekatere postaje bodejo še izvolile delegate v mesecu avgustu, katere potem objavim. Z aobratskim pozdravom IVAH TELBAN. NOVI ČLANI PRISTOPILI: Štev. postaje : 3. v Forest C ity. Pa., Valentin Maver, rojen 30. jan. 1895.; Anton erraek, 17. dec. 1893., Frank Sirka, 3. okt. 1883. - 3. v Moon Run, Pa., Frank Drenk. 23. okt. 1886.. Frank Moži- ;,a' Vo~kt- 1HJ>4" Matevž Slahe- 2 spPt- 3894., Frank Petkovšek. 29 teb. 18<;>.. Joset* Kluobuear, 2-i. jan. 1891. 8. v Johnstown, Pa.. Ivan Drobnie. 23. j;m. 1893 \nton Kren 4. aug. 1891.. Am Ire j Bomhae, 5. dee. 1869. ' 9. v Weir ( iiy, Kans., Frank Tertnik V ?i okt. 1868 Josef ^le nek, 12 mar. 18:5:3.. Anton Bogina, 7. j,m. 1884.. Frank Režisnik, i. sept. 1^88. ' 11. v Dureva. j^ii.. Vajeeh Vudarski, 22. sipr. 1888.. Štefan Za-leski, 25, dee. 188!.. Adam Rahocevski. 25. dee. 1888.. Josef Rus >2 nov. 1886., Josef Gorecki, 25 febr. 1890. 14. v Blaeton, Ala.. Louis Toneli, 21. jun. 1866., Štefan Žilovar i jul. 1844. ' ' 17. v Broughton, Pa.. Frank Simoneie, 18. apr 1801 Gašner Koši jan, 1880. ' 1 22. v Imperial, Pa., Frank Kerin, 2.',. nov. 1895.. Frank Krži--mk. 4. okt. 189-1. 23. v Springfield, 111., Jurij Jakovi-c. 15. apr. 1882. 24. \ Primero, Colo., Frank 81. 25. v deny Lind. Aj-k., Frank Jesenik. 23. nov 1882 Alart Ribnika r. IU. akt. isss. 2(4. v ("ol lin wood. (>.. John Lavrieh. 25. tVhr. 1894 Janko Hri-har. 15. jul. 1895 . Frank Ten ,-k. 17. jan. Is7s.. Aloi/ šter ">1 iun i 893. ' J 27 v Vale K ms.. Anton Kosavki, 26. okt. 1896. 28. v South l;orain. ().. Viueene Golohie, 22. jan. 1888.. Frank PoulovT-ie, sept. 189].. Matija Cregureez, 24. tVhr. 18T1.'. 30. v Evelet. .Minn.. Jakoh Kozlevčar. juj. l^-j.. Frank Fi-'ipieie, 10. jan. 1895.. Anton r0ž. 17. sept. 18«?4.. Josef Zore 15 mar 1884. 32. v liraddoek. I'a.. Josef Klemeueie, 6. mar. 1889.. Mat. Papež. 2. okt. 1878 .Adam Vidovie. 22 okt. 18!i:{. 33. v Cleveland. ().. Mihael Skerl. 27. apr. 1891.. Joseph Zupan, • >. jul. 1804.. John Pirnar, 27. jul. 1890. 25. v Ralphton. Pa.. F-ank Kitak, 30. okt. 1887., Frank Kithar-ski. 22. f"hr. 1887.. Frak - ie. 16. s.-pt. 188«. 41. v Mulbery, Ivans., John Raje. 5. jun. 1n,n8.. Frank Klinkar., 4. mar. 18!:o„ John Hode. 21. dec. 1881.. Jakob ehan. 1. maj. 1S89.' August Longo, 2K. jan. 1888. 4:'.. v l>o5.. Anton Karmelj, 21. jan. 18«»2.. Josef (Jol/., 19. mar. 1894.. Frank Dolinar. 8. a])r 1880. 53. v Pittsburg, Pa.. Math. Skebner. 19. jun. 188:?.. Josef Ti-ear. 12. mar. 1893. 54. v Greensin-g, Pa.. Anton Pajk, 10. febr. 1896., Josef Suma, jO. febr. 1895. 56. v Pleasant Wah-y, Pa., John Glastovee, 30. apr. 1893.. Mihael Aiulžie, 8. sept. 1890., Anton Ga hrena. 16. jan. 18.87. 55. v Cornea ugh. i'a., .Martin Šuštaršie, 18. nov. 1888.. John Dragar, 26. nov. 1894.. Josef Končan, 19. mar. 1877.. Jernej Sovka, 24. a vs. 1882. 58. v Chicholm, iiinu., Flori j an Pertaey, 2. maj. 188C., Anton Koline, 1. dee. 1.891. 66. v Fineville, 3Iinn.. Ivan Kari. 16. dee. 1894., Frank Šuštar. 20. okt. 1894. 65. v Joliet, 111., Božo Srdač, 28. apr. 1884.. Josef Klepee. 4. maj. 1872., Josef Plevnik. 7. mar. 1883.. Frank Planineie. 27. jan. 1888.. George Ivaučie, 15. nov. 1888. 68. v lndiananpolis. Ind., Frank Skufea, 11. maj. Frank Trav-nar. 4. okt. 1892., Frank Urajnar. 3. nov. 1889.. Ignac Fung. 16. nov. 1879.. John Županeie. 4. jun. 1885. 69. v Madrid Iowa.. Frank Omerza, 1. dee. 18.86.. John Onier-za, 13. jun. 1876. £ 72. v Gilbert. Minn.. Andrej Fenda, 17. nov. 1879. g 71. v Johnstown. Pa., Frank Likar. 3. mar. 1886., John Jager. 17. jul. 1870., (iregor Zgone, (!!> 1881.. Luka Jereb. 16. okt. 1892., Josef Bekinan. 18. aug. 188-"». 72. v Hostetter. Pa., Malija Švigel. 30. jan. 1883. 77. v New Alexandria, Pa., Anton Pirman, 24. apr. 1885.. Ja-Kob Tavčar. 24. apr. 1885. 79. v Leadville. Colo., J os t f Ponikvar, 24. mar. 1892. 81. v M Mih way. Pa.. Luka Ivane. 15. dec. 1883. 82. v Farrel i. Pa., Jernej Okoren, 14. aug. 1884. 86. v Deliuonr. Pa„ Maks Kavčič, 12. okt. 1893. 90. v Gross, Kans., Frank Cvetkovič. 19. febr. 1879., John Gru-ilen, 6. dee. 1883.. Mike Kukovie !>. sept. 1887., Frank Suligoj. 13. mare. 1883., Maks Ostr die, 24. avg. 1882. John Erjavee. 2">. dee.. 1.882., Karol June. 21. sept. 1893. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. zastave, regallie. znake, kape I^jI pečate in vse potrebščine za društva in jednote.! 3 CaaibkvB BU|J3I" 0*lo prva vrato, nlck«, T il F. KERŽE CO. 3616 S. LAWNDALB A VB., CHIOAUO IUL, ^LOVENSFE CENIKE Pt SILJAM0 ZA8T0NJ Phon* JHBk FRANK PETKOVŠEK, javni notar - Nitary Public, ^HMMB 714-721 Market St.. WAUKEOAN, ILL PRODAJA fin« Tin«, najbolje Iganjc tc-izvrstne cmotk« — palentOT uu sdra ^MHH^H Tiia ^Hjj^^^^^^P PRODAJA voiae listne nek prekomor ^^^/Mjg^J ikik Crt. POŠILJA denaz t star kraj »anesljlv* ^^^^ in polteno UPRAVLJA ne v notarski posel spada-ječa dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 88 Cortlandt St..NewYork. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. _____ EŠF Jugoslovanska B : =S Katol. Jednota a Inltorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ti. IVA.?* GMOEK. V» Ckerry Way or B« ro4p~*4a*4nik: IVAN PRIMOŽIČ Kvt leth, Mlnn. Ql»trnl tajnik: GEO U. BROZICH. Sly. Minn., Boa Ui FoanoCn: UJnlk: HIHAIL MRAVI.VEC, Omaha. N**.. UM BL UB ll BU»ajn!k; rVA_N OOTOt. Bly, Minn . Bom lil. •MMU: AJUOJ« TUUJ4V, fcoraln, Ofclo, ITN B HB VRHOVNI ZDRAVNIKI aa. majttlm a. trmo. ««a*t, m., »a« k«, aumtm n. NMMWIKII ALOIS EOfriLIC. MeJMo, Colo.. Bos II«. KIRilL K1X)BUCEULB, Calumet, Mlcb , Ul - TB M. »-BBBB BPBMAB. IfiniM City. Kana. US Na lik It POROTNIKU Si rru» unmifiK, »B«B«, B« U«. nUNK OOl'2B ChlaSolm, Mlnn., Bm TU MABVUf KOCMBTAB. Pt*Uo, Colo. 111« Ift ▼B 4>M naj oo »aSllfaJ« M |Uru|« »Bfti, T* •« m> aiavMin JodnoW. Drcltru« slafllto: "<3UJ .HUODA", eklatantnim slučajem javnega nasilstva pobavijo pristojne oblasti. Kakor čujerao, so nemškutar-ski občinski odbor- v naših trgih in mestih v zadnjem času povodom narodnih prireditev dosledno otežkočevali razobešanje naše trobojniee eeJo na zasebnih hišah s privoljenjem hišnega lastnika. Lev v štajerskih planinah? Na j Stubenalpi že dalj časa med živino strahovito gospodari neka zver. ki je kljub vsem prizadevanjem tamošnjih lovcev ne morejo izslediti. Nešteto glav živine je že raztrgala. Spočetka so ljudje mislili, da se je pritepel odkod kak velik medved, potem so mislili na risa, volka, leoparda in konečno so nekateri začeli trditi, da je zver kak podivjan pes. Sedaj pa se poroča, da je neki lovec, ki je s petimi drugimi šel nad neznano zver. doživel to-le: Kakih 20 ko- Letcšnji vinski pridelek na Koroškem je kazal do konca meseca julija na 70 lil. Pozneje pa je prišla že toča ter napravila škodo. Pcdlo maščevanje. Neznani zli-kovei so iz maščevanja porezali in polomili 43 lepih jabolčnih dreves na štirih vrtovih v belja-ški okolici. Žandarmerija je zločincem že na sledu. METANJE PARNIKOV iiil podtaknjen. Tutvina na ljubljanskem trgu. Dne 30. avgusta je bila na trgu Matiji Seduškovi iz žepa ukradena denarniea, v kateri je imela 10 kron denarja. Neko osumljenko >o prijeli, a ni kazalo, da bi bil kak uspeh. Umrli so v Ljubljani: Marijan Siina. -in trgovskega sotrudnika i 1 iin-set-e. — Marjana Subie. biv-I kuharica, 07 let. — Ilermina | Prijatelj. zasebniea, 16 let. — Iv. I Št rit of, reienee, •"> tednov.— Izak ! Penzo. onemogel dninar. 69 let. stadtu je na i>odlagi poslanih sledi in podatkov že pred časom izrekel strokovno mnenje, da je zver v štajerskih planinah jaguar ali pa lev, kgr bi se z zgornjim opisom živali popolnoma strinjalo. Smrtna kesa. V Gradcu je umrl 63ietui vpokojeni nadučitelj Peter Logar. — V Thalu pri Gradcu je umrl 31 letni mlinarski posestnik Ivan Ogris. Letcšnji vinski pridelek. Na Štajerskem po podatkih profesorja Karla Portele, generalnega ravnatelja vinorejstva v ministrstvu. je kazal vinski pridelek do koncem meseca julija 478 hI. Ta-čas pa je prišla že toča ter napravila škodo. Perečjek. Iz Dravinjske doline poročajo: Po naši dolinci se je poiavila svinjska kuga — pereč-jek. Nekateri lastniki so ob vse svinje. Ljudstvo se bo .moralo navaditi, da bo dalo-cepiti svinje. ŠTAJEBSKO. Nemčurska strahovlada. Iz Konjic poročajo: V nedeljo dne 24. avgusta je bila tukajšnja nemčurska občinska strahovlada v svojem elementu. Naša čitalnica je namreč priredila v prostorih Narodnega Doma običajno poletno veselico in pri tej priliki okrasila Narodni Dom s slovtiiiskimi zastavami, ki so naše občinske vladarje tako razburile, da so v svoji liemčurski pobesnelosti pozabili na najenostavnejše pojme pravičnosti in dostojnosti ter nastopali proti Slovencem tako nasilno in brezobzirno, da so jih tudi pošteni Nemci odkrito obsojali. Vsak pravi avstrijski državljan bodisi slovenske bodisi nemške narodnosti. ki se zaveda svojih ustavnih in državljanskih pravic in ne ve, da smejo različni gospodje župani in stražniki imeti o raznih zadevah svoje osebno prepričanje in svoje posebne želje, da pa mora biti dejansko povsod meroda-jeu le zakon, se je moral zgražati nad našimi tirani, ki kršijo, prezirajo in teptajo zakone samo zato. da utolažijo svoje podivjane nemčurske strasti. Ker so se gospodje pri našem slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu poskrili že v soboto v svoje brloge, nismo mogli pri politični oblasti iskati pravice in zadoščenja. Nemšku-tarska zagrizenost naših občinskih paš pa je vsled tega rasla in prikipela celo tako daleč, da so prišli po naročilu našega župana stražniki v Narodni Dom, privedli s seboj ključavničarja, vdrli, oziroma vlomili v zaklenjeno podstrešje in sneli našo trobojnico. ki je vihrala v pozdrav od blizu in daleč prihajajočih gostov nad Narodnim Domom. Z vso odločnostjo zahtevamo, da se s tem Bremen Liverpool So nt ham p ton Hamburg Havre 2<> j Hamburg 2ojSouthampton 2< »Antworpen 2-i | Bremen Hamburg 23 i Rotterdam 21, Liverpool 5iJ Havre. 24 Havre 25 Liverpool 2>Bremen. 2d Southampton 271 Southampton 27 Antwerpen 27' Havre 30 Bremen 30 Havre 2! Hamburg 2, Bremen r" Koledar za leto 1914 se že marljivo tiska in bode leto«, obširnejši nego je bil dosedaj Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in dragih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov a pošto vred. Upravništvo Glas Naroda. Finland...... Chicago...... Kprinz Wilh. France....... Kaip. Aug. Vie jokt. Bremen ......I ,, Glede eeas za parobrodas liatk* is vsa draga pojasnila obrnit« m aa: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. Iščem svojega prijatelja JANEZA PRELC. Pred tremi leti sva bivala skupaj v Akron Mich. Prosim cenjene rojake, če kedo ve zanj, da ni javi. ali naj se pa sam oglasi. — John Ivančič, Taiger Mine, Silver-ton, Colo. (12-16—9) Iščem FRANČIŠKO PAVLI, katera biva nekje v Clevelandu. Poročati ji imam nekaj važnega. zato prosim cenjene rojake, če kedo ve za nje naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sama oglasi. — Ivan Jeran. Box 332, Eveleth, Minn. (13 15—9) Ril GOSPODA*. edini iloverniki magazin * Ame riki. Izhaja aa 32 straneh tu! cnesee in velja ca vse leto same 11.00 Prinaša podučne članke u orospodarstvo, gospodinjstvo, le pe povesti, razprave o aa&ib ri banjih in zanimivosti is ««ler» •vet«. Pošlji denar .a«: Nai Gospodar, tflfl S. Lawn dal» Arena«, f 10-8 v t Chiearo. IL OGLAS. v Ohio. ROJAKOM Cenjenim rojakom priporočane ivoja NARAVNA VINA is najboljšega grozdja. Lanski rdeči Zinfandel 354 gal.; Riesling 40^ gal. Vino od leta 1911. Zinfandel 40<* gal.; belo NAZNANILO. Iz urada tainika društva sv. Andreja št. 84 J. S. K. J. v Trinidad, Colo., se naznanja vsem članom tega društva, da se bode vršila trimesečna seja v nedeljo dne 28. septembra. Seja se prične točno ob 8. uri zjutraj v Union lialJ, kakor po navadi. Vsi člani tega društva so vljudno vabljeni, da se te seje kolikor .mogoče v polnem številu udeležijo. Delegat se bode vrnil iz 9. glavnega zborovanja iz Pittsburgha in bode pri seji poročal dosti važnih reči zaradi društva in Jednote. Poleg navadnih prispevkov za prihodnje tri mesece mora plačati vsak član še naklado $1 in vsakdo, ki se ni udeležil zadn.ie seje meseca junija, plača 50<* kazni. Po razredih se plača: prvi razred svoto $5.50. drugi razred $5.80, tretji razred $6.10, četrti razred ^6.40. peti razred $6.70, šesti razred $7.00. Vsak član, kateri se ni u-deležil zadnje seje meseca junija, še prišteje svoto 50<* (kazen), ako ni nad 30 milj oddaljen od Trinidada. Vabim tudi vse one. kateri želijo pristopiti v društvo, ker sedaj se jim nudi lepa prilika. Za take je boljše, da pridejo v soboto že v Trinidad. Srčni pozdrav vsem našim rojakom in delegatom J. S. K. J.. posebno pa članom društva sv. Andreja. Na svidenje 28. septembra! Frank Prek, tajnik. (3x 16.18,20—9) NA ZNANJE. Rojakom v Ohio naznanjamo, da vino Riesling 45-riško-gradiščanski je sklenil napraviti tudi v tej deželi gozdar-sko-tehnični urad za uravnavo hudournikov. Deželna zakonedaja. Predloži se goriškemu deželnemu zboru v razpravljanje in sklepanje zakonski načrt, zadevajoč uvedbo novega občinskega reda in novega občinskega volilnika, kakor tudi razni zakonski načrti glede sprememb posameznih delov sedanjega občinskega reda. Iz Gorice bežijo. Dr. Virgilij Vinei. sili znanega odvetnika v Gorici, je otvoril svojo odvetniško pisarno v Krminu. Tako so sedaj tam že trije italijanski odvetniki. Slovenci jim dajo dosti zaslužka. S trebuhom za kruhom je šel iz Nemčije v Italijo 451etni Aleks. Breitner. Blizu Gorice je padel ter se nevarno poškodoval posebno na eni roki. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. ■ Zverinska mati. V pristanu v Gradežu so našli razkosano truplo novorojenca. Kot nečloveško mater so zaprli ločeno ženo Valentino Fumulo. razun nje pa tudi njenega znanca" zidarja Grattona. Tatvina. Ko je prišel dne 29. avgusta lastnik tolerančne hiše Miroslav Candozzi na Reki v svojo vilo, je zapazil, da je zmanjkala železna ročna blagajna, v kateri je bilo 8000 kron. Iskal je svojega kočijaža, ki bi moral čuvati vilo. Toda ta je izginil. V hlevu pa je našel gospodar raz-, . . , , . . . . ^ , ,, . n | . i spravi iz žepa delavca-trpina tez- bito blagajno. Policija zasleduje , , v ~ ir Z ~ irnt t,t„ irnSii.*« ko zasluzene grose. Kot ze vec krat, opozarjamo tudi sedaj rojake, naj se ne puste loviti na take Kje je moja hči TINA SAJN Pred enim mesecem je bivala v šumi v Spruce, \V. Va.. in sedaj ne vem, kje se nahaja. Jaz nje oče sem prišel iz starega kraja in prosim cenjene rojake, če kedo ve za n.ie naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi svojemu očetu. — John Sajn. Box 182, Grays Landing, Pa. (16-18—9) Kje je" ANTON ČERNIČ ? On je bil krojač v Kamniku in' v decembru lanskega leta je prišel v Združene države. Za njegov naslov bi rada zvedela Rafaela A. Slabajna, 332 East 9th St., New York. N. Y. (16-19—9) svarilo rojakom! Rojak Anton Korenčan nam je poslal pismo, katero je dobil iz Berolina in v kojem se mu ponu ja srečke ogrske razredne loteri je. Cela stvar je čisto priprosta sleparija, katero uganja neka or-! ganizirana banda z namenom, da kot tatu kočijaža. KOROŠKO Konec manevrov. limanice. Povsem jasno je, da bi V okolišu ne dobili oni, ki bi pdslali denar, Malborjeta so se končali dne 30. j niti srečk, najmanj pa eventuel-avg. med 7. in 8. zjutraj manevri nih dobitkov. Rojaki naj vržejo 11. in 12. pehotne brigade. taka pisma ▼ pee! Mr. Leo Štrukelj, je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda", kakor tudi druga naročila. Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio, in okolici. Vedno in povsodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver-jeni, da bode tudi novemu potniku na prvem potovanju tako. Rojaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo. Slovenic Publishing Co. PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAM3URIC V AMERIKI priporoča se vsen Slovenskim tam-bura^kitn /.borom, kakor tuii po-a me/nikoin. ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se izdr-lujejo tambare pt najnovejšem sistemu in najpopolnejših umetniških načrtih. Okrašene s-i / b -seri in vsakovr^t iiinii roiimi. Velika 7.:iloga vsakovrstnih go.lu.1 in najboljših gramofonov ter finih slovenskih p!oši" i. t. d. Veliki iluslrova ni renik s slikami pošljem vsakemu zastonj. Ivan Benčič 1327 E. 40th Street, CLEVELAND, OHIO. * Iščem svojega moža JANEZA PAPEŽ. V jeseni je bil na Irwin, Pa. Sedaj sem prišla iz stare domovine in živim na El-bi, Minn., pri svoji sestri Rada bi izvedela za njegov naslov, ali pa če sem pride. Prosim cenjene rojake, ce kedo. ve, kje se nahaja, da mi javi, za kar mu bodem zelo hvaležna. — Mary Papež, Box 106. McKiu-lcy, 'Minil._(15-17—9) Rad bi zvedel za naslov svojih prijateljev FRANK KONTE in ANTON RAMUTA. Oba sta doma iz Metlike na Dolenjskem. V Združenih državah bivata približno 10 let Prosim cenjene rojake, če kedo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Konte, P. O. Box 208, Moiiongahela City, Pa. (13-16—9) DOKAZANA RESNICA. Ce Bte že gledali za »vet v»e-povsod, zakaj bi ne prišli pogledat tje, kjer je dane« že veliko slovenskih farmerjev? Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite ■ tvojim rojakom farmer jem, pa ga vprašate o vsem. Tam se lahko na «voje oči prepričate, kako lepa polja io si napravili farmer ji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki io se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par .nesecev. In skoro vsi »o začeli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, ii nikdar ne trpi od suše. Pridite n prepričajte se sami! Mi ce pošiljamo velikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da bo vsi uaši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete io nas, pa gremo skupno pogle-lat. Tam lahko pogledate in po-zveste vse od svojih rojakov far-nerjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo sami, ie kron. s katerimi je potem na Pšati kupil i jH»vi'>tYM ter -»i tako ustvaril eks:-*teneo. Njegovo fan t o vsi vo si si-eei nagiba že proti jeseni, a je kljub temu naši-I svoji starosti primerno družico, ki je, kakor so /ejiske naglo i/vohale, tudi prinesla \ »reeno gnezdite K in ' dvii voza p<>hišt\u. Hala je bila, zelo lepa ter je vsebovala VSe. j l)va dobro naložena voza pohi->fva, postelje, omare kuhinjska j m druga potrebna posoda, sploh' kar spada k hiši, tudi pete-' lin je bil po stari navadi zraven, j Voza s? t bila okrašena s sloven-1 >kimi zastavami in trakovi, spre-j daj pa ';,<• s<'dela kapela ad hoc in trndu vesele |K»sk<»čnice. Pri o-. \tnku na Nadvojvode Friderika • (--»t i v Ljubljani je prvi vnz šel i pluti iii« s*; u po Karlovski eesti. za kat« rim m- je peljal tudi ženin. 1 /minji pa je zavil na Nadvojvode Ktiderika et>to tedaj je bilo tak« j nekaj nmerikanskega zra- j v»*ii, kar pa / riitiu ni kalilo vese-I a. Ko so se na Dolenjski eesti pri t . movarjti z vozovi ustavili in s. nekoliko prilili. s«* je na bra-• lo takoj mnogo občinstva, ki je /. zanimanjem opazovalo lepe na- : .........h i čaje. | Letcšnji vinski pridelek. Prof. Kami Portele, generalni ravnatelj vinorejstva v ministrstvu objavlja od časa do časa |w> dobljenih podatkih številke, ki kažejo. kak bo letošnji vinski pridelek. Zadnje objavljene številke -> ' nanašajo na stanje \inogra-«tu koiireiii meseca julija. Na Kranjskem je kazal pridelek v tem času na okoli lt>U. hI. Kakor rečeno, t a ko je kazalo kon-eeiu meseca julija. Tačas pa je prišla že toča ter napravila škodo. Vsekakor bo pa letošnji vinski pridelek v Avstriji mnogo izdatnejši od lanskega. Spravljanje etave. Zi.dnje dni se je z vršila ob najlepšem vremenu košnja, oziroma sušenje in spravljati * letošnje otave. Ker ?>o med poletjem izostale sieer o-biea jue poplave nižje ležečih tiavuikov, bo otava dala izborilo živinsko poklajo. Letina otave je v splošnem dobro uspela in je v obče zadovoljiva. Premeniba posesti. Zaloška gra-šeim v. velikanskimi zemljišči vred, je zopet prešla v drugo roko. Kupil jo je oil "Ljudske posojilnic«*"', ki j«- izdražila to posestvo na javni prisilni dražbi za 225.000 K. nek inženir, vitez Lan-jLfer sorodnik tistih Langerjev, ki imajo gradiče k v Bršljinu in ki so bili že pred davnimi leti posestniki in lastniki Zaloške in Po-ganške graščine. Inženir vitez pl. Langer se je vrnil pred kratkim z Angleškega, kjer je bil nastavljen kot inženir. Pred kakimi tremi leti je prodal to graščino nek Reiner znanemu ljubljanskemu katehetu Smrekarju, od tega jo j«* kupil Poljak Olkučnik. kateremu -o jo prodali upniki, ker ni mogel plačati kupnine. Na javni dražbi jo je kupila "Ljudska posojilnica''. Velike vojaške vaje so se vršile na Krasu okoli Zagorja in Št. Petra. Strojne puške in topovi so pokali kakor okoli Skudra. Vse — mm GLAS NARODA, 16. SEPTEMBRA, 1933. v - - ---------------- —'-----TI j!l SLOVENSKO ZAVETIŠČE. 4 * La.^.«....... | Skrivnosti Pariza. 4 Slika iz nižin življenja. ' Bpi&J Eugene Sue. — Za '•Glas Naroda ' priiedil J. T. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ H (Nadaljevanje.) i t 4 Tu izjava je Zbadaču, ki ni bil posebno globokoumeai. popolnoma zadostovala. — Sedaj razumem. Reveža nista niti toliko zmožna, da bi za-moglu sama rešiti zadevo. — Toda končati moram: Sovo in dolgimi bom prričakal iih dogovorjenem mestu — to je bil moj trden sklep. Prišel m-iu sem. za mano ste prišli Vi s Plesalko. Ker se včasih rad malo ponoreli jeni. sem tako strahovito zavpil — — Kaj nameravaš sedaj ? Skušal bom prisluškovati, kaj bosta sklepala Sova in dolgin. Stavim, da se bosta vsedla ravno na to d-blo, ker imata odtukaj razgled daleč naokoli. Če ne bom ničesar slišal, bom skočil k Sovi in ji •lačul a zob. ki ga je izdrla Plesalki. Toliko časa jo bom davil za vrat, dokler mi rie bo izdala njenih starišev. Dob«r načrt, kaj ne! — Prav dober, samo nekoliko spremeniti ga bo treba. — Oh, Zbadač, ne izpostavljaj se zaradi mene nevarnosti. — Ce ►e dotakneš Sove, boš imel z Učiteljem — — Dovolj, otrok. Sovo bom prendel, strela božja! In dvojno poreijo 1h> dobila zato, ker j«- Učitelj njen zaščitnik. Poslušaj — je rekel Rudolf, ki se je medtem malo odstranil od dekleta — Plesalko lahko maščujemo na drug način. Pa e tem pozneje.Za sedaj mi -amo povej, če mi hočeš izkazati še eno uslugo. — Govorite, gosj>od Rudolf. — Sova te ne pozna? — Včeraj win jo videl prvi pot. — Skrij se in stopi k nji, ko bo že čisto v tvoji bližini — — In naj ji za v i je m vrat, kaj ne? _ to pozneje — danes moraš samo preprečiti, da ne bo molela govoriti z onim dolginom. On si ne bo upal blizu videč, da je nekdo pri njej. — < e pa vseeno pride, se ne premakni niti za trenutek od nje. _< V bo mož imel kaj proti temu, bom kar na kratko obračunal z njim, saj ni ne go*pod Rudolf in ne Učitelj. _ N,- boj se, niti dotaknil sv te ne bo, jaz ga poznam. — Tudi dobro. — Sovi bom sledil kot senca. Jaz sem zato, da i., Ikj .pregovoril / babo nobene lu-sede, katere bi jaz ne slišal. Potem pa na Sovo, kaj ne* Ne še; poslušaj. Ko ko enkrat možak odšel, se bo Sova gotovo jezila, češ, da »i ji odjedel tako dober kos kruha. Ti ji reci, da -i eakal na tem mestu nekega svojega prijatelja, ki pa ni prišel. S prijateljem bi lahko zaslužil veliko denarja, če bi ti tudi Učitelj pomagal. — In • ~ . „ — Naroči ji. da naj pride z Učiteljem jutri lia doloeeno me-feto. Razumeš? — Površno. _Jutri zvečer ob deseti uri pridi na vogal kjer se stikajo Eli- /i jske poljane in Aleja Udov. Tam te bom jaz pričakoval z nadalj-niuii navodili, — (V pripravljate Učitelju kako past, se pazite, on je zloben; razentega ste pa tmli tolkli: pri vsaki priliki Vas lahko umori. — Le pomiri se. _ Prokhto, res Me vem. kaj mislite, toda zdi se mi. da name- . a vate nekaj zmešati Sovi in Učitelju. Še eno besedo, gospod Rudolf. — Kaj? ___Ali itn nii-tit" izročiti policiji. To seveda zasluži, lepo bi pa vseeno ix* bi i o. Ne boj .se. vse bo dobro, samo če mi hočeš pomagati. — Bodite brez skrbi. — In če se nama posreči — je povzel Rudolf s svečanim gla-hom — bodeš lahko ponosen, kot si bil takrat, ko si rešil žensko iz goreče hiše. Kako ste io rekli, gospod Rudolf! Nikdar ne bom pozabil tega Vašega pogleda. —- Toda hitro — hitro. Tam na obzorju se je prikazala temu« točka. — Najbrže je Sova. Odidite, jaz bom skočil takoj zopet v svoje poletno stanovanje. — In jutri zvečer ob desetih — — Na vogalu Aleje Udov in Klizejskih poljan — vem. Marijina Cvetlica ni slišala tega pogovora. Oba sta stopila v kočijo. X. * a . GLAVNI ODBOB: ta Cortland 8t., N« PodpridMdalk: Paul Schnallf, Calumat, Tajnik: Frank Krt«, Uit 8. Lawnlale At«., Cklaaa«. — k - - — v tarfc. m. k. DMktorU orsanlaadl od obstoji la J«dn« fllov«nakU> UatoT :«, kuJlIlM la i Lawntai« Av«.. caieaa«. IIL Narod ki n« akrM aa arol« rmrm. CloT«k ki n« podpira narodnih aavodov, tpomtnjajt« m o» vw* prillkak TOKU: opnlka od mk fllorsnaklk tn od vaek aamoatojnlk druitrr m obrnit« na tajnika: Frank MM potujatv« poAUJaJt. am ta al vr«d«n aln avojefm naroda da« >A\ Pristava. Rudolf se je ?a nekaj hipov globoko zamislil. Marijina Cvetlica ga je žalostna opazovala. Slednjič je dvignil jrlavo in smeje spregovoril: — Kaj premišljujete ' Ni Vam prav, da sva se srečala s Zba-*iu, kaj ne * — Ravno nasprotno. To srečanje je za Vas gotovo velike važno- o njem. Ali ga smatrajo jnj^olno- Sieer sem ga večkrat videla, . . Skorajgotovo je ravnotak bi Vam še bolj zagre- — Kakšno sodbo imajo ljudjt ma za pokvarjenega? — Tega ne vem, gospod Rudolf, toda govorila tem le dvakrat z njim kot bo drugi. — Ne misliva več na to: taki spomini, nil i dušo. — Jaz sem Srečna, gospod Rudolf. Toliko časa že nisem zapustila Pariza. — Zadnjie ste bili z Grlico na kmetih?. — Da, go*pod Rudolf... To je bilo spomladi. .. Pa sedaj je še lepšo kot je bilo tedaj... Poglejte, kako sije soluee. . . oblaki... in grieek z malimi hišicami!,.. Drevje iuia še vedno listje. Čudno m le november je. . . V Parizu tako hitro vse zvene... Tn tam spo-laj... golobje! Na mlin bodo sedli... Moj Bog, kolik«) je te lepote, — Vi se pa res za vsako stvar zanimate, Plesalka. In res! Čimbolj je opazovala dobra deklica okolico, tembolj se ji je ja^nil obraz. — In tam na polju kurijo. .. bel dim se dviguje proti nebu. Poglejte, kako orjejo! Ce bi bila jaz možki, bi postala kmet. Po po-iju bi ^la za plugom in pela bi, da bi se mi od petja za solzi le oči. — Ali mi boste zapeli, ko prideva na pristavo? — Kaj, na pristavo se peljeva, gospod Rudolf? — De, k moji dojilji; dobra ženska je. — In ie mleka bova mogoče dobila? — je vprašalo dekle in zaploskalo x rokami. — Pfnj!— mleko... izvrstno smetano, surovo maslo iti sveža jajca... — Ali bova šla lahko sama ponje? — Gotovo. — In krave bova videla v hlevu t —t Na vsak način. Ii v mlekarno bova šla ? — Tudi tja. -a — In v golobnjak ? — Kajpa. tudi v golobnjak. — Oh, gospod Rudolf. . . to je nekaj nevrjetnega ! Kak lep dan . . . kak lep dan ! V trenutku je pa pomislila nesrečnica, da se bo morala vrniti po teh urah nazaj v 0110 temno ulico, v 0110 grozno hišo; sklonila je glavo in bridko zajokala. Rudolf jo je začuden pogledal. — Kaj je z Vami, Marijina Cvetlica ■ Kaj Vaš skrbi ' — Nič.. . nič. gospod Rudolf — se je po sili nasmehnila revi-ea — oprostite mi, ker sem postala žalostna... prav nič ni... to je samo tako prišlo... takoj bom zopet, vesela. — Saj ste bili še pred par trenutki veseli! — Ravno zategadelj. Te besede so pojasnile Rudolfu celo zadevo; takoj je uganil vse. Da bi jo razvedril, je rekel smeje: — Stavim, da mislite 11a svoj cvetlični grmiček... Gotovo Vam j« žal, da ga niste mogli vzeti seboj na izprehod. In res ji' poslala deklica polagoma vesela. Voz je dosjM-1 blizu St. Denisa : oddalcč se j" belil cerkveni zvonik. — Zvonik, poglejte zvoni H! — je vzkliknila Plesalka. — Da. krasna cerkev je v St. Denisu. Ali si jo ogledava Koči jaž bo počakal. Marijina Cvetlica je povesila pogled. — Odkar sem pri materi Ponisse, nisem bila še v nobeni cer-' i; nisem si upala. Nasprotno sem pa v zaporu rada prepevala pri maši. — Bog je milcstljiv: zakaj bi se sramovali moliti v cerkvi/ (Dalje prihodnjič.) HARMON ■ bodisi kakortnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zane. ■Ijivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorano kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St., Cleveland, O. Hamburg-American Line. Edtna dtrektna proga med NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parniki na dva vijaka: Ealaah A«c«tf« Victoria. AaMrSa, Pr««4«at Grsat, It«mirni Liaceb, OswUad, Gsdsaati, Pntaria, Patricia, Tomjfaaia. Graf VaUcms, Prin Oakar h Priaa AiaOcrt, katerim sledi v kratkem nov parnlk na itiri vijake in turbino imperator 919 Čevljev dolg. 50.000 ton, največji parnlk na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hatibnrg-Americai Liae, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. Trgovec z zlatnino M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah. t ♦ » f —O O.O Josip Scharaboii blizu Union postaje ^ 415 West Michigan St., a ^ Duluth, Minn. f Pošiljam denar y staro do- 1 merino in prodajam paro-* brodne in železniške listke. * m—w~•—i •r VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! V tak potnik, kteri potuje ikod New York bodisi v stari kraj ali pa iz itarega kraja naj obiičt PSVZ SLOVENBKO-HftVATSMI H OTEh AUGUST BACH, 145 Washington St, New Tork, Corner Cedar H Na razpolago eo vedno Uate tobe in dobra domača krmna po nizkih eeaah. Pozor, rojaki! Krasne stroje prav poceni. Pošiljamo naravnost iz tovarne. Novi slovenski rekordi. 12 petem zastonj. Pišite j*) krasen cenik. 5 Transatlantic Co., ______72 Cortland t St. New York. N. * 9 9—9—9 ' Vellkazaloga vlna In iganja. Dobfl mm fa Waabburtooa aaavojvadra* vila »arlahio Itovllko. k te- to a n r avHa inn la ko- saoa st. cii Marija O rill Predaja bele vis« ps........ Cns vino ps......... Drefaik 4 gmlone ta........... Brisjevec 13 steklenic za...... 4 gal. (sodCek) ta........ Za obilno saročbo te pri poro Ca marija Ir Ave., N. E., 70c. |cu«a see. •• .....eii.ee .....t U.M .....ai4.ee grill, Cleveland, O ortta oftb oAk oflSo oASs oAli oAflb oAflb oAflb oAft Naravna oh i j ska vina, najboljše kakovosti, Delaware, Catawba in Concord, prodaja Jo-sip Svete, 1780.82 E. 28th St., Lorain, O Delaware po 90c. galona. Catavba po 70c. galona, Concord po 50c. galon&. Vino razpošiljam od 25 galonov naprej. Za vino jamčim, da je popolnoma maravno. } Pri večjih naroČilih znaten popnst. ftft/ «fyo cjpc ^ t i i 9 & Po tasnaaad i« MmSIo la najti prave Atoanthifcta-«• toPn—ado njo la aa rast . o t bilo, od" Zemljevid balkanskih drŽav je dobiti po 15c. komad« et«v«nlo Publishing Company, 8S Certlamdt Street, New Tork RED STAR LINE. rPIovitba medlNew Yorkom 9n Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih paraibov ž brzoparniki na dva vfialra. SEELAND 11.W4 ton riNIAND 11,760 toa CKOOFLANB 11,760 ton 7ADBXLAMB 12,017 ton LAPLAND 18,194 ton. Kratka In ndobna pot ta potnike v Avstrijo, na Ofiako. Sle« 'enako, Hrvatsko, ia Galicijo, kajti med Aatwerpom in imeae-'aaimi deželami je dvojna direktna železniška sveža. Posebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji -azred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za madaljne informacije, cene in vožae listke obraiti ee je aa'' RED STAR JUIINE S. W. m. WiiIMh 4 La 5*Ba \ m HUim W wutmrze. bas. 31» Ci. Ini.: SAN FRANCISCO. CAL 219 St CWric* Simi. 121 S*. SH Stract," SEW ORLEANS. LA. MINNEAroUSVllSfN. IUIIMJW,, raw TORK. M State StrMi. BOSTON. BASS, t J It Walaat Strrat. PHILADELPHIA. PA. ■r. Wukhctec * La SaSa > CHICAGO. ILIUM "P* Stmt. S. W. WASH1NGT0WN, D.C. »ST. LOUIS. KO. BONTREAL. CANADA. ROJAKI, NABOCAJTE SI NA VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK "GLAS NABODA", NAJ- C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIOUE. (Francoska družba, parobrodna Direktna črt« Ac HAVRE, PAtIZA, INOMOSTA ln UUlLJiin Poitnl Bkšpres pai-rtllcl soi1 PROVENCF" XA SAVOIE" '»LA LORRAINE" "FRANCE" «*» «M> mm SMlfl Poštni psrnlicl soi "CHICAGO" ' LA TOURANE" • ROCHAMBEAU" "HlAGAtA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Cbetcbroofli Bnlldisf. Fmiki edplaieie od tedaj aaprej vedno ob četrtkik is vrbtaefiKe iter. 57 p* itiri vqaba. ATstro-Amerikanska črta (preje bratje Cosulich) NajpripravnejSa io najcenejša parobrodna črta za Slovence jo Hmate. Pozor slovenski farmerji! Vtled občne zahteve, tmo tudi letos naročili večje Število J^J^ pravih domačih ^ JP I KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Ko te to izdelane iz Bejkeljšege jekb ▼ sbsbi tevarei m Štajerskem. Iste te pritrdijo na kosišče z^rinkcami. - c- 1 koaej«$1.10. K odor naroči 6 kes, jih iobi p« $1.00. V zalogi imamo tudi kfafelee erafc n cene ganitari je $IJ0. MBer|»ntM Mb hum* Pri aaročitvi sam je naznaniti poleg poitne poetaje tudi blilno železniško. Naročila priloiitig je denar ali Postal Menoj Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, & New York, N. T. "M - i. . .. j- ... . Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". ■ vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena rožnih listkov iz Ncv Yorka zapI. razred so do: vbsta • LJUBLJANI mb! k 1 _ EAGREBA KAJRLOVOA la Martha Waahiagtoa in Kaiser Frana Josef L stene |8.9t ved, __£L RAEKED de ■■■TA ali BOKS: Matžha Washington in Ktiia Frans Joeel % I (N5.00, dniffi$«0 do Pkdpi Bros A Co«, Gen. AgOlt^ 2 Waahington[Street,|[NEW YORK. Regu Td epodaj naveden! novi psi kredi na dva vijaka inuie toižični braojavs ALICB, LAUMZ. MARTHA WARHINOTOIL ARGENTINA, OCEANIA« * ^l! 1 I