Ji | m Proletarci vseh dežel, združite ml
AIPRAVICA
SUŠILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini.
JZ DBNASNJE ŠTEVILKE«
Govor maršala Tita v Prokuplju Konferenca UNESCO — Malaja Več skrbi obratom družbene prehrane Fizkultura — Dopisi — Objave
Leto
1950
Mesečna naročnina din 45«—	I	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih
Cena din 2.—
fopor maršala Tita v Prokuplju
Naše ljudstvo se bo proslavilo pred vsem svetom sposobno povzdigniti svoj glas za zmago resnice
Prokuplje, 31. maja. (Tanjug.) Na skozi Srbijo je maršal Tito danes {“Poldne obiskal znana kraja vstaje °Plice in mesto Prokuplje, kjer ga ? Prisrčno sprejela in pozdravila mno-ljudstva. Skupaj s tov. Titom so Ptisli v Prokuplje podpredsednik zvez-\ vlade Aleksander Rankovič, pred-^dnik vlade LR Srbije Petar Stam-minister zvezne vlade Veljko Scunovič in minister vlade LR Srbije 5»t)odan Penezič. V imenu prebival-Prokuplja in zastopnikov ljudstva 12 Toplic je pozdravil maršala Tita 6«etar mestnega komiteja Stevan ovanovic. V odgovor na navdušene ,.?klike zbranega ljudstva je maršali ,’to na zborovanju, večkrat prekinjen ! Navdušenim vzklikanjem socialistični agoslaviji. Partiji in njemu, rekel J&čanom Prokuplja in ljudstvu Toplic sledn je besede:
»Tovariši in tovarišice! Najprisrč-• 6Je se vam zahvaljujem v svojem in v imenu tovarišev, ki so da-P z menoj, za ta veličasten sprejem. *fes me je presenetilo, da ste prišli velikem številu, da bi se videli, tem ne vidim samo navaden spre-iIB> pač pa nekaj drugega: vidim, da ; ostalo ljudstvo topličkega kraja, j je po tradiciji kraj vstaje, zvesto i Jjim tradicijam borbenosti tudi y najtežjih časih po vojni, zvesto li-naše Partije, liniji graditve socia-lQtla v naši državi.
Ne bom vam govoril o preteklosti, 5fiši narodnoosvobodilni vojni, ker e °d takrat minilo že več let. Ker pa J®1 danes prvič tu po osvoboditvi, ^ izkoristil to priložnost, spominjajo se velikanskih žrtev in požrtvo-^®osti ljudstva tega kraja v veliki ^»bodilni vojni, da se vam zahvalim S veliko borbenost in požrtvovanje, , st® ju pokazali med vojno, v borbi ? osvoboditev države, za ustvaritev v« socialistične Jugoslavije, tjfedel sem, kaj je storilo ljudstvo 'Pličkega kraja prav od začetka), od leta. Čeprav nas je delil velik *tor, gmo bili v mislih z vami, če-‘V smo bili daleč od vas, v zahodni in drugih krajih, smo vedeli, da Sfe klonili tudi po našem porazu v jjlodni Srbiji in umiku v Bosno. Še
,Pfej ste visoko nosili zastavo vstaje ji^orbi za osvoboditev naše države od k?Patorja, od nemških in madžarskih r^stov. Poznam tudi vašo preteklost l. Prve svetovne vojne, ko ste prav k ?; zvesti svobodoljubnim tradicijam očetov in dedov, dali velike za svobodo svoje domovine. Zato O .Prepričan, da boste vi, ki zvesto JMete tradicije svojih prednikov, lS&o trdni in tudi v teh in morda še dneh, ki bi prišli, skupaj z dru-Sl našim ljudstvom varovali velike v^obitve naše osvobodilne borbe, va-l?*U našo lepo državo — novo socialno Jugoslavijo.
slišal, da bi ljudstvo toplič-kraja omahovalo po sramotni Muci ji in se vam za to zahvaljujem. , v«riši in tovarišice, ljudstvo, ki je j^svobodilni borbi tako požrtvovalni* h,* največjimi žrtvami vztrajalo do jj®iega diha, to ljudstvo se ne more J®®yeriti svoji borbi in žrtvam, ki jih . dalo. Vi, ki ste sodelovali v tej borbi priče veličastnih naporov pri Wjy in v vsej naši državi, vi, ki ste velikih povojnih dogodkov v ^jjutvi naše socialistične države, ste ij^ljše priče nezaslišane neresnice narekovanj proti naši državi in nje-"L rediteljem.
U*°variši in tovarišice, ko smo 1941. S* začeli borbo na strani Sovjetske P?01* fašističnim osvajalcem,
^	> .(uiuucji, ua jv
*»»!• ža sv°j° osvoboditev predvsem h?A^®rimo. In borili smo se. V veliki lni vojni smo v štirih letih do-ired vsem svetom, da narodi ™ -Jave niso dobili svoje svobode temveč so jo krvavo plačali z kjS^ni stotisočev najboljših sinov in *6 na.naše nove Jugoslavi je. Danes pa L fliejo ljudje, ki nam po vseh teh po vsem, kar je naša s krvjo Helena država pretrpela med vojno, v °braz nesramno žalitev, da V(^ttio borili, marveč da smo bili za-’*} nemških fašističnih okupator-W.s katerimi smo se borili na življe-<Li*n smrt in jih uničevali na vsakem Ti in taki ljudje, ki mečejo 1$ narodom v obraz take žalitve, *Y0}*#služijo več. da bi jih imenovali ® zaveznike, marveč zaslužijo, da 'VjV.em° vsaj to, da niso prijatelj?
y države in naših narodov, te jSe to, tovariši in tovarišice, vam W>lj znano. O tem ste slišali in zato vam danes o tem ne bom ^ **• Samo eno bi vam rad položil W.r.Ce! Naj vas ne straši nobena la> pa če bi prišla s katere koli
strani. Zakaj? Zato, ker smo daoeja močnejši, kot smo bili kdaj koli v svoji zgOdovinL Zato, ker so danes vsi na« rodi Jugoslavije ne glede na nacionalnost kot skala trdno združeni v eno celoto, ki se enotnih misli bori za ustvarjanje vedno boljše^ bodočnosti in bo branila svojo čudovito domovino, svojo socialistično, držalo pred vsajam, ki bi skušal nanjo dvigniti roko. Ni se treba bati groženj predvsem zato, ker je naša moč v enotnosti in bratstvu naših narodov. Naša moč pa je tudi v tem, ker se državljani naše države zavedajo, da smo na pravilni poti, na poti socializma, da gradimo novo socialistično družbo, ki hoče ne le ustvariti lepše in srečnejše življenje ljudstvu v naši državi, temveč tudi dati zgled drugim podjarmljenim in nesrečni^ narodom, kako in koliko lahko razvije ljudstvo svoje ustvarjalne sile, kadar se vodi samo.
Tovariši in tovarišice, sedaj bi prišel k nalogam, ki jih imam« danes. Veste, da smo bili po končani vojni tako rekoč goli in bosi, da je bila naša država od Slovenije do Makedonije, od Črne gore do Vojvodine porušena in razdejana. Vse, kar smo imeli od tistega, kar je potrebno za državo, železnice in zveze, industrijo in vse drugo, je bilo tako rekoč uničeno, in smo začeli s svojim lastnim znojem in rokami iz nič dvigati našo državo iz raz-dejanosti, v katero so nas privedli tudi mnogi izmed tistih, ki se delajo danes največje prijatelje Sovjetske zveze. Tedaj so bili naši sovražniki in tudi sedaj nam niso prijatelji. Jaz pa sem prepričan, da niso prijatelji niti naših niti narodov Sovjetske zveze.
V povojnih letih smo začeli težko borbo za dvig naše države, lotili smo se izpolnjevanja petletnega plana. Nismo odložili petletnega plana in pokrpali samo tisto, kar je nilo porušeno, ker ta veličastna borba, kot sem malo prej dejal, ni bila samo zato, da bi pregnali okupatorja, temveč da bi ustvarili nekaj boljšega, kot so imeli naši predniki, pa četudi bi morali zato nekaj let trpeti.
Samo z obnovo in vzpostavitvijo tistega, kar je pustila in imela stara Jugoslavija, ne bi ustvarili boljšega življenja našemu ljudstvu. Naši narodi bi znova postali objekt izkoriščanja domačih in tujih kapitalistov. Mučili bi se in trpeli, naša bogatstva pa bi šla v tujino. Naša mesta bi _ ostala majhna in zaostala, naše komunikacije slabe, skratka: vsa država bi bila taka, kakršna je bila pod staro Jugoslavijo, Vi pa veste, kakšna je bila stara Jugoslavija.
Ko smo se lotili petletnega planaj smo se zavedali, kaj pomeni borba, k»* smo jo sprejeli. Nismo šli v neko ne-
fotovost in vedeli smo, kaj nas čaka. redeli smo, da bomo imeli velike težave, da bi v veliki delovni borbi uresničili smotre, ki smo si jih postavili 9 planom. Toda to smo storili, da bi mogli, ko bomo izpolnili petletni plan, uresničiti prizadevanja naših narodov za zgraditev srečnejšega in boljšega življenja. In danes, po treh lenh in pol izpolnjevanja petletnega plana, ze vidimo veličastne rezultate naporov, ki so jih dali vsi naši delovni ljudje sku-paj. Povsod jih vidimo, po vsej naši državi. Nobene naše pokrajine ni, v kateri ne bi bilo novih poslopij, tovarn, šol, železniških prog, cest itd. Tisto, kar smo zgradili v treh letih in pol, ne bi mogla nikoli zgraditi stara Jugoslavija, takšna kakršna je bila. Zakaj? Zato, ker ne bi imela iz česa graditi, zato, ker so imeli kapitalisti oblast, zato, ker je šel presežek, ki so ga ustvarili delovni ljudje, v žepe kapitalistov, naših in tujih. Danes pa gre presežek tistega, kar ustvarjajo naši delovni ljudje, znova v graditev vedno novih in novih tovarn, cest, železnic, stanovanjskih poslopij in dragih objektov.
Naše težave izvirajo od tod, tovariši in tovarišice, ker moramo vsak dan iskati in ugotavljati izvore sredstev pri sebi samih. Nam nihče ničesar ne da zastonj. Ne mislite, da nas je Sovjetska zveza tako napadla zaradi tega, ker nam je dajala odprtih rok, mi pa smo 9e pokazali nehvaležne. Od njih nismo ničesar dobili kot neplačano pomoč. Ker pa nismo mogli dobiti bratske pomoči, seveda nismo bili pripravljeni, da bi bili objekt izkoriščanja s strani tega tako imenovanega starejšega brata. Ali je kaka razlika med izkoriščanjem s strani kapitalista ali s strani starejšega brata za tistega, ki je izkoriščan? Ni nikake razlike. Izkoriščani trpi enako, ne glede na to, kdo mu kaj vzame. Tega, tovariši, nismo mogli dovoliti Za tem se skrivajo tudi druge stvari. Vendar o tem ne mislim danes govoriti. Tudi to, kar sem dejal, sem menil samo zaradi tega, ker ima tudi to zvezo a težavami in veličastnimi napori, ki jih imamo pri izpolnjevanju svojega petletnega plana.
Tovariši in tovarišice! Vem, da te napore Že težko občutite. Tri leta in pol teir še več biti napet kot struna, sodelovati pri delovnih akcijah na vseh straneh, dajati pridelke vasi za prehrano naših delavcev v tovarnah in drugih podjetjih, v mestih in pasivnih krajih, seveda ni lahko. Toda nikomur od nas nf lahko. Vam kmetom, ki ste danes tukaj, bi rad povedal, da ni treba verjeti nikomur, ki pravi, da so danes v naši državi ljudje, ld bi se okoristili z vašim delom. Danes dela sleherni v naši državi po svojih sposobnostih in po svojih možnostih. Tisti, ki lega ne dela pri nas, nima pravice jesti. Danes ne more nihče nikogar izrabljati. Izrabljanje človeka po človeku je izginilo pri nas v osnovi tisti hip, ko smo sprejeli našo ustavo, ko smo razglasili proizvajalna sredstva in jih dali v roke delavcev ter delovnih kmetov. Toda je neka druga stvar. So pri nas ljudje, ki še različno mislijo o našem kolektivu, o ljudski skupnosti, v kateri morajo vsi prispevati svoj delež. Napačno bi bilo misliti, da pri nas ni več ljudi, ki nam niso naklonjeni, ki ne ljubijo nove Jugoslavije, ki po lastni pobudi ali pobudi razne podtalne propagande pripovedujejo o nečem tretjem in četrtem novem in ki pričakujejo to novo, v resnici tisto staro, ter se nadejajo, da se bo to spremenilo. To so stare pesmi, tovariši. — To ni več stara Jugoslavija, kd bi se razletela kot steklo, če bi nekje počila puška ali top. To je nova, zavedna in trdna Jugoslavija, ki se je skovala na vseh bojiščih naše države. Tu so živi tisti horci, ki so prehodili vse naše hribe v borbi s sovražnikom. Tu je naša sijajna mladina, ki dela izpit v delovnih akcijah in je z dušo in telesom za novo
Maršal Tito si je ogledal jez in gradbišče hidroelektrarne na Vlasinskem Blatu
Vladičin Han, 31. maja (Tanjug). Dane6 dopoldne je maršal Tito 6kupaj 6 podpredsednikom zvezne vlade Aleksandrom Raakovičem, predsednikom vlade LR Srbije Petrom Stamboličem, ministrom zvezne vlade Veljkom Mičunovičem ia ministrom vlade LR Srbije Slobodanom Pene-zičetn obiskal gradbišče velikega jeza in hidroelektrarne na Vlasinskem Blatu.
V imenu delovnega kolektiva je maršala Tita in druge goste 6prejel in pozdravil glavni inženir Bogdan Trbojevič. Na deloviščih in v pisarni uprave mu je nato-dal podatke o poteku dosedanjih del in bližnjih nalogah, ki čakajo graditelje tega velikega objekta našega petletnega plana.
Ko si je ogledal jez in druge objekte, je maršal Tito ždel uspeha delavcem in uslužbencem gradbišča ter jim obljubil potrebno delovno silo za pospešitev del.
Jugoslavijo, ker ve, da se v njej danes ustvarja srečnejša in boljša prihodnost naše mladine in naših narodov. Katera sila bi se drznila danes upreti velikanski moči 8 milijonov članov Ljudske fronte v naši državi, kje so tisti, ki bi se mogli upreti tako veličastni organizaciji kot je naša Komunistična partija, avantgarda vseh delovnih ljudi naše države?
Tega ne govorim, tovariši, da bi komu grozil, temveč zato, da bi vam povedal, kakšna neumnost je, če se še najde kak posameznik, ki tako misli in govori, ki naseda taki podtalni propagandi. Takim ljudem ni treba nasedati, ni jim treba verjeti, sploh se ni treba z njimi spuščati v tak razgovor. Poznamo našo pot. Nimamo druge poti, razen poti v socializem in pripravljeni smo izginiti do zadnjega človeka, če bi bilo to potrebno, ako bi nam kdo skušal zanikati pridobitve velike osvobodilne borbe. Nobeni sili, niti tistemu kraljičku Petrčku s podporo tujine niti komu drugemu s katerim koli zaveznikom ne bi uspel poskus, da bi nam znova vsilil staro ureditev izkoriščanja človeka po človeku. Danes ne more te monolitne sile, ki se kuje od leta 1941 v ognju velike osvobodilne borbe in v ognju velike delovne borbe sedaj, za zgraditev socializma, premagati nihče več ne od zunaj, ne znotraj.
Tovariši in tovarišice! Preostaja nam še leto, dv^, ki bosta po napetosti enaki preteklim letom, kajti pred seboj imamo še precej važnih nalog. Treba je torej zastaviti vse sile, da bi izpolnili naš petletni plan in občutili, kaj pomeni socialistična Jugoslavija, kaj pomeni plansko gospodarstvo itd. Tudi sami veste, tovariši, da nisem nikoli določil rok, doklej bo to trajalo. Tega nisem rekel. Toda vi tudi sami vidite rezultate velikih naporov naših delovnih ljudi in se zavedate, da se moramo prav zaradi tega, ker je bilo to ustvarjeno z muko, še naprej truditi, da bi izpolnili plan zgraditve naše težke industrije in preostalega, kar je baza za naš nadaljnji razvoj. Zato potrebujemo velikanska sredstva. Ne mislite, da nam kdo daje odprtih rok Tistih 20 in 40 milijonov, o katerih se govori že leto ia pol, lahko dobe tudi slabše države. Pa tudi tistega, kar smo dobili, nismo dobiti zato, ker bomo prišli v njihov tabor, kot se to pripoveduje s te strani. Ne mislite, tovariši, da se bomo kdaj koli prodali za ne vem kakšna posojila. Če nam hoče kdo dati posojilo, naj da. Vemo, da bo od tegp tudi sam imel koristi, ker bomo posojilo vrnili z obrestmi. Za to posojilo bomo od njih kupili stroje, ki jih izdelujejo, in bodo tudi od tega imeli koristi, ker bodo prodali svoje blago.
Mi pravimo: Če hočete na tej podlagi, je dobro, če ne, nam ni treba posojila. V tem primeru bomo morali morda nekatere stvari podaljšati, toda od naše poti
ne bomo odstopili. Če pa mi nekaj rečemo — ne irazarimo, temveč pravimo, da je tako in prav nič drugače. Ne vodimo prikrite, temveč odkrito politiko: odkrito ekonomsko politiko do drugih držav ia odkrito splošno zunanjo politiko do vseh držav. — Danes smo edina nevtralna in neodvisna država, ki nima aikakih obveznosti ne proti vzhodu, ne proti zapadu. Nikomur nismo ničesar dolžni, kar ne bi mogli vrniti.
Tovariši in tovarišice) Na zapadu so sedaj prenehali s pritiskam na nas zato, ker poznajo sile našega ljudstva in sile naše države. Ti na vzhodu vodijo vsak dan bolj ogorčeno kampanjo proti naši državi že dve leti, čeprav je ta kampanja doslej ostala jalova. Nihče ne more, tovariši, postati nekaj zaradi tega, ker nekdo pravi zanj, da je to in to. Nihče na svetu ne more verjeti, da smo fašistična država, če to nismo, če je srp in kladivo na zastavi, če smo uničili kapitalizem in vzeli kapitalistom tovarne, če smo dali proizvajalna sredstva v roke delovnega ljudstva. Kaj je fašizem, kaj je fašistična država, tovariši? Fašizem ima svojo socialno strukturo, fašistična država pa je kapitalistična. Nemški kapital, nemški monopolizem je ustvaril Hitlerja kot svojo udarno pest, da bi mogel zadušiti napredno delavsko gibanje v Nemčiji, da bi mogel nemški velekapital brez slehernega nadzorstva in odgovornosti izkoriščati nemškega delavca. To je fašizem, mi pa smo socialistična država, mi imamo ljudsko oblast in pri nas ni okrajnih načelnikov ter različnih nameščencev, ki bi jih pošiljali iz Beograda in vsiljevali ljudstvu proti njegovi volji Ljudstvo voli svo<> je odbornike iz $voje srede, poleg tega pa imamo vse glavne lastnosti, ki jih mora imeti socialistična država. Zato je naša nova Jugoslavija socialistična država. Tistega, kar pripovedujejo o nas, ne morejo uporabljati niti za svoje notranje potrebe, kajtj tudi pri njih jim noben pameten ter pošten človek ne bo verjeL Nadalje govore in so govorili, da smo se prodali imperialistom. Leta 1948 so reliji, da se bo to zgodilo čez nekaj mesecev. Ko pa se to ni zgodilo, so preprosto dejali, da smo že odšli v imperialistični tabor. Ko ni niti to vžgalo, ker tudi Ameri-kanci in drugi na zapadu pravijo, da to ni točno in vsi lahko vidijo, da to ni re>, so nas preprosto imenovali fašiste, ker so morali poiskati neko novo ime. Vendar bo tudi to minilo. Tudi to jim ne bo vžgalo, mi pa bomo ostali čisti kot sonce. Poskrbeli bomo, da se ne bodo mogla uresničiti nikaka obrekovanja, da nas ne bodo prisilila nikakršna izzivanja, da bi omadeževali visoko dvignjeno zastavo Marxa-Lenina, pod katero smo se borili vse svoje življenje in za katero bomo
(Nadaljevanje na 2. strani.) ,
Ijava ]ohna_Roggeia ZalllCVal DOIII Od IZVrŠItCga OdbOrO
Svetovnega kongresa pristašev miru, nat preneha s sovražno politiko do luaosiavile
New York, 31. maja. (Tanjug). Pred odhodom v London na sestanek Izvršnega odbora Svetovnega kongresa pristašev miru je imel podpredsednik ameriške napredne stranke in Svetovnega kongresa pristašev miru John Rogge tiskovno konferenco Poudaril je, da bo na sestanku Izvršnega odbora, na katerem bodo razpravljali o bližnjem Kongresu, zahteval od odbora, da preneha s sovražno politiko do Jugoslavije, Rogge bo tudi predlagal, da bi postavili gibanje za mir na mnogo širšo podlago in povabili na Svetovni kopgres pristašev miru tudi take osebnpsti, kot so n. pr. Trygve Lie, Henry Waliace, ga. Roosevelt, senator Mac Mahoa, Phillip Murray, Herbert Evatt, Taylor Telford, David Lilienthal, Geoiges. Marshall, zastopnike ameriških quakerjev ter drugih verskih in kulturnih organizacij ZDA, ki se zavzemajo za mir.
»Gibanja za mir n0 smemo istovetiti z zunanjo politiko, katere koli posamezne države.. Pri tem imam v mislih posebno Združene države Amerike in Sovjetsko zvezo,< je poudaril Rogge.- »Gibanje za mir se ne sme spremeniti v obtoževanje kake posebne skupine v določeni državi. Ne smemo dovoliti, da bi se na sv#tu razvijala nova dogma ali doktrina. Ne smemo ustvariti nove Meke ali novega Rima ne v Moskvi ne v Wa-6hingtonu in ne v katerem koli drugem mestu.
Dovoliti moramo možnost in dejstvo, da je po navadi več kot samo-en način za izvedbo kake stvari, da bo vsaka država izvedla reforme za reševanje lastnih težav na svoj lasten način, v skladu z razvojem zgodovine in svojim lastnim načinom življenja. Ni dveh držav, ki bi mogle svoje reforme izvesti natanko na isti način, in tega tu,di ne sjnemo pričakovati. Niti ameriški kapitalizem niti
ruski komunizem se ne smeta vsiljevati kateri koli drugi državi. Iskreno moramo delati za krepitev Združenih narodov, čeprav ne smejo biti tako močni, da bi iz tega nastalo osredotočenje moči na enem mestu, v Washingtonu ali Moskvi. Združeni narodi morajo biti vendar tako močni, da bodo zagotovili popolno spoštovanje tiste določbe prvega člena Ustanovne listine, v kateri je rečeno, da si Združeni narodi postavljajo kot smoter »razvijanje prijateljskih odnosov med državami na temelju spoštovanja načel enakopravnosti in samoodločbe narodov ter druge smotrene ukrepe za krepitev vsesplošnega miru.<
»Delati moramo za take Združene narode, ki bodo dosegli, da bodo veliki narodi ravnali z majhnimi kot s svojimi enakopravnimi vrstniki,« je nadaljeval Rogge. »Imeti moramo take Združene ■narode, ki bodo zagotovili vsem narodom, majhnim in velikim- pravico, da bodo reševali svoje notranje težave na lasten način, brez vmešavanja kake druge države ali skupin držav. Velikanska, toda tudi v teh težkih časih ne brezupna naloga, podobna nalogi Trygve Lia, je v tem, da preženemo oblake strahu in spet odpremo pota, ki vodijo k miru.«
V tem duhu je Rogge pripravil predlog resolucije, ki ima tole besedilo:
»Da se razširi podlaga za sporazum, prepreči poglabljanje nasprotij med miroljubnimi demokratičnimi silami sveta, smo sklenili poslati svoj prisrčen poziv pristašem miru Federativne ljudske republike Jugoslavije, naj se udeleže in sodelujejo na bližnjem drugem' Svetovnem kongresu pristašev miru, da skupno z nami iščejo pota in načine za ohranitev miru na svetu.
V istem duhu smo nadalje sklenili, naj povabi naš generalni sekretar poleg osebnosti, ki mu Predlagajo člani našega odbora, raznb osebe in zastopni-
ke drugih skupin in organizacij, ki delajo za mir.«
»Vem, da je prvi del moje resolucije nasprotujoč,« je nadaljeval Rogge. »Toda to vprašanje je bilo načeto z lansko akcijo odbora, ko je predlagal, naj se Jugoslavija izključi iz te organizacije. Sedaj, ko je vprašanje najeto, si ne morem kaj, da ne bi zavzel do vprašanja svoje stališče.
Razne mednarodne organizacije so načele isto vprašanje in pristopile k ukrepom za izključitev jugoslovanskih predstavnikov. Po mojem mnenju je treba posledice teh ukrepov popraviti. Rečeno je, da temelje ti ukrepi povečini baje na Raikovem priznanju. Toda, jaz menim, da domnevno Raikovo priznanje ni zadostna podlaga za taka dejanja. Priznanje ob okoliščinah, podobnih okoliščinam v Raikovem primeru, žali naš čut o pojmovanju sodnih razprav.
Še ena težava je v zvezi z Raikovim priznanjem, štiri osebe, za katere je Raik dejal, da so bile skupno z njim v koncentracijskem taborišču v Vichyju — namreč Bebler, Mrazovič, Maslarič in Vnkmanovič — so zanikale, da bi bile tam. Sam sem osebno izprašal o tem dva izmed njih, Beblerja in Mrazoviča, ki sta mi dala prepričljive dokaze, da nista bila tam, kjer je Raik trdil, da sta bila. Ne morem dati prednosti dvomljivemu priznanju pred izjavama teh oseb.
Ne izrekam svoje sodbe o tem, če je bil Raik kriv ali nedolžen. Tega ne vem. Rečem pa, da je njegovo domnevno priznanje predvsem sporno. Če pa poleg tega te— štiri osebe pobijajo Raikove navedbe, potem ne daje njegovo priznanje pravilne in zadostne podlage za izključitev iz članstva mednarodne organizacije. Želel bi, da bi naša organizacija, katere smoter je, da združi sile miru v človeštvu, prva poklicala Jugoslavijo nazaj v svoje članstvo.
Tako dejanje bi bilo korak naprej na poti do svetovnega miru,« je končal Joha Rogge,
Konferenca UNESCO
Informbirojevski delegati otežuie o udeležbo LR Kita ske pri reševamu mednarodnih vprašam
Florenca, 31. maja. (Tanjug)^ Predsednik verifikacijskega odbora 'ge©eralne konference Mednarodne organizacije za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) je podal danes na plenumu konference zaključno poročilo v zvezi z vprašanjem kitajskega predstavništva v tej organizaciji Po zaslugi glasovalnega stroja Združenih ameriških držav kakor tudi brezna-čejnega »tališča češkoslovaškega in madžarskega delegata je bil jugoslovanski predlog za izključitev kuomintanške delegacije zavrnjen.
Pred tem poročilom »ta na *eji verifikacijske komisije glasovala proti predlogu predsednika o nadaljnji udeležbi kuo-mintanškega delegata pri delu UNESCO, ki je bil izdelan na podlagi prvotnega predloga ameriškega, francoskega in brazilskega delegata, samo delega.a Jugoslavije in Indije.
Ko je predsednik verifikacijske komisije prebral predlog večine, da se potrdijo polnomočja kuomintanške delegacije, sfa se nenadoma pojavila v dvorani predstavnika Češkoslovaške in Madžarske. Češkoslovaški delegat Hofmei&ter je formalno 'protestiral proti taki odločitvi večine ter poskušal popačiti staliiče jugoslovanske delegacije s tem, da je že na običajni izzivalni način docela napačno tolmačil prizadevanje jugoslovanske delegacije za sprejem predstavnika LR Kitajske v UNESCO in ga označil kot »razbijanje demokratičnih sil.«.
Nato je spregovoril Sef jugoslovanske delegacije Vladislav Ribnikar in naglasil, da je taka nepravilna odločba v«-'<:feacij* ske komisije nezadovoljiva in m ustreza smotrom UNESCO za konstruktivno sodelovanje med narodi na temelju spoštovanja njihove nacionalne suverenosti. Ribnikar je znova opozoril, da navzočnost kuomintanškega delegata na konferenci UNESCO ne pomeni samo izkazovanje pomoči tistim reakcionarnim 6ilam, ki so zgubile sleherno oporo med kitajskim ljudstvom, temveč pomeni tudi grobo kršitev zakonitosti centralne vlade LR Kitajske. Ribnikar je nato naglasil, da vidi jugoslovanska delegacija v tem vprašanju zelo važen načelni problem ter gre za to, ali bo UNESCO v svojih sklepih spoštoval voljo posameznih narodov ali bo držeč se docela formalnih razlogov, podpiral take »predstavnike«, kot so delegati
Kuomintanga. Šef jugoslovanske delegacije Vladislav Ribnikar je odločno podprl predlog, da predstavništvo LR Kitajske sodeluje v tej organizaciji, ker je bila
tudi Jugoslavija v preteklosti v podobnem položaju ter se je navzlic vsem težavam in zaprekam vztrajno borila za svoje priznanje.
Ribnikar je nato pozval vse delegacije na plenarni 6eji, naj podpro predlog jugoslovanske resolucije, ki določa enostavno izključitev kuomintaaškili delegatov iz dela UNESCO. Ta jugoslovanski predlog je takoj podprl samo predstavnik Indije, delegata Češkoslovaške in Madžarske pa sta sklenila demonstrativno zapustiti 6ejo, da jima tako ne bi bilo treba glasovati za izključitev kuomintan-ških delegatov. Nato je prišel na glasovanje jugoslovanski predlog resolucije. Zavrnili so ga z večino glasov, kajti za ta predlog sta poleg jugoslovanske in indijske delegacije glasovali samo delegaciji Burme in Danske. Zelo veliko število delegacij, vsega skupaj 13, med njimi tudi britanska delegacija, pa se je vzdržalo glasovanja.
Današnja seja UNESCO je še enkrat pokazala, da uživa LR Kitajska čedalje večjo podporo na svetu, kar je razvidno ne samo iz glasov za jugoslovanski predlog resolucije, temveč zlasti iz števila delegacij, ki so se vzdržale glasovanja ter niso hotele javno podpirati prapalega kuomintanškega režima. Ravnanje Češkoslovaške in Madžarske je po drugi strani pokazalo, po navodilih sovjetskega vodstva, ne samo da niso ničesar prispevale k temu, da bi se doseglo mednarodno priznanje LR Kitajske, temveč s svojim ravnanjem otežujejo hitro rešitev vprašanja udeležbe LR Kitajske pri reševanju mednarodnih problemov.
STAVKA BELGIJSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV
Bruselj, 31. maja. United Press poroča: Okrog 100.000 belgijskih tekstilnih delavcev v flamskem delu Belgije je začelo danes stavkati zato, ker so lastniki tovarn odklonili povišanje mezd za 8%. Po pomenu ima belgijska tekstilna industrija tretje mesto v gospodarstvu države takoj za industrijo jekla in premoga.
GOVOR MARŠALA. TITA V PROKUPLJU
(Nadaljevanje « 1. strani.)
umrli, če bo potrebno. Nihče nima pravice, tovariši, da bi na9 tako podlo obre-kqvaL
Danes, tovariši in tovarišice, si utira resnica o novi Jugoslaviji navzdržno pot po vse jzemeljski obli. Nova Jugoslavija ima vedno več prijateljev po vsem svetu. Vedno bolj, vedno številneje in pogumneje se pojavljajo ter nastopajo najnaprednejši ljudje znanosti in drugi delovni ljudje za novo Jugoslavijo, boreč se, da bi zmagala resnica o naši državi. Nadaljevati moramo to borbo, borbo za napredne ljudi, borbo za resnico na svetu, ta borba pa, tovariši, ni lahka. Eno najmočnejših sredstev za zmago v tej borbi za resnico je enotnost naSih vrst, je izpolnitev vseh naših obveznosti, ko gre za ugled naše drZave, to je, ko gre za zgraditev socializma v naši državi. To je najboljši način. S lakti, dejstvi, z dejanji je treba pokazati, da je naša država socialistična. Ne uporabljamo golih fraz in pravimo vsemu svetu: Če kdo pravi, da smo fašisti, naj pride k nam fn se prepriča, da smo socialisti. In kaj delajo? Danes vodijo najsrditejšo kampanjo, da ljudje ne bi prišli v našo državo, kjer bi se neposredno na kraju prepričali, kaj je Tesnica in kaj ni.
Toda resnica si kljub temu utira pot in vsak dan vedno bolj zmaguje in zmagala bo končno tudi resnica o naši državi. Naše ljudstvo se bo proslavilo pred vsem svetom kot ljudstvo, ki je bilo sposobno povzdigniti svoj glas tudi proti največji sili, glas za svojo pravico, za zmago resnice.
Glejte, tovariši in tovarišice, v tem je bistvo našega dela, zgradimo socializem, izpolnjujmo svoje obveznosti, bodimo enotni, ne dovolimo, da bi kdo motil naše vrste — in zagotavljam vam, da bo zmaga naša.
Konec govora tovariša Tita je zbrana množica nagradila z močnim vzklikanjem, ploskanjem in zlogovanjem »Mi emo Titovi, Tito je naš!«
Nato se je maršal Tito nekaj časa raz-govaTjal s predstavniki oblastnega in okrajnega komiteja Partije in ljudskih odborov, ki so prišli s sekretarjem oblastnega odbora Milijem Radovanovičem na čelu, da bi ga pozdravili.
Ko je bil v Prokuplju, je maršal Tito podaril za Dom igre in dela in pionirsko organizacijo 100,000 dinarjev.
Med prisrčnim slovesom so maršal Tito in drugi gostje odpotovali iz Profcuplja okoli 15. ure.
Demokratična fronta zahteva svobodo za Maria Conta
Gorica, 31. maj;. (Tanjug.) Delega-oija Glavnega odbor« Demokratične fronte Slovencev v Italiji je vložila včeraj drugič protest pri kvestorju v Vidmu zaradi ravnanja italijanskih oblasti z Mariom Contoan. V odgovor na zahtevo članov delegacije, naj razveljavi odločbo o prepovedi svobodnega gibanja Maria Conta, je kvastor priznal, da vodijo proti Slovencem v Italiji politiko, kateri se mora pokoravati. Dejal je, da obtožujejo Conta slovanofilske propagande in s tem »žalitve čustev italijanskega prebivalstva«. Na ponovno zahtevo delegacije, da dovoli članom Demokratične fronte Slovencev v Italiji svobodno gibanje po Be-> neški Sloveniji, je kvestor obljubil, da bo ukrenil po njihovi želji, da pa ne bo prevzel odgovornosti za posledice. Delegacija je nato poudarila, da je Beneška Slovenija dovolj polna policijskih organov, da je mogoče zaščititi nedotakljivost članov Demokratične fronte. Ce pa se jim bo kaj zgodilo, 60 dejali člani delegacije, se bo zgodilo saino e pristankom policije in oblasti.
Zupan Hartoli, vidali-jevci in fašistični napad na dr.Deklevo
Da ne bi prenehala šovinistična gonja, ki. ima namen zastrupljati odnose med Jugoslavijo in Italijo, je zopet pri-speval svoj delci tržaški župan Bartoli.
V torek je bila seja tržaškega občinskega sveta, na kateri so obravnavali »položaj v coni B«. Kako za lase privlečena je bila ta točka dnevnega reda, ki naj bi poijLprla gonjo proti ljudski oblasti v istrskem okrožju in jugoslovanski vojaški upravi, kaže to, da tržaški občinski svet, ki je pristojen za mesto Trst, sploh ni upravičen razpravljati o ostalih področjih STO. Šovinističnim silam pa pride vse prav. Demokrščanski župan Bartoli je predlagal resolucijo, polno klevet in izmišljotin. Resolucija je bilo naperjena proti volitvam, ki so bile 16. aprila, in govori o »deportaciji mladine* ter >trpinčenju« prebivalstva v istrskem okrožju. Bartoli se je povzpel celo do smešne grožnje, da je »odprava stanja v coni B neobhodni pogoj za obdržanje sedanjih diplomatskih odnosov« in »vzpo-stavo kakršnega koli odnosa z Jugoslavijo€. Značilno pa je, da je župan Bartoli še pred svojo resolucijo prebral predlog resolucije kominformovcev, ki je prav tako polna klevet in izmišljenih trditev o »terorju« itd.
Vidali in Bartoli sta pred kratkim v Rimu skupaj pozivala vse italijanske šoviniste na pomoč in zahtevala priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji Njuna gesla so bila ista kakor v Trstu. Le informbirojevslca *načelnost« se v Trstu običajno nekoliko prebarva. Tudi v resoluciji, ki so jo informbirojevci predložili tržaškemu občinskemu svetu, zopet ponavljajo tržaško verzijo o guvernerju, dnčim je govoril Vidali v Italiji samo o priključitvi. STO-ja.
Resolucija, ki jo je predlagal župan Bartoli, je nadaljevanje njegovih izjav, ki jih je dal novinarjem, »da bodo meje človeške potrpežljivosti skoraj prekoračene« in da bi »v preteklosti zadostovala ena tisočinka teh krivic za napoved vojne«. Razumljivo je, da takšne hujskaške izjave, podprte z lažmi in izmišljotinami, kličejo najbolj mračne elemente v akcijo. Le tako si je mogoče razlagati, da je po končani seji pričakala dr. Jožeta Deklevo, zastopnika Ljudske fronte v tržaškem občinskem svetu, pred hišo skupina fašistov z zločincem Almerigogno na čelu, ki je bil pred nekaj leti obsojen zaradi vojnih zločinov nad antifašističnim prebivalstvom istrskega okrožja. Ta zločinec je' pretil dr. Deklevi s pestmi in mu zakričal: »Prišel bo dan. ko ti bom živemu izruval srceU
Ta primer karakterizira šovinistično gonjo v Trstu in Italiji in kaže, komu ta gonja služi.
Obsojamo morilno početje češkoslovaških oblastnikov, ki nas spominja na fašizem
■iubliana 31. maia. Te rini hila t>n nroti naši socialistični domovini in
Ljubljana, 31. maja. Te dni so bila po številnih terenih Ljubljane protestna zborovanja v zvezi z zločinskimi dogodki v ČSR, na katerih so frontovci ostro obsodili zločinske metode češkoslovaške vlade proti našim državljanom,
Frontovci devetih terenov I. rajona Ljubljane so s protestnega zborovanja poslali tovarišu Kardelju pismo, v katerem pravijo med drugim:
»Najostreje obsojamo početje sedanjih oblastnikov Češkoslovaške republike, ki se v svojem besnem sovraštvu do socialistične Jugoslavije ne ustavijo pred nobenim postopkom, pa naj bo še tako podle narave. Poslužujejo se metod, ki jih je dosedaj poznal samo fašizem. Vendar z umori naših državljanov ne bodo nikoli omajali bratstva med našimi in češkoslovaškimi narodi, ki je bilo skovano v drugi svetovni vojni. Zahtevamo, da se takoj preneha s terorjem nad našimi državljani v ČSR in drugih informbirojevskih državah in da se krivce zločinov najstrožje kaznuje.«
»Zahtevamo, da se takoj preneha z inkvizicijskimi postopki proti našim državljanom, — pišejo tovarišu Kardelju frontovci VIII. terena — in da se naše ljudi takoj spusti iz informbirojevskih zaporov. Nečloveška in neodgovorna dejanja vzbujajo v nas še večji odpor proti voditeljem in agentom z vzhoda. Apeliramo na bratsko češkoslovaško ljudstvo, da prav tako obsodi to zločinsko početje in s tem potrdi bratske vezi, ki obstajajo med našim in češkoslovaškim ljudstvom.«
NaiboljSi udeleženci prostovoljnega dela 1 rajona so ob podelitvi prehodne zasta ce najboljšemu terenu poslali tovarišu Kardelju pismo, v katerem pravijo med drugim: »Vsa ta podla gonja
proti naši socialistični domovini in J*®'! na nasilja nad našimi državljani v t“l nas ne bodo omajala in nas odvrnila poti, po kateri nas vodita Partija u> . variš Tito. Še bolj odločno bomo »uv revolucionarne pridobitve našega delovnega ljudstva in še bolj odločno se borili proti sovražnikom našega ljudstva.«
Protestne brzojavke in pi6ma ne vsebine 60 poslali tovarišu KattW, tudi frontovci terenov X. in XI. LjuWial>' prebivalci va6i Holmec ob koroški prebivalci Dolnje Lendave in drugi.
PROTESTNO ZBOROVANJE MADŽAROV V DEBELJAČI
Prebivalci Debeljače, kjer živi ska narodna manjšina, so imeli prote®1 zborovanje oib zločinih češkoslovaške P0^ licije nad našimi delovnimi ljudmi na * ško6lovaškem. V protestnem pismu P dairjajo pripadniki madžarske manjšine, da zgodovina ne pozna nečloveškega ravnanja s predstavniki je države.
»Fašistične metode, ki jih uporaMjjg proti našim državljanom v tako i®6*? vanih socialističnih in demokratičnih <* žavah, ne bodo in ne morejo nikdar P” ne6ti zaželenih rezultatov. Delovni li<*“J naše socialistične domovine so ponos« na to, da imajo takšno vodstvo in ta«»“. Partijo, kot je naša in je ne bodo ni* izdali ne doma ne na tujem. Temn i dokaz junaško vedenje Dimitrija Dfflip jeviča pred zagrizenimi informbiiroj® skimi sovražniki naše države. To_ n*, vliva novo moč, nov resnični socialisti«® ponos, da bomo v prihodnje še bolj ef° ni in strnjeni v graditvi naše socialisti® domovine.«
BREZ HUMANOSTI
Zadnje dni je o informbirojevskih deželah sprožena nova umazana gonja proti Jugoslaviji. Tokrat jim za dokaz ^jugoslovanskega izdajstva« služi sklep o Dmitoi grških otrok staršem in sorodnikom. Seveda se pri tem poslužujejo po svojih starih navadah oseh mogočih potvorb in laži.
Med najbolj glasnimi >zagovorniki usode grških otrok< je radio Praga. —-iVeč kakor leto dni so njihovi agenti mučili in zlostavljali te otroke,€ pravi radio Praga, iniso jim dovol jevali, da govore v svojem jeziku, zapirali so jim učitelje... Na dan 1. junija bo šel po oseh deželah glas: Naj se grški otroci o Jugoslaviji ne izročijo krvnikom, marveč naj jih pošljejo o ljudske demokracije.<
Zanimiva so dejanja, ki jih skuša zakriti ta hrup informbirojevske propagande. Njihova praksa namreč dokazuje, da so osvojili načelo, po katerem otroci ne pripadajo staršem, češ da je o interesu nekakšne »snete revolucionarne idejet, da jih od staršev loči jr■ in vzgajajo o svojem infornibiro-jepskem duhu. Dokazov za praktično izvajanje tega načela je dovolj. Treba se je spomniti samo tega, da navzlic večkratnim zahtevam jugoslovanske vlade še danes zadržujejo o Sovjetski zvezi in ČSR jugoslovanske otroke z izgovorom, da je v Jugoslaviji fašizem itd., da so na ta način odvzeli številnim našim materam njihove otroke. V bistvu se tudi za sedanjim kričanjem o grških otrocih skrivajo ista informbiro-jevska načela.
Pri tem ko vpijejo, naj bi poslali grške otroke v njihove države, pa praški radio na primer ne pove, da je Ju-l goslovanski Rdeči kriz pripravil tudi ' skupino grških oiroJc, ki naj bi odšla k svojim staršem o ČSR. Praški radio molči o tem, da je vlada FLRJ obve-' stila veleposlaništvo ČSR o Beogradu, naj bi češkoslovaška vlada sprejela te otroke in da češkoslovaško veleposlaništvo na to sploh ni odgovorilo. Praški
radio ne pove tudi tega, da češkoslov ška vlada, kakor tudi romunska in M, džarska vlada navzlic večkratnim PT° n jam nočejo vrniti otrok grškim cem, ki bivajo v Jugoslaviji. Usoda. -
škili otrok jim je samo sredstvo za.
ki*
o/vn&	jhii j c aciiuu oi cuon/v ».V/V
vetanje Jugoslavije. Tajca inforw>lT jevska politika pač ni nič drugega K bor nečloveško nasilje nad starši otroki, delo brez humanizma. , f Jugoslovansko ljudstvo je z °^° -u van jem sprejelo sklep vlade o ^rn'. i grških otrok, ki je v skladu s Pr. * fiom OZN, nai se otroci vrnejo starse ' ali če teh ni, sorodnikom. Zaveda se< j, je to zahteva človečnosti in da bi % ran je vrnitve otrok staršem Porn,enli vmešavati je v notranje zadeve države. Skrb Jugoslovanskega Rde1‘e\ križa pa bo, da bodo ti otroci res P šli nazaj k svojim staršem.
RAZPRAVA V ČSR
Praga, 31. maja. AFP poroča:
tj
plzenskim drž. sodiščem, ki je zased^, Susicah (Južni del Češke), je bila kofl^(, štiridnevna razprava zopet skupin« ^ stih ljudi, ki so bili obtoženi veleizdaj j, vohunstva v korist ameriške obvešče ne službe. Glavni obtoženec kmet *' , šek je bil obsojen na dosmrtno je j. prisilnim delom. Drugi obtoženec -ler pripadnik češkoslovaške državne . nosti, je bil obsojen na 30 let ječe s P 6ilnim delom.	.	<■
Preostali štirje so bili obsojeni na ni od 6 mesecev do 22 let.________
Danes se začne razprava ^ proti izdajalcema Vladu DapčeV in Branku Petričeviču ,
Beograd, 31. maja. V četrtek, ja, se bo začela pred vojaškim soa^p* beograjske vojaške ofclasti javna ^jdi) va proti izdajalcema naše države v Dapčeviču in Branku Petričeviču. prava se bo začela ob sedmi uri &JU (Tanjug.)
MALAJA
Malajski polotok se vleče kot nekakšen trak z azijskega kontinenta v Južno Kitajsko morje. Skupaj z malajskim arhi-pelom tvori mejo med Indijskim in Tihim oceanom. Zapadno od Malajskega pol- j otoka je otok Sumatra, vme9 pa je na- ■ haja Malajska ožina. Na južnem delu Malajskega polotoka leži najvažnejša angleška trdnjava Sdngapore — »Gibraltar vzhoda«.
Britanska Malaja, ki meri 132.000 kv. kilometrov (nekaj več kot polovica Jugoslavije) je bila do te vojne sestavljena iz dveh delov. Iz tako imenovanih Straits-Settlement90v in malajskih držav. Te naselbine (Settlements) so bile kolonije pod angleško suverenostjo, upravljal pa jih je guverner. Malajske države pa so bile protektorati, vrhovna oblast je bila nominalno v rokah domačih potentatov (sultanov), resnično pa je bila vsa oblast koncentrirana v rokan _ britanskega pre-zidenta, oziroma »svetnika«.
Strateška lega na robu dveh oceanov in pa izredna bogastva Malaje so že zgodaj vzbudila pozornost kapitalističnih držav. Zaradi velikega naravnega bogastva je postala Malaja že v 16. stoletju prizorišče bojev med Portugalsko, Nizozemsko in Veliko Britanijo. Leta 1818 so se Angleži utrdil, v Peraku, na severu Malaje, in odtlej polagoma osvojili vso Malajo. Leta 1909 so prisilili Siam, da se je odrekel nekaterim državam na severa in si tako zagotovili neomejeno izkoriščanje večjega dela Malajskega polotoka.
Prebivalstvo Malaje je po narodnosti zelo pestro. Ta večnacionalna država šteje 6 milijonov prebivalcev, od tega )e največ Kitajcev, in sicer 2,700.000; na drugem mestu so Malajci 2.6 milijona), na tretjem Indijci (600.000 prebivalcev). Zaradi proizvodnje surove gume in kosi-
tra, v kateri ima Malaja svetovni rekord, so bile namreč angleške oblasti že konec prejšnjega stoletja prisiljene pripeljati iz Kitajske ogromno število ku-liiev — da bi na ta način rešile vprašanje delovne sile. Tako je še danes v Malaji več Kitajcev kot pa Malajcev.
Prirodna bogastva Malaje so bila vedno zelo velikega pomena za gospodarstvo Velike Britanije, ki je v tako veliki meri navezano na uvoz surovin, predvsem iz kolonij. V tej smeri je angleški kapital tudi orientiral izkoriščanje prirodnih bogastev Malaje in pri tem neusmiljeno izkoriščal delovno ljudstvo. Pred vojno je Malaja proizvajala 40% svetovne proizvodnje surove gume in 30% kositra. Na konfiscirani zemlji, zemlji, ki so jo odvzeli domačemu ljudstvu, pa 60 ustvarili ogTomne plantaže kavčuka. Na teh je pred vojno delalo 750.000 ljudi. Tako ima Malaja še danes razmeroma večji odstotek proletariata kot ostale kolonije. S tem pa seveda še ni rečeno, da je Malaja industrijska dežela. Se leta 1948 je bila Malaja največji in najvažnejši dolarski rezervoar Velike Britanije; z izvozom kavčuka in kositra v ZDA je Malaja zaslužila več dolarjev kot pa z vsem ostalim izvozom v ZDA.	,, , .
Britanski kapital je razvijal Malajo predvsem kot surovinsko bazo; v drugi vrsti pa je skušal ustvariti iz Malaje najmočnejšo angleško trdnjavo na Vzho-du. Kljub temu, da so Angleži potrošili 20 milijonov funt-šterlingov za utrditev Singaporea, pa so Japonci 15. februarja 1942 brez posebnih naporov in žrtev za-, vzeli Singapore, trdnjavo, za katero so vsi pričakovali, da bo zaustavila japonsko 1 prodiranje.
Japonci so takoj postavili na glavo administrativno ureditev, ki so jo v teku
desetletij zgradili Angleži. Singapore so prekrstili v Shcman, japonski jezik pa je postal namesto angleščine uradni jezik. Štiri severne državice Malaje so znova priključili Siamu. Istočasno pa so vrgli med množico parolo »Azija Azijcem!« Pričeli so znova razpihovati antagonizem med posameznimi narodi in skušali izolirati Kitajce od ostalih narodnosti Malaje.
Ko so se OHri Britanci spustili na Malaji, so hitro vzpostavili zveze z malajskim narodnoosvobodilnim gibanjem. Odkrili so široko organizirano narodnoosvobodilno gibanje in spoznali v njem nevarnost za svoje interese. Začeli so koncentrirati čete na meji Malaje, predvsem pa v Indiji za eventualne borbe v Malaji. Ko pa so se izkrcali, so znova zanetili antagonizem med posameznimi narodnostmi in začeli kazati na Kitajce kot na Maocetungove emisarje, ki skušajo vzpostaviti komunizem. Malajsko prebivalstvo je kmalu spoznalo, da se sedanje metode britanske kolonialne uprave prav nič ne ločijo od predvojndh, zato se je začelo pripravljati na odpor proti tej politiki. Pričele so se borbe, _ najprej sporadično, nato pa v vedno večjem obsegu. Končno je začela Britanija koncentrirati svoje čete v Malaji, da bi tako zaščitila interese svojega kapitala. Leta 1948 pa se je začela odkrita borba.
Ta upor traja že 20 mesecev in stane Veliko Britanijo 150 milijonov dolarjev dnevno. Da bi zadušila ta upor, ki ogroža angleške interese na Daljnem vzhodu, je zbrala> Velika Britanija v Malaji, kot je izjavil britanski kolonialni minister Griffiths v Spodnjem domu, 83.000 vojakov; ako pa prištejemo sem še straže, ki čuvajo britanska veleposestva na Malaji, lokalne sile, sestavljene iz najetih domačinov in druge pomožne enote, pa se to število poveča celo na 130 000. Dej stvo, da je malajska ljudska osvobodilna vojska vzdržala do sedaj vse napade in
podvzela sama številne protinapade, tako da je ustvarila iz Malaje »najtežji problem Daljnega vzhoda«, kot je izjavil britanski vojni minister Strachey, kaže jasno, da uživa ta armada jx>polno zaupanje domačega prebivalstva. Kajti nobena gverila ni možna tam, kjer gverilci ne uživajo podpore domačega prebivalstva.
Pred vojno bi bil uj>or v koloniji, ki šteje 6 milijonov prebivalcev — kar je izredno malo v primeri s 550 milijoni, kolikor jih šteje britanski imperij — že davno zadušen, tisk pa o njem sploh ne bi jx>ročal. Danes je na Malaji več bri-tanskh čet, kakor pa jih je bilo na tej fronti med drugo svetovno vojno. Dopisnik »Timesa« iz Kaula Lumpurja, glavn. mesta Malaje, piše, da so že »večkrat mislili, da je narodnoosvobodilna borba na Malaji zatrta in da so o tem objavljali celo uradna jKiročila. Po vsem tem pa je gibanje znova oživelo«.
Lord Killeam, bivši britanski gene:-ralni komisar v Jugovzhodni Aziji, je moral 5. aprila t. 1. v Zgornjem domu priznati: »Mi smo prej imenovali te ujx>r-nike bandite... Jaz sem danes prepričan, da je to regularna overilska vojna... Mnogi med njimi imajo uniforme in so organizirani v bataljone in brigade... Dobro so izvežbani in disciplinrani, njihova obveščevalna služba je odlična, rekel bi, celo boljša od naše.«
Problem Malaje jjovzroča nemale skrbi angleškemu kolonialnemu ministrstvu. O tem, kako bi zatrli upor na Malaji, so razpravljali tudi na številnih konferencah Jugovzhodne Azije. Kot poroča »Reuter« iz Melbourna, se je avstralska vlada odločila, da bo >v načelu nudila jTomoč britanskim oblastem v borbi proti partizanom«, vendar pa »avstralske čete ne bodo sodelovale v teritorialnih operacijah«. Po istem poročilu bodo vzjx>stavili obsedno stanje v največjem delu države Johore, ki leži severno od Singaporea, kot
del ofenzivnih priprav proti ffverl‘ze-Po načrtu generala Briggsa naj bi 1 m li malajske družave eno za drugo z . roženo silo, potem pa bi s policU5. silami zastražili in zavarovali oblasu>y,j se ne bi mogli gverilci vrniti nazaj' ^ te mere jasno kažejo, v kako težkerf ja(j ložaju so angleške oblasti, po drug' pa dokazujejo, da so partizani <^vrspa b' vezani z domačim prebivalstvom- 1 izolirali partizane od domačega P,||vi valstva, so celo izdelali načrt o preS 300.000 kitajskih kočarjev v tista ročja, kjer ni borb.	>
Obisk dveh angleških ministrov. nega in kolonialnega ministra, oni* ’ jj katerem se je angleški tisk na debe ^ široko razpisal o Malaji in sploh ^ govzhodni Aziji, pojasnjuje, kakšen bj|' men pripisuje laburistična vlada 5 ^ nosti v tem delu sveta. Kljub so angleške kolonialne oblasti ang* ^ nad 100.000 vojakov v Malaji, Pa s tajski partizani vztrajno bore z* tjj>' gram, ki so ga razvili že med P ^ ponsko vojno, program nacionalne boditve in agrarne revolucije.	$
Kljub vsem manevrom, politi^^jfl' diplomatskim, in vojnim akcijam. . ski kolonialni upravi ni uspelo stre .fr upora. Skušala je sicer pridobiti ? nega mnenja za sebe z ustanovitvi) ^ lajske federacije in dati tako m» ✓ avtoritete tudi lokalnim potent^.jtvlr sultanom, toda s to formalno svobode ni mogla, niti ni hotela. ^ osnovnih nasprotij, ki zijajo ved*1 illjitI' med domačim prebivalstvom >n gospodarji.	v
‘ Upor na Malaji je zelo va^eflnja “!! verigi narodnoosvobodilnega g'^a%[ jj’ žel Jugovzhodne Azije, saj je nieg ^ tegralni del. Prav zaio povzroča ' ^jiijj' čeprav v deželi, ki šteje komaj 0 ^ F nov ljudi, tako velike skrbi brita11 i lonialni upravi.
Več shrbi obratom družbene prehrane
nekaj časa postajajo kritike delav-, ® Mluibenskih restavracij in menz vse **»*• Mnoge pritožbe so utemeljene, Šimu P® ^ izraža neupravičeno godr-Ijudi, ki še ne razumejo težav naše
sami pomagali upravam, če bi bili kaj in kako je z odrezovanjem nvtlskih nakaznic, o elementih, ki vpli-^®,na ceno hrane, o potrebnem številu v obratih itd. Navajamo le nekaj jttn, s katerimi mora biti seznanjen ^ abonent.
' vsakem obratu družbene prehrane ■"“ra obstajati upravni svet, sestoječ iz ‘Ktopntka sindikata, operativno-upravne-in abonentov. Upravni svet
j^ooenega obrata mora pregledovati po-K*'jsnje m dajati predloge za izboljšanje, lih	uredba o poslovanju družbe-
obratov določa, da plačajo režijske fosile abonenti sami A redki so bili Wati, ki so to abonentom razložili, tem-t *p brez >komentarja< podražili hra-a Kako drugače bi sprejeli abonenti ^dražitev hrane, če bi jim uprave menz /“'ožile, da vpliva na ceno hrane tudi ™vilna organizacija dela in pravilna “TOlitev osebja. Tako so odločilni za bo hrane tudi stroški za nabavo živil, l^bski stroški, plače zaposlenega osebja spevek za sklad vodstva, kjer
jj.‘- Amortizacija in večja popravila rfsntarja ter prostorov ne smejo vplivati ceno hrane. Cena hrani (za kosilo in nn-v!0) v °bratih družbene prehrane ,ai bi bila sledeča: v DUR I. kategorije i »onenti z živilskimi nakaznicami Ria, v, itd.) do 1300 din, v restavracijah II. Jr-Sorije in v menzah do 1100 din me-tj?0, zahtevajo abonenti, da se ku-lJ® več živil na prostem tigu, uprava zviša cene. Višina splošnih 6tror ^ (Teži j a obrata) pa ne sme presegati
Ali je v veljavi nov koledar?
Ali je v veljavi nov koledar? Kdaj se DrvV za Prav mesec začne? Mar ne več f*eSa? Tako so se vpraševali ljudje te J"’’ ko so zvedeli, da poslej »ne bo več apče« izplačevati plač prvega v me-pH> .podobno kot se večkrat dogaja tudi Rilskimi nakaznicami. Ko so 6e po-iv ?neje zanimali za to skrivnost, so kats ’	80	nena<k10	nastopile ne-
,*«šne težave pri dvigu gotovine za pla-v bankah.
I v bančnih poslovalnicah v Ljubljani I bil vselej ob koncu meseca hud naval, r. so pač podjetja in ustanove hotele gd?niti denar za plače ob pravem času. J“s'cj so te težave kar zmagovali, tako so navadno povsod prejemali mesečne J?« prvega v mesecu. Zakaj bi pa tudi ne smel ostati v veljavi stari ko-»m •? "^° )e res tezk° razumeti z nagimi, nebirokratskimi možgani.
I vf posvetovanju med zastopniki fi-ff®«tega ministrstva LRS in z bančnimi jrektorji v Ljubljani so se sporazumeli, J: bi kazalo uvesti plačilne dneva za potezne vrste komitentov (podjetij in u-J^ov), tako da bi se vsi brez nereda jjstiLi pri dvigu gotovine. Delo bi bilo J0 urejeno, da bi ne bilo nepotrebnega čakanja in vznemirjanja pri iz-
10% prometa obrata, to je skupno vplačanega zneska abonentov. Na ceno vpliva tudi število zaposlenega osebja v obratih. Tako bi morale biti v obratih, kjer izdajajo tri obroke (zajtrk, kosilo in večerjo) za okoli 50 abonentov le 4 osebe, v obratu z okoli 100 abonenti 7 oseb, v obratu z okoli 200 abonenti 10 oseb, v obratu z okoli 400 abonenti 15 oseb in v obratu, kjer se hrani nad 400 oseb, se mona računati na približno 30 abonentov en uslužbenec (upravnik, ekonom, skladiščnik, 2 administratorki, knjigovodja, glavni kuhar, 4 pomožni kuharji, 4 pomivalke in 4 servirke). V obratih, kjer vozijo hrano iz glavne kuhinje na delovišča, mora za dovoz hrane skrbeti upravno operativni voditelj, prevoz pa se ne sme vračunati. Če je torej v nekaterih obratih cena hrani previsoka, je to krivda uprav obratov, ker pravilno ne organizirajo dela ali pa zaposlujejo preveč osebja z ozirom na število abonentov.
Ponekod se v družbenih obratih še vedno hranijo ljudje, ki ne oddajajo odrezkov živilskih nakaznic. Kjer se to dogaja, je kriva uprave, ki dopušča vse to Ul na tak način znižuje kalorično vrednost hrane abonentom, ki oddajajo Živilske nakaznice. Eno drži — v menzi se ne more hraniti nihče, ki ne odda za to določenih odrezkov živilskih nakaznic. Odrezkov pa ne režejo uprave samovoljno, kakor mislijo nekateri abonenti, temveč po navodilih uprav za množično prehrano. Toda, ali so abonenti že kdaj zahtevali od uprav, da bi bila navodila za
rezanje odrezkov razobešena na vidnem mestu? Tudi osebje, zaposleno v obratu, če se hrani, mora oddati odrezke živilskih nakaznic. V nekaterih restavracijah je hrana enolična ali celo brez dodatkov. Če abonenti ob takih nepravilnostih samo godrnjajo, je nepravilno, kajti predlagati morajo upravi, naj ne čaka samo na živila zajamčene preskrbe, temveč naj nekatera kupuje tudi na prostem trgu.
Odrezki živilskih nakaznic se vračajo abonentom le za čas rednih ali bolniških dopustov in v primerih službenega potovanja, če traja več kakor sedem dni. Če pa abonent v začetku meseca odpove hrano za določene dneve v mesecu (če odhaja v sobotah in nedeljah domov), mu mora uprava obrata, vrniti pripadajoče število odrezkov.
Skoraj vsak obrat družbene prehrane ima svojo ekonomijo. Toda — če in kako goje na ekonomiji prašiče in živino, ali odpadke (pomije) in menz res uporabljajo za krmljenje živali na ekonomiji, kako so njive na ekonomiji obdelane — vse to ni samo skrb uprav družbene prehrane in svetov, temveč tudi abonentov samih, ki lahko s prostovoljnim delom pomagajo ekonomiji.
Brez dvorna so v obratih družbene prehrane še nepravilnosti. Ne bodo pa odpravljene z godrnjanjem, temveč z dobrimi nasveti s strani abonentov, ki naj si prizadevajo skupno z ljudskimi in sindikalnimi inšpektorji, da uprave obratov uveljavijo vse uredbe o pravilnem poslovanju.
TUDI Z REJO DIRKALNIH KONJ
lahko pridemo DO DEVIZ
i\cja pikinuii mi ivvhj uita v ljuit/mui’
skem okraju že stare tradicije. Stari Ljutomerčani gotovo še pomnijo, da so ljutomerski konjerejci že leta 1875 priredili prve konjske dirke na Lokaški cesti. S pravo selekcijo konj pa so pričeli šele
— ,-i..	-----
nabavila
-----------------------------------knjige.
lu so se udomačile priznane pasme, posebno pasma kasačev in angleških pol-krvcev, ki je zaslovela daleč po svetu.
Okupacija je prizadejala konjerejcem ogromno škode. Proti koncu vojne je okupator pobral vse konje, ki so bili kaj vredni. Le redkim konjerejcem se je posrečilo skriti kakšno kobilo ah žrebe.
Za poživitev reje konj tudi po osvoboditvi ni bilo takoj razumevanja. Prevladovalo je mnenje, da je reja dirkalnih konj v novih oblikah zadružnega gospodarstva nepotreben luksus. Tako so začeli dirkače uporabljati pri najtežjih delih, pa tudi za ohranitev čiste pasme ni bilo razumevanja. Priznana žrebčama na Moti se je spremenila v svinjsko pitali-
Sče, prav tako so se v druge namene rabili travniki, kjer so se nekoč vzgajala priznana žrebeta.
OLO je uvidel napako in je poskrbel, da je bila žrebčarna na Moti restavrirana. Tudi dolinske zadruge se z vso resnostjo pripravljajo na poživitev konjereje. Dirkalnih konj ne bodo redili samo zaradi športa, ampak predvsem zato, ker jih lahko za drag denar prodajamo v inozemstvo. Na svetovnem trgu dobimo za priznane dirkače 250.000 do 300.000 dinarjev v devizah. Koliko lesa ali drugih artiklov bi morali dati za ta denar. Zadruge imajo danes vse pogoje, da razvijejo konjerejo. Med zadružniki je mnogo priznanih strokovnjakov za rejo konj, kot n. pr. tov. Banovec, ki je doma in drugod po svetu dobil nič manj kot 50 prvih nagrad na raznih dirkah. Ti ljudje se morejo posvetiti izključno konjereji, ker so za to specializirani. Že letos bo dalo naraščaj 90 priznanih kobil. Zadruge bodo fioskrbele, da se bo »a naraščaj pravilno negoval in treniral, ker le na ta način bo možno doseči kvaliteto, ki bo odgovarjala svetovnemu trgu.
;?vanju. Zagotovljena bi bila tudi za-
iJ^tvanju. zagoi .
L“‘liva kontrola, tako da bi ne bilo no-C,n napak. Finančno ministrstvo je sve-Ca;°, naj bi se banka sporazumela s ^'tenti o določitvi plačilnih dni. tem seveda ni bilo rečeno, naj bi Jf gotovine tako »uredili«, da bi bilo (V^oce plače izplačevati šele po prvem. Oj I* treba izboljšati delovno organiza-fc’ ie pač ne bodo izboljšali s tem, če delo zavlekli, namesto pospešili, ali l^^do namesto navadnega, civilnega ko-biur'a uvedli birokratskega. Doslej ni L^nobenega dogovora med komitenti in komitenti niso pristali, naj bi lav šele po prvem. Zato ni v ve-taJj nov koledar. Delavci in nameščenci da birokrati ne bodo tudi tu pro-
ZADRUZNIK SLAVIC ALOJZ IZ BANOVEC, KI SE ZE NAD 40 LET BAVT Z VZREJO KONJ -DIRKAČEV
* VPRAŠANJU SLOVENSKE KNJIGE
1* tankom v »Ljudski pravici« pod na- , slovenske knjige po Gorenjskem, v Sa-»Vprašanje knjige v Mariboru« z I vinjski dolini, na Koroškem in ostalem : VDto28. aprila. 1950 je načeto v javnosti : Štajerskem. Čeprav se to dejstvo upošteva pri razdeljevanju knjig, vendar se za ; razdelilnike predvsem jemlje kot osnova j splošen kulturni in prosvetni razmah de- j lovnih ljudi. Nadalje ne moremo mimo ! naših mest n? splošno in jx>sebej Ljub-Ijane. Za vso Slovenijo pa velja, da je ; novoizišla knjiga, pa naj izide v 3000 ali j 8000 izvodih, v nekaj dneh razprodana. I Kam in kako se nova knjiga razpošlje, Na primer:
Slovenski knjižni zavod je izdal Ko-privčeve Sestanke v nakladi 3000 izvodov. Založnik je oddal razpošiljalnici DZS 80 odstotkov celotne naklade, to je 2400 izvodov. Načrtni oddelek DZS je razdelil omenjeno knjigo takole: Beograd in Zagreb sta dobila po j>ogodbi 80, Trst 30, Koper 50, t. i. železna rezerva 50, politični in oblastni forumi 115 in Jugore-
j( T^nje knjižnega trga, odnosno točne-^tribucije knjig, vprašanje, ki je že časa tudi skrb vseh slovenskih za-"uša vprašanje pa se nikakor ne na-(O samo na Maribor in mariborski ijv n> temveč na vso Slovenijo in ker ta fanima poleg knjigarnarjev tudi ši-Javnost, načenjamo ponovno vpra-Vn*<nj-l8’e V AAariboru in ga postavlja
Ija-
Poja'1*. Širšo osnovo. Podali bomo nekaj v*nii -l glede razdeljevanja knjig v Slo-HjJ1, S Tem istočasno odgovarjamo ljud-Anicam in knjigotržcem, ki nebi Pismeno in ustno prosijo za nove we pošiljke knjig, ki pa jih ne dobe. Jf^lade knjig so zaradi pomanjkanja ^>Čh maihne in vsaj za bližnjo bo-bucii0st ni izgleda na izboljšanje. Distri-Vm la Pa je zaradi majhnih naklad in ° večjih jjotreb postala pereča. Videni članek navaja, po koliko iz-V u; .Posameznih knjig je bilo jroslanih hiJjrjbor. Te številke so točne. Nadalje da je potreba po knjigi v Jn mariborskem bazenu še po-NvarVelika> ker so nemški okupatorji l^saii V3e sloveni knjige. Kot podo-*Iovi!ryner navaja še Primorsko, kjer se P^cijT. knjiga za časa fašistične oku-Ntv* n' mogla usidrati. Tudi te ugoto-fr>W8° točne. Moramo pa poudariti, da ,P° knjigi rastejo po vsej državi, Jer nviga življenjski standard v FLRJ, aMi $v'Ka kulturni nivo naših delovnih l'ft • 8e *'*-e sežiganja slovenskih v ,\jLPa ni bil to edinstven primer samo ^boru. ampak so bile požgane vse
klam 15 izvodov, skupaj 340 izvodov. Na 73 naslovov, to je 56 podružnic DZS, 13 podružnic Mladinske knjige, 2 knjigami Cankarjeve založbe itd. so poslali 2060 izvodov. Povprečno pride na knjigarno 28 knjig, kar je komaj zadosti za knjigarne, kot so v Hrastniku, Zagorju, Trebnjem, Prevaljah in podobno. S to številko pa ne moremo niti zdaleka kriti potreb recimo Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta, Gorice, Postojne, Murske Sobote, Jesenic itd. Da bo slika še bolj prepričljiva, vzemimo Ptuj. Ptujski okraj ima okrog 73.000 ljudi, torej več kot mesto Maribor in je važno industrijsko središče. Kaj pomeni 28 knjig za tak okraj, ni potrebno posebej poudarjati. Maribor
PRV3 DAN v tedna
Skoraj v vseh okrajih Slovenije se pionirska organizacija s pomočjo ostalih množičnih organizacij marljivo pripravlja na Teden matere in otroka, posebno pa na pionirski dan, ki bo 4. junija. Da bi lahko čim več pionirjev praznovalo ta svoj praznik, ne bodo proslave in razne prireditve le v središču okrajev, ampak na več mestih: v okraju Mari bor-okolica na 13, v okraju Slovenjgradec na 9 itd.
V mnogih krajih bodo pionirji imeli budnice, pionirsko parado, mladi tehniki bodo na razstavah prikazali usjaehe svojega dela — izdelke radio-amatersk< fotoama terskega, modelarskega, brodarsi ga, mizarskega krožka. Popoldne se bodo pionirji pomerili na raznih športnih igrah, v šahu; kulturno umetniške skupine pa bodo izvedle svoj spored. Množične organizacije in delovni kolektivi bodo pionirje pogostile, najboljše med njimi pa obdarovale s hranilnimi knjižicami in drugimi darili.
Mnoga sindikalna in druga kulturno umetniška društva pripravljajo mladinske igre, prav tako pa bodo za pionirje organizirane posebne kinopredstave. Pionirji poljčanskega okraja bodo dobili 4 nova otroška igrišča.
Ker bo en sam dan mnogo prekratek, da bi opravili vse, kar imajo v načrtu, bodo pionirji še ostale dni v Tednu matere in otroka izrabili za svoje prireditve, za izlete in obiske raznih delovnih kolektivov. Pionirji v Grosuplju bodo razveselili starčke v Domu onemoglih, s skromnimi darili pa se bodo skušali vsaj nekoliko oddolžiti svojim mamicam. Pionirski odredi v goriškem okraju tekmu-jaio v pripravah na pionirski dan. Sklenili so, da bodo ohiskali tudi naše borce ter matere padlih partizanov.
Medtem ko se v mnogih krajih uspešno trudijo, da bi zagotovili pionirjem Črni več razvedrila in koristi, pa ponekod v tem oziru še niso dosti naredili.
Ker v Šoštanju baje ni bilo mogoče najti primernega človeka za okrajnega pionirskega načelnika, mladinska in pionirska organizacija ne sodelujeta v pripravah za Teden matere in otroka. V Črnomlju je podobna situacija. Tudi v
je dobil omenjene knjige 206 izvodov ali 11%, Ptuj je dobil 6o izvodov, kar je 3.2
matere	in
DAN P10NIB3EV
Ljubljani in Trbovljah, kjer je zelo veliko otrok, se mladinska organizacija ni pripravila dovolj resno. Od njene strani v največ primerih ni opaziti nobene posebne pobude, da bi v sodelovanju z de-lovnitju kolektivi, ki so jjoklicatii in tudi pripravljeni z materialnimi sredstvi podpreti to akcijo, pripravili poinirjem in cicibanom teko zaželene gugalnice, tobogane, vrtiljake, smuči, sani, opreme za pionirske sobe, igrače, fizkulturne rekvizite in druge darove, ki bi lahko dali časa služili razvedrilu in vzgoji našega mladega rodu.
V TEDNU MATERE N OTROKA BODO V TRBOVELJSKEM OKRAJU PRIREDILI 11 OTROŠKIH SEJMOV
Zene trboveljskega okraja 6 e ž« delj časa skrbno pripravljajo na Teden matere in otroka. Organiziral« so že več zdravstvenih predavanj in roditeljskih sestankov, po obratih in podjetjih pa tudi predavanja o zaščiti matere^delavke. Ženo so posvetilo vso skrb urejanju otroških igrišč in bodo kmalu odprle 4 igrišča v kmečkih delovnih zadrugah, 2 pa v industrijskih centrih. Prav tako so žo zbralo potrebni inventar za dom igre in dela v Radečah in Lokah-Kisovcu.
V Tednu matere in otroka b<>do ženo trboveljskega okraja organiziralo 11 otroških 6ejmov v industrijskih centrih in na podeželju. Sindikalno podružnico posameznih podjetij že izdelujejo razno Igračo in drugo 6tvari za te sejme, Tudi pionirski odredi se pripravljajo na Teden matere in otroka in bodo nastopili z več igrami.
V Zagorju so sestavili poseben odbor zastopnikov vseh množičnih organizacij, ki bo skrbel za cim boljšo izvedbo Tedna matere in otroka, članice AF2 so zlasti aktivne pri vključevanju novih žena v organizacijo. Zagorske žene medsebojno tekmujejo pri izdelavi igrač in peciva, prosvetni delavci pa bodo organizirali v tem tednu izlete v partizanske kraje, skupaj z mladino.	S.	S.
Mariborske žene so zelo delavne
V Mariboru so žene v tekmovanju za
Teden matere in otroka posebno agilne. Povezail« so se s prosvetnimi in zdravstvenimi delavci ter pravniki in organiziral« po vseh sindikalnih podružnicah in terenih predavanja o zdravstvu, pravni zaščiti in vzgoji otrok, Zelo pridno pomagajo tam ženo tudi pri delitvi Mednarodnega dečjega fonda s tem, da po terenih pregledajo, kateri otroci so potrebni te pomoči in skupno 6 frontno organizacijo sestavijo spisek socialno šibkih otrok ter ga predložijo koordinacijskemu odboru v odobritev. Za razdelilne centre, kjer razdelujejo suho hrano dojenčkom in nosečim ter doječim materam, je AF2 organizacija priskrbela jpotreben kader.
Po terenih, kjer bi bili otroci sicer prepuščeni samim sebi, jih žene zbirajo in jih vodijo na 6prehode. Pridno pripravljajo tudi osem otroških igrišč, ki bodo v Tednu matere in otroka že odprta. Opremo za igrišča pa bodo pripravila razna podjetja. Dobro delajo tudi žene v aktivih za pomoč mladim materam. aktivi za šivanje igrač so naredili v tem tekmovanju mnogo najrazličnejših predmetov, ki jih bodo v Tednu matere in otroka prodajali po nizkih cenah na otroških sejmih. Aktiv za šivanje copat je izgotovil v tem tekmovanju 60 oopat po meri za mladinski dom »Slava Klavora«, nato copate za DID na Pobrežju, pripravljajo pa še copate za dom učen-
cev v gospodarstvu. Pri izdelavi copat so žene pokazale precej iniciative. Ker niso imele materiala, so zbirale razne odpadne krpe, ki so jih pri »Odpadu« zamenjale za material, ki 60 ga lahko uporabile za izdelavo copat.
Zene so pomagale tudi pri zbiranju ostalega odpadnega materiala. Za denar pa, ki so ga prejele pri »Odpadu«, so nakupile knjige, ki jih bodo razdelile med učence v gospodarstvu.
Več težav .imajo žene v aktivih za povezavo e šolo. TL aktivi se pritožujejo, da starši nimajo pravega razumevanja, če jih opozarjajo, da naj bolj poskrbe za pouk otrok, ki so v šolah pokazali neuspeh. Dogaja se celo, da jih starši nahrulijo, namesto da bi jim bili hvaležni za tako opozorilo.
Precej dela imajo žene v teh dmefa pri izbiri otrok za počitniške kolonije. Iz Maribora bo namreč odšlo 1000 pio-t nirjev v obmorske kraje Reko, Opatijo,, pa tudi v višinske predele. Nekaj Izven-šolskih otrok pa bo letovalo v bližini Maribora. Zene že pridno zbirajo zelenjavo in urejajo njive, ki so namenjene za pridelovanje zelenjave za počitniške kolonije.
Poleg vsega tega dela pa žene po terenih pregledujejo volilne upravičenke. Najdelavnejše bodo kandidirale na bližnjih volitvah od 15. junija do 80. julija za odbornice osnovnih organizacij AF2.
Prvi absolventi popolne medicinske fakultete
v Ljubljani
odstotka od čistega, Kranj pa 68 knjig. Ne bi pa bila slika o razdelitvi te knjige popolna brez pojasnila, da smo morali nekaterim manjšim knjigarnam f>o-slati zelo malo knjig, če smo hoteli nekatere večje vsaj približno oskrbeti. Tako je n. pr. dobil Črnomelj 13, Mozirje 13, Litija 8, Kobarid 8, Ruše pri Mariboru 11 izvodov itd.
Knjiga se je razdelila tudi ljubljanskim knjigarnam, razen knjigarnam za-jožnika. V Ljubljani je šlo v prodajo 364 izvodov. Knjiga je bjla pravično razdeljena, tudi če vzamemo koristi knjigarne.
Pri izdajah DZS se vsa naklada enakomerno razdeli, razen pri slovenskih klasikih, kjer se upoštevajo prednaročniki v Ljubljani, in teh je okroglo 600.
Približno tako je tudi z ostalimi j»ri-meri, ki jih navaja mariborski članek.
S temi ugotovitvami in številkami je dovolj jasno poudarjeno, da je knjiga vse bolj iskana in da se vse bolj načrtno razdeljuje. Danes gre za vsak izvod knjige. Lahko bi navedli primere, ko je knjiga razprodana v nekaj urah. Pa to ne velja samo za^ lejjoslovno knjigo, temveč tudi za politično, poljudnoznanstveno literaturo itd. Razdelilniki morajo biti stvar vseh založb, zato pa je treba nekatere stvari rešiti, kot n. pr. vprašanje prednostnih naročnikov za slovenske klasike, pridržane odstotke od strani založb SKZ, CZ in MK itd. Nadalje moramo biti pripravljeni na to, da bomo morali še več knjig poslati v Istro, Trst in Beograd, ki pošilja knjige v zamejstvo.
Pri vsem tem se nismo dotaknili najvažnejšega vprašanja, ki je vzporedno tako z razdelilnikom kot z naklado, nam-
reč knjižnic.
Od vsake naklade se blokira za knjižnice od 30—60% izvodov. (Za politične
V prihodnjih dneh bodo ahsolvirali na slovenski popolni medicinski fakulteti v Ljubljani prvi študentje. Sto jih bo. S tem je dolgoletna težnja in borba naprednega slovenskega zdravništva in študentov kronana z novo zmago. Prvi absolventi so največje priznanje neutrud-
in znanstvene manj, za leposlovne več.) Tako knjižnice v Sloveniji niso več prepuščene same sebi, ampak vsaka knjigarna dobi točen razdelilnik za knjižnice, v svojem območju. Seveda pa je s tem knjižni trg postavljen na čisto novo osnovo. Naj navedem samo en primer: Krležev Hrvatski bog Mars je bil izdan v nakladi 3000 izvodov. Za prosti trg je prišlo omenjene knjige povprečno 11 izvodov na knjigarno. Toda, dokler bo jiomanjkanje papirja, ne bo dosti sprememb in prosti trg bo prizadet. Sindikalnim knjižnicam se je že dosedaj načrtno razdeljevalo. Sedaj pa so sindikalne in ljudske knjižnice prišle v skupen razdelilnik in so skladno porazdeljene.
Še nekaj splošnih stvari. Točno je, kar je povedal tov. Hudales v članku, da so neskladne objave v časopisju z izidom knjig. Točno je nadalje, da je pot knjige od Ljubljane do Maribora, Prevalj, Novega mesta, Tolmina itd. zelo dolga. V Ljubljani gredo knjige v prodajo drugi dan jx> tem, ko so knjige odposlane v Maribor in ostale kraje. Toda zgodi se, da knjige potujejo tudi več kot teden dni brez krivde odpošiljatelja. Da takšne stvari kniigotržci, knjižničarji in ostali ljubitelji knjig kritizirajo, so popolnoma upravičeni.
V »Ljudski pravici« z dne 16. maja t. 1. toži člankar o položaju knjig m knjižnic na Koroškem. S tem člankom smo v glavnem pojasnili vzroke, zakaj pride
tako malo knjig v Prevalje, Crno, Slovenjgradec in Dravograd. Popolnoma pa se strinjamo s člankom, da žele naši
ljudje dela slovenskih sodohnjkov in nujno bi bilo, da bi se ponatisnila ne samo dela Prežihovega Voranca, marveč tudi vrsta del naših klasikov in sodobnikov. Naše založbe naj temu čim prej zadostijo. — Hfinn Rudi.	____
Ijivim borcem, zdravnikom in študentom, ki so se v preteklosti borili za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Oblast v stari Jugoslaviji ni hotela razumeti važnosti medicinske fakultete za naš narod. Nepopolna fakulteta se je morala boriti za svoj obstoj tudi po letu 1938, ko je bila razširjena na šest semestrov. Leta 1943 pa je okupator zapri vrata naše najvišije inštitucije. Pogoje za ustanovitev popolne medicinske fakultete je dala šele nova Titova Jugoslavija, ki je pravilno razumela težnje in potrebe delovnega ljudstva po taki ustanovi.
Veliko je bilo truda in požrtvovalnosti, da se je zgradila medicinska fakulteta. Toda s skupnim delom profesorjev in študentov se je tudi ta ustanova iz leta v leto uspešneje razvijala. Težave zaradi pomanjkanja strokovnih knjig, ki so pogoj za uspešen študij, je rešila mladinska organizacija s pomočjo in nasveti profesorjev, z uvedbo strokovnih krožkov. Da so se proti nepravilnemu odnosu in pojmovanju nekaterih slušateljev do študija in naše stvarnosti odločno borili partijska in mladinska organizacija ter fakultetno vodstvo, dokazuje tudi to, da je od 300 vpisanih slušateljev v 'prvi letnik leta 1945 absolviralo sedaj le 100. Vodstvo popolne medicinske fakultete hoče namreč dajati našemu delovnemu človeku strokovno in politično dobrega zdravnika.
Absolventi popolne medicinske fakultete 60 za zaključek priredili 27. maja svečano akademijo, na kateri je govoril rektor MVŠ akademik dr. Lavrič.
Nove knjige in revije
Dickens Charlesi Oliver Twist. Posloveni! Oton Zupančič, »Mladinska knjiga«, Ljubljana 1950. Z originalnimi ilustracijami Georga Cruikshanka. Strani 460.
Mladinska revija, št. 7, leto V. Glasilo mladih kultura, delavcev Slovenije, Ljubljana.
Nova obzorja št, 15, leto IH. Izdaja
Zveza kulturnih delavcev mariborske oblasti v Mariboru.
Rojaki pomagajo zadružnikom
In pri adaptaciji kinodvorane
-V:
Slov. Bistrica, 31. maja. Mestni odbor OF v Slov. Bistrici je sklical te dni predstavnike vseh množičnih organizacij na posvet o gospodarski problematiki kraja. Številni udeleženci tega posvetovanja so lahko ugotovili, da adaptacija nove dvorane za kino uspeš-no poteka. Pri teh delih je nudilo precej pomoči tudi vojaStvo tukajšnje garnizije Nabava nove kinoapa ratUre. ki je že sem prispela, povzroča tre notno največ finančnih nejprllik. MLO Slov Bistrica bo skušal re Siti ta problem z izda Jo obveznic po 50 din.
Želeti je, da bi Bistri čanl razumeli to akcijo ter nakupili čim ve6 obveznic.
Sekretar fronte je opozoril nadalje na gospodarsko važnost »biranja starega žele la In drugih odpadkov Sklenjeno je bilo, da vsaka hiša zbere tak material ln ga nato odda zbiralcu.
Zlasti živahne so p riprave za Teden matere in otroka. V nabiralni akciji so se dobro izkazali bistriški obrtniki, ki so že do sedaj nabrali nad 5000 din prostovoljnih
prispevkov, dočim Je Mestni odbor OF podaril AFŽ organizaciji 60 m blaga. Žene bodo z oblekcami iz tega blaga obdarile nad 40 najrevnejžih otrok. Ker bo v Mestnem
%
v:: -
Vojaki garnizije v Slov. Bistrici pomagajo tudi vinogrmbiški obdelovalni zadrugi v Kovači vasi
parku otroSko Igrišče, je AFŽ izrazila Željo, da bi se poskusne vožnje z avtomobili tn motorji ne vršile več v parku. — V. M.
Uspela zdravstvena akcija
Maribor, 31. maja.
Zdravstveno osebje Splošne bolnišnice v Mariboru je priredilo prejšnjo nedeljo svojo najuspešnejšo akcijo. Obiskali so Dolnjo Lendavo ter nudili zdravstveno pomoč tamkajšnjemu prebivalstvu, predvsem pa našim zavarovancem — belim rudarjem.
Frontovci terena Gaijevica obsojajo zločine češkoslovaških oblasti
Ljubljana, 31. maja.
Frontovci terena Gaijevica 60 se dane« zbrali na množičnem sestanku, na katerega je prišla tudi tovarišica Lidija Šentjurc, organizacijski sekretar CK KPS m 'sekretar I. rajona tov. Pangeršič.
Tovarišica Lidija Šentjurc je na sestanku govorila o raznih gospodarskih in raznih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Frontovci so s sestanka poslali protestno resolucijo tov. Edvardu Kardelju, v ..kateri med drugim pravijo, da z gnusom obsojejo zločine češkoslovaških oblasti nad našimi državljani. Ponosni 60 na, tov. Dimitrijeviča in Plešeja, ki sta kljub strahotnemu trpinčenju in mukam junaško vztrajala ter nista izdala svoje domovine. Ob zaključku resolucije obljubljajo, da bodo še naprej šli po poti, ki sta jo začrtala naša Partija in maršal Tito,
Ob pol 6. uri so krenili lz Splošne bolnišnice in ob 0. url že začeli s pregledi. Okrog zdravstvenega doma v Dolnji Lendavi je že čakalo mnogo ljudi, med njimi številni pripadniki madžarske narodne manjšine. Zdravstvena ekipa je do 3. ure popoldne pregledala okrog 800 prebivalcev. Ljudje so s polnim zaupanjem prihajali v ordinacijo, saj so vedeli, da jim bo nudena res strokovna pomoč ter jim bo prihranjena dolga ln zamudna pot v Maribor na razne Specialne preglede. Kljub velikemu delu sl prebivalci in zdravstveno osebje takih delovnih Izletov še želijo. — K. V.
POMOČ DELAVCEM ZADRUŽNIKOM
Trbovlje, 3L maja.
Delovni kolektiv centralnih rudniških delavnic je v nedeljo obiskal zadružno ekonomijo Ruda na Razboru. Že v zgodnjih jutranjih urah so prijeli za delo. Kmetje so jih bili veseli, saj so jim popravili veliko število poljskega orodja In kuhinjske posode. Najpotrebnejši so ob te} priliki dobili 15 motik, 2 sekirf. 5 cepinov, 12 lopatic za moko. 10 lijakov, 10 cedil za mleko, 2 vil in precej ostalega irodja. Delavci centralnih rudarskih delavnic so sklenili, da bodo v bodočih mesecih imeli Se več takih Izletov. —
ZGRADILI SO GOSJO FARMO
Murska Sobota, 31. maja.
Zadružniki kmetijsko obdelovalne zadruge »Mura« so v teh dneh skoraj samo z lastnimi silami dogradili '3XW m veliko gosjo farmo, Že v prihodnjem meseca bodo začeli gojiti okrog 400 gosi. Zadruga v Bakovcih je pričela prva v okraju s to donosno panogo. Tudi druge KDZ, kjer so za to pogoji, naj sledijo. — mh.
HA3DUK ZOPET V LJUBLJANI
Ljubljansko občinstvo bo gotovo razveselila novica, da bo nogometno moštvo splitske,ga Hajduka zopet gostovalo v Ljubljani. Hajduka je povabilo v Ljubljano vodstvo Odreda, ki se je z njim dogovorilo za prijateljsko tekmo v nedeljo, 4. junija na ljubljanskem Stadionu.
Še vedno nam je v spominu zanimiva in lepa tekma, ki jo je odigral Odred preteklo jesen s Hajdukom in jo izgubil z rezultatom 5:0, čeprav je bil v prvem polčasu enakovreden nasprotnik. Od takrat naprej je dal Odred že več lepih iger, saj se je moštvo, ki je izgubilo 6 Hajdukom z omenjenim visokim rezultatom medtem vihralo in zelo pridobilo na kondiciji. O vrednosti in znanju Hajdukovega moštva smo že govorili dovolj pred prvim srečanjem z Odredom, sedaj pa je še v mnogo boljši formi, o čemer pričajo tudi rezultati njegovih srečanj v I. zvezni ligi ter dejstvo, da se je v prvem delu tega tekmovanja kot nepremagano moštvo povzpel v lestvici na drugo me6tq,
Mulej, Lukančeva in Križaj zmagali v veleslalomu pod Grintovcem
Preteklo nedeljo je bil pri Češki koii pod Grintovcem majnikov veleslalom, katerega so se udeležili tudi najboljši slovenski in jugoslovanski smučarji. Med člani ja zmagal Mulej pred Bertoncljem, Cvenkljem, Krmeljem. Kunčičem, Stiherlom Itd, Med članicami je bil vrstni red tale: 1. Lukano Darinka, 2. Katnik Vida. 3. Zupančič Slavica itd. Mladinci pa so se takole plasirali: 1. Križaj Peter. 2.-3. Bernik Milan in Rotar Stane, 4. Frantar Ciril, 5. Zaletel Cveto itd. V tekmovanju moštev pa je zmagal »Prešeren«, Mulej, Cvenkelj. Stlherl.
Organizacija tekmovanja je bila dobra, prav tako pa je bila tudi tekmovalna proga v odličnem stanju. Skoda je bilo le, da se saradi brezvestnosti šoferja okrajnega avto-prometa niso udeležili tudi tekmovalci Ljubljane.
Ekipno kolesarsko prvenstvo LRS
Kolesarska zveza Slovenije priredi v nedeljo 4. junija ekipno kolesarsko prvenstvo Slovenije. Progo, ki bo vodila iz Ljubljane na Vrhniko in nazaj v izmeri 40 km, bodo prvi, t. j. čiani-dirkalci prevoaili trikrat (120 km); mladinci-dirkalci dvakrat (80 km); filani-turisti enkrat (40 km); mladinci-turisti tudi enkrat (40 km); članice bodo tekmovalo na progi	Ljubljana—Lukovica—Ljubljana
(20 km).
Start in cilj bo v Ljubljani pred Narodnim domom. Obrati bodo na Vrliniki pri Tovarni usnja, v Ljubljani pa pred Narodnim domom- Začetek tekmovanja bo ob 8. uri zjutraj ob vsakem vremenu.
Nesreča na Jalovcu
V nedeljo, 28. maja, je nenadna vremenska sprememba zahtevala 3 mlad; življenja Nenadni snežni metež je onemo gočil plezalcem izstop iz Hornove smeri Jalovcu, tako da so morali v snežno: viharju nočiti v steni. Pri tem sta o mraza in' izčrpanosti umrla mlada pic z&lca Tominc Slavko in Kovačič Ig!' študenta ljubljanske univerze
Isti vihar je povzroči) «i”rt pieza! Vavpotiča Franceta, ki ie lisic! po pon' v dolino za svojega tovariša.
Gorska reševalna služba je bila ob\ šSena o nesreči v noči od nedelje na pu nedelj ek im se takoj padala na kraj ne smejte, kjer je preživelim ponesrečencem Itoaam, pomoč.
Preteklo nedeljo je Hajduk zmagal na mednarodnem turnirju v Šibeniku, kjer je nastopil v zelo močni postavi, čeprav brez Beare, Brokete in Vukasa, ki so določeni za svetovno nogometno prvenstvo. Omenjene tri igralce bodo verjetno prav tako uspešno kakor proti Šibeniku zamenjali tudi v Ljubljani Vulič kot vratar, Mrčič kot branilec in Arapovič namesto Vukasa. Ni pa izključeno, da bodo vsi trije reprezentanti e tudi igrali proti Odredu ;n 6e v Ljubljani pridružili državni reprezentanci na poti v Švico.
Spored tekem na svetovnem nogometnem prvenstvu
Na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo v Rio de Janeiru od 24. junija do 16. julija, je spored tekem v predtekmovanju nar slednji:
24. junija: Brazilija — Mehika, 25. junija: Urugvaj — Francija, Bolivija —. X, Anglija — Cile, Italija — Švedska, Jugoslavija — Švica, Španija — ZDA, 28. junija: Brazilija — Švica. 29. junija: Urugvaj — X, Španija — čilo. švedska — Paragvaj, Anglija — ZDA, Jugoslavija — Mehika, Bolivija — Francija, 1. julija: Brazilija — Jugoslavija, 2. julija: Španija — Anglija, Italija — Paragvaj, Čile — ZDA, Švica — Mehika. Bolivija — Urujvaj, Francija — X. Finalne tekme bodo v Rio de Janeiru in San Paolu v dneh 8., 9.; 12., 13.. 15. in 16. julija. (X stoji namesto Portugalske, ki je pred dnevi odpovedala udeležbo na svetovnem prvenstvu. Brazilija bo skušala pridobiti portugalsko moštvo po diplomatski poti.
Za našo reprezentanco je Nogometna zveza Jugoslavije odločila 19 članov, katerih število pa se bo verjetno povečalo: Mrku-šlč, Beara, Horvat, Collč. Broketa. Stankovič, Čajkovski I„ Djajlč. Palfi, Jovanovič, Ognjanov, Mitič. Tomaševlč. Firm, Bobek, Čajkovski II. Vukas. Atanackovlč In Mihailovič.
Naša reprezentanca bo 10. junija odpotovala v Švico, kjer se bo naslednji dan srečala v Bernu s švicarsko reprezentanco, nato pa bo z letalom odpotovala v Rio de Janeiro.
Italijanska reprezentanca, ki šteje 25igralcev. pa bo tr<jnila na pot 3. junija z ladjo. Med potjo bo odigrala v Lizboni tekmo s Portugalsko. Francoska reprezentanca, bo odpotovala v Rio 18. junija. Moštvo bo sestavljalo 18 igralcev. Pred odhodom bo reprezentanca odigrala trening tekmo s švicarskim moštvom, švicarska reprezentanca štejo 22 igralcev.
s;'-'':;: •
C OBVESTILA )
POZIVAMO VSE LASTNIKE ZGRADB IN ZEMLJIŠČ.
da najpozneje do 1. avgusta 1950 predložijo pristojnim organom JA priznanice za plačilo doslej neizplačane in dospele zakupnine odnosno najemnine za vse nepremičnino, ki so jih vzele v zakup odnosno najem edinico .TA v dobi od 9. maja 1945 do vključno 31. decembra 1949. Pred predložitvijo priznanic morajo lastniki dati priznanice potrditi edi-nicam. ki so uporabljale dotične nepremičnine. Ako teh edinic ni več v dotičnem kraju, je treba priznanice predložiti v potrdilo pristojnemu ljudskemu odboru. Priznanicam je treba priložiti odločbo pristojnega organa ljudske oblasti o višini zakupnine in potrdilo o plačanem oziroma dolžnem davku. Šele tako* opremljene priznanice s prilogami lahko lastniki nepremičnin predložijo v izplačilo pristojnemu organu, JA.
Po 1. avgustu 1950 zahtevam lastnikov nepremičnin na plačilo zakupnin odnosno najemnin ne bo več mogoče ugoditi. — Iz Ministrstva narodne obrambe FLRJ,
ZVEZNA PILOTSKA ŠOLA V RUMI
bo sprejela v 7. razred večje število mladincev jn mladink, zaradi tega razpisuje natečal za sprejem v 3 in pol meseca trajajočo motorno pilotsko šolo.
Kandidati morajo odgovarjati naslednjim pogojem: da niso mlajši od 17 in ne sta-rejšit od 24 let. da so na višini v moralnopolitičnem pogledu, da imajo osnovno šolsko izobrazbo, da so zdravstveno sposobni za, letalsko šolo.
Kandidati morajo izpolniti vprašalno polo in odgovoriti na naslednja vprašanja: Priimek, očetova ime in ime. Dan, mesec in leto rojstva'; Kraj. okraj in republika rojstva. Narodnost in državljanstvo. Poklio staršev. Šolske kvalifikacije. Sedanja zaposlitev, Odn o? do vojne obveznosti (že odslu-
žen ali: ne odslužen vojaški rok). Udeležba na mladinskih delovnih akcijah. Politična pripadnost (kandidat ali član KP, Ljudske mladine Slovenije, od kdaj). Ali je kaznovan od ljudske oblasti, kdaj in zakaj. Točen naslov sedanjega bivališča. Podpis.
Poleg zgoraj navedenih podatkov je treba poslati: karakteristiko od partijsko ali mladinske organizacije, potrdilo o končanem zadnjem razredu šole in to najkasneje do 20. junija 1960 na naslov: Vazduhoplovni sa-vez Jugoslavije — Savezni odbor — Beograd, Majora Iliča br. 5 — p<ištaii predal 256.
Mladinci in mladinke! Prijavljajte se v zvezno pilotsko šolo. šolanje je brezplačno m traja tri in pol mesece. Za prihod v pilotsko šolo imate 75% popusta na državnih železnicah. Poleg poziva za pregled sprejmete tudi objavo. — Republiški odbor Letalske zveze Slovenije.
POZIV INVALIDSKIM UPRAVMENCEM!
Do 20. junija naj brezpogojno dvignejo invalidnino vsi. ki jo prejemajo' na invalidske izplačilne knjižice. Po 20. jilniju namreč preneha veljavnost teh knjižio in po toni datumu ne bo več nioeoče nanje dvigniti zaostale invalidnine. Ker pa ghmo v mesecu januarju Bi 2860. invalidsikih upravičencev dvignilo invalidnine, pozivamo sedaj vse. ki imajo nedvignjene zneske, naj iih do 20. junija dvigne.ro pri poštnih izplačilnih blagajnah, da jim ne zapadejo. — Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS, Invalidska upravi.
NATEČAJ
Industrljsko-kovlnarske šole tovarne verig Lesce pri Bledu za vpis učencev za šolsko leto 1950/51
Industrijsko-kovinarska šola tovarne verig v Lescah sprejme v tem šo^kem letu 35 novih učencev. Pravico vpisa imajo učenci, ki so izpolnili 14, a niso prekoračili 17. leta starosti. Ostali pogoji za sprejem so: dovršena 2 razreda nižje srednje šole ali 6 razredov sedemletke. Sprejemajo se pa tudi s 4 razredi ljudske šole, ki so napravili izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom.
Učenci, ki se žele izučiti v kovinarski stroki, naj prineso s seboj naslednje dokumente: 1. rojstni, list, 2. zdravniško spričevalo, 3. spričevalo zadnjega šolskega leta, 4. karakteristiko LMS, 5. lastnoročno pisano prošnjo za sprjem. 6. pismeno obvezo staršev (varuha), da bo učenec po končanem šolanju delal v podjetju, kamor ga bo dodelila Gen. direkcija za kovinsko in elektroindustrije, 7. pismeno obvezo staršev (varuha), da bodo poravnali vse stroške internatske oskrbe in šolanja, ako bi učenec samovoljno zapustil zavod.
Učenci te šole imajo priliko izučiti se za strojnega ključavničar ja., strugarja ali orodjarja. Imajo vso oskrbo. Poleg tega pa prejemajo še mesečno štipendijo. Kdor se zanima za Ljudsko tehniko se lahko izpopolnjuje v radiotefcni&i, avtomoto krožku, modelarstvu in jadralstvu.
Učenje na tej šoli traja 3 leta. Učenci imajo 24 ur teoretičnega ter 24 ur praktičnega pouka ter jim pripada 1 mesečni dopust.
Vsem šolam priporočamo, da izvedejo propagando za vpis v to šolo. Rok za sprejemno izpite bo javljen naknadno. Pismene prijave naslovite na industrijsko kovinarsko Solo tovarne Verig Lesce.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
S 1. junijem 1950 preide podjetje v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do 15. junija 1950 pr javi jo Svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti. Po preteklem roku ne bomo neprijavljenih terjatev priznavati. obveznosti pa bomo izterjali po ra-bitraži.
Embalažo bomo sprejemali do 15. junija 1950 samo v skladiš&u Pesnica. Vso embalažo, ki do tega roka ne bo vrnjena, bomo zaračunali po kavcijskih cenah. — »Preskrba«. Maribor, v likvidaciji.
 PREDAVANI*--------------------------------
Planinsko društvo bjnbijana vabi vse planine© na predavanje dr. Majerja:	Flora
Kamniških alp, spremljano z zvočnim filmom. Predavanje, bo dane« zvečer ob 20. uri v Domu sindikatov.	651
V petek 2. Junija ob 11. uri bo predaval v zbornici univerzo K Pierre Fouch6, profesor na Sorbonni. a splošni fonetiki in njenem Dpmenu, v soboto ob 11. url pa istotam o ritmu v francoskem verzu. Obe predavanji st-a javni. — Dekanat filozofske fakultete.	3129
SamtRTI-
DANAšNJI ŠTEVILKI
smo priložili poštne položnice. Prosimo naročnike, ki nimajo plačane naročnine vnaprej, da se jih poslu-žijo ter čimiprej nakažejo naročnino, da si s tem zagotove nemoteno prejemanj« lista.
Uprava »Ljudske pravice«
 r—DlEVNi VESTI------------------
Sprememba voznega reda na avtobusni piogi Ljubljana—Goji ca- Odhod iz Solkana je od 1» junija 1950 dalje ob 16.30, namesto ob 15.30. — Na avtobusni progi Ljubljana— Ljubno je odhod avtobusa iz Ljubljane po novem voznem redu ob 16, uri in ne ob 15. - SAP Ljubljana.	652
Poletni delovni čas pri poštah! Od 1, junija pa do 30. septembra t. 1. poslujejo pošte, telegrafi in telefoni, pri katerih je uveden omejeni delovai čas,	s	strankami od
7-12 in od 16-18.	^	3161
Namesto venca na grob Žagarja Staneta, zaslužnega člana Sindikalnega gledališča, umrlega 30. maja 1950, je nakazala uprava SG 1000 din socialnemu skrbstvu 10 Kočevje za socialne namene.	3137
Dr. Boh Alojz, Gledališka 1*.	ne	ordlnlra
do 3. julija.	3131
Interniranci lz Leltmeritza se bodo sestali v petek 2. junija ob 20. uri. v gostilni »Savica« (bivši Keršič). Ljubljana. Celovška 36, giška.	3130
Mladinci, mladinke! V četrtek 1. junija bo kulturna akademija. Sodelovali bodo: pevski zbor, folklorna skupina, harmonikarski zbor in recitatorji MKUD »Kajuh«. Začetek ob 20 v dvorani bivšega kina Moste-Ljubljana, Predovičeva ulica. Vabljenlf Vstopnice v predprodaji na EK LMS HI. — Pokopališka 31. — Rajonski komite LMS III.	650
ŠPZ! Danes pojemo pri pogrebu tovariša Tominca in Vavpotiča. Zbirališče v krojih ob 13.30 (dve uri pred pogrebom) v balkonski dvorani. — Odbor.
Filatelisti Ljubljane prirede v nedeljo 4. junija 1950 iz^et v Kamnik. Poleg prostovoljnega dela menjalni sestanek s Kamničani in veselo popoldne. Prijave zaradi kosila v »JugofiUteflji«. Odhod s prvim jutranjim vlakom. — Filatelistična zveza Slove-nfieT	3127
Cirkus v Tivoliju. Dnevne predstave od 1. junija 1950 dalje ob 20.30. Ob nedeljah dve predstavi: ob 16.30 in 20.30. $»ov program z novo angažiranimi artisti- Prvovrstne atrakcije.	8080
PRESKRBA-
-G LE DAL IŠČE-
DRAMA - LJUBLJANA
Četrtek, 1. ob 19.30: Goethe: »Egmont« Zaključena predstava za LSM.
Petek, 2. ob 19.30: Goethe: »Egmont« Zaključena predstava za LMS.
da je predstava točno ob 19.31.
Občinstvo opozarjamo, Goethejevega »Egmonia«
OPERA
Četrtek, 1. ob 20: Gotovac: »Ero m onega Sveta«. Gostovanje v Grazu.
Petek, 2. ob 20: Hristič: »Ohridska legenda*.
Gostovanja v Grazu.
Sobota. 3. ob 20: Kraigher: »Školjka«. Zaključena predstava za 6indikate.
Za sindikalno predstavo Kraigher: »Školjka«, ki bo v soboto 3. junija ob 20. uri v dramskem gledališču, pridejo na vrsto naslednje sindikalne podružnice:
Lesni: št. od 1 do 17.
Usnjarji: št. od 1 do 14.
Državne ustanove: številka 1, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 15, 16, 26, 34, 37, 38, 39, 40, 42, 48, 49, 50, 51 in 52.	,	J	.
Bone za nakup gledaliških vstopnic dvignite v petek 2. junija med 10 in 12. uro na KSS-u, soba št. 6.
Vstopnice na izdane bone dvignite, naslednjega dne meji 8. in 10. uro v Operi.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Sobota, 3. junija ob 20: »Veseli večer«. Prvi program. Premiera.	.
Nedelja. 4. junija ob 20: »Veseli večer«.. Prvi program. Drugič. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni dnevno od 14 ure dalje.
SINDIK. GLEDALIŠČE SKUD »MINKA PETERNEL MARTA« - DOMŽALE
Sobota. 3. junija ob 20:	Cankar: »Jakob
Ruda«. Premiera Nedelja, 4. junija ob 20: Cankar: »Jakob Ruda«, Repriza. Režija in seena: France Lazar. Predprodaja vstopnic v Godbenem domu.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 2. junija ob 19.80: Schiller: »Kovar-stvo in ljubezen«.
Sobota, 8. junija olj 20: Nušič: »Gospa ministrica«. Gostovanje v domu »Franceta Rozmana* v Martuljku.
-RADIO-
Dnevnl spored za četrtek 1. junija
Poročila ob '6.15, 7.00, 12.30, 15.00. 19.00, 22.jn 23.30 — 6.00 Budnica — 6.05 Jutranja telovadba — 6-30 Slovenske narodne pesmi — 7.10—8.00 Jutranji konoert — 12.00 30 minut baletne glasbe — 12.40 Zabavna glasba rasnih narodov — 13.20 Oddaja za pionirje: Izlet na Triglav (ponovitev) — 13.40 Vedri napevi — 14.00 Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovio s svojo kapelo — 14.30 Ivan Michleir: Kras in kraškl pojavi (ponovitev) _ 14.50 Samospevi Hrabroslavn Volariča — 15.10—15.30 P. I. Čajkovski,: Boi.ico in Julija, fantazija - uvertura — 18.00 Od Novih akordov do danes. Samospevi Matije Bravničarja. Sodeluje sopranistka Štefka Odar, pri klavirju Pavel Sivic — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.40 Nastop gojencev glasbene šolo rajona T v Ljubljani — 19,15 Ciklus Beethovnovih čelo-sonat: Sonata št. 1 — Igrata čelist Sebastian Baer in pianist Marjan Lipovšek — 19.45 Drobne orkestralne skladbe — 20.00 Politični komentar Radia Beograd — 20.15 Trije Straussovi valčki — 20.30 Poje tržaški komorni zbor I>. v. Ubalda Vrabca - 21.00 Povedale so mi matere in vzgojiteljice (reportaža) — 21.15 Simfonični koncert — Na sporedu Prokofjev: Klasična simfonija A Hačaturjan: "Klavirski koncert, A. Casella:	ScaTlatiana — 22.15 Zabavna
nočna glasba — 23.35 Zaključek oddaje
Z nastopa švicarskih telovadcev v Ljubljani: Mort Hcinrich izvaja težko prvino na bradlji
Noeoj v četrtek ob 20. uri bo VI. javni nastop Akademije za glasbo, ki ga je pripravil prof. Anton Ravnik s svojimi gojenci. Nastopili bedo: Orel Breda, Ravnik Metka, Pravst Marija. Bizjak Janja, Sepe Mojmir, Strniša Breda in Ivo Levanič. Na nastop, ki bo v Filharmoniji opozarjamo Sporedi, ki veljajo kot vstopnice v Knjigarni muzikalij.
VII. javni nastop akademije za glasbo bo v soboto 3. junija. Nastopijo študenti profesorjev Strukelj-Požonelove (klavir), Staniča (violina), Ropasove (solopetjel in Gun-zekn (klarinet).
Na Hlodu ho nocoj ob otvoritvi sezone glasbeno-!iterarrii večer v kazinski dvorani. Nastopili borlo: Slovenski vokalni kvintet, solisti in humorist Podkrajšek.
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe
Slauje dne 31. maja: Področje visokega zračnega pritiska nad Srednjo Evropo se polagoma razkraja Ciklonalne motnje iz Biskajskega zaliva »in Severne Evrope pa potujejo proti vzhodu in ženejo s seboj deževna področja, ki bodo dosegla Slovenijo žo jutri.
Danes viada v Sloveniji sončno z delno ■ oblačnostjo in najnižjo temperaturo 5 stopinj C v Postojni in na Jezerskem.
Napoved za četrtek 1. junija: Sončno s spremenljivo oblačnostjo in krajevnimi padavinami. Temperatura brez bistvene spremembe.
ODDAJA ODREZKOV
Narodna banka FLRJ Ljubljana oj"*#* vse magazine, rajonske uprave 1ILO LJupij na ter okrajne magazine OLO ua-okolica in Grosuplje, da bo 6prejMM odrezke potrošniških nakaznic pri nasleani podružnicah in po naslednjem vrstnem. rou • Pri podružnici 601 za RLO II. Industrij točke ln službena potovanja št. 33, 84, »> ' in tovarna dekorativnih tkanin 3—VL, “ Vilke 40, 41. 75, 88, 97. dne 5. VI. živilsko n» kaznice št. 38. 38, dne 6. VI. št. 33. 109, 7. vu. št. 36, 8. VI. št. 41, 1». VI. št. 37, 89, 13. VJ. RLO IV. Industrijske točke št. 50, 51, 53,
55, 56, in industrijski magazin plansie , misije dne 3. VI. Službena potovanja »s vi ja« Pošta, 5. VI. živilske nakaznice m darstvo 5. Vi. št. 49, 7. VI. št. 100, 9- vi' št. 50, 53, 55. 52, 10. VI. št. 56. 12. VI. «. m 14. VI. OLO Grosuplje Industrijske točke » službena potovanja 5. VI. Živilske nak nice 6.—10. VI.	_	_ ...n.
Pri podružnici 603 za RLO III. J? jjJj
3. VI. št. it. 45, 102,	■„
št. 43, 44, 7. VI. 48, 8. VI. št. 47, 9. VI. «•
ske točke št. 45, 102, 46 , a. vi. ov.
5. VI. Živilske nakaznice št. 45, 102, 6. „
Dnevni spored za petek 2. junija Poročila ob 6.15, 7.00, 12.30. 15.00, 19.00,
22.00 in 23.30 - 6.00 Budnica — 6.05 Jutranja telovadba — 6.30—8.00 Pisan jutranji spored — 11.30 Šolska ura za višje razrede se-demletk in nižje razrede gimnazij: Stari kol — 12.00 Igra godba na pihala komande JA v Ljubljani p. v. Stjepana Dleska — 12.40 Popularen opoldanski koncert — vmes ob 13.00—13.10 Goriške češnje — važen izvozni artikel — 14,00 Igra Vaški sekstet, pojeta Božo in Miško — 14.30 Jezikovni pogovori — 14.40 Slovenska solistična glasba — 15.10—15.30 Pesmi Schuberta in Schumanna poje sopranistka Rezika Koritnikova, pri klavirju
j Marjan Vodopivec — 17.30 Šolska ura za ! višje razredo sedemletk in nižje razrede ; gimnazij: Stari kol — 18.00 Koncert novejše francoske glasbe. Igra Orkester Radia Ljubljana p. v. Filipa Bernarda — 18.30 Pesmi Ivana Minattija — 18.50 Drobne violinske skladbe — 1945 Želeli ste — poslušajte! —
20.00 Predavanje za izobraževalne tečaje: Živi in neživi svet (prof. Polenec)' — 20.20 Koncert čelista Moravca KaTla, pri klavirju Pavel šlvio — 20.40 Glasbeno prodava-njo — 21.00 Pi6an večerni spored. Sodelujejo: basist Tone Petrovčič, harmonikar Avgust Stanko in Ženski vokalni kvintet, vmes spored » plošč — 22.15 Amerikanska plesna in zabavna glasba — 22.45 Komorna ura — dela Antonina Dvofaka — 23.35 Zaključek oddaje.
42, 10. VI. Železnica 12. VI.	*,nek«
Pri podružnici 604 za RLO I. Industrij" točke št. 1-10, 3. VI. 12-15 17-23. 5. VI. ® 24—106 ter 11 in 16, 6. VI. Službena potegaM* Za vsa podjetja 7. VI. od 8.-9. ure. Živil« nakaznice št. 1, 3, 23, 105, 8. VI. od 9.-lZ. »• 5, 7, 15, 28, 9. VI. od 7.30-11. št 29, M- VJ št. 19, 12. VI. št. 13, 18. 2, 13. VI. . ,..M Pri podružnici 605 RLO V. Industrij točke št. 57, 59, 3. VI. Živilske »akazm« št. 57, 5. VI. št. 59, 6. VI. št. 58, 9. VI. nica V. 10. VI.	,,	„
Pri podružnici 610 za OLO Ljubljana-”, lica Industrijske točke št. 63-69, 5. VL 73, 6. VI. Službena potovanja št. 74-E? 7. VI. Živilske nakaznice 67, 8. VI. 75, 10. vi'
»VPRAŠANJA NAŠIH DNI*
ki so jih prinesli v vezavo narw* niki, so gotova. Pridite ponje v upra' vo »LjucCsbe pravice«, Kopitarjeva
Kil©
LJUBLJANA UNION: Ameriški film »Sesttj iz Bostona*. Brez žumaia. Predstavi 16.15, 18.15 in 20.15,
MOSKVA: Angleški barvni film Fury«. Obzornik 37. Predstave ob 1845 in 20.15.
SLOGA: Ameriški film »Motfa draga mentina«. Predstave ob 16.15, 18.15 in «■* Predprodaja za sindikate od S—il. TIVOLI:	Angleški	film »Hamlet«.
žumaia. Predstave ob 20.	.
TRIGLAV: Francoski film »Ljubavoi s®0, tednik. Pionir 6. Predstava ob 20.	.	4
SISKA: Ameriški barvni film ‘NeP02? on, pesem«, tednik. Pionir 8. Predstava 08 LITOSTROJ: Zaprto.
KAMNIK: Nemški film »Zakon v s®0 ' tednik.	„ _Ta5
KRANJ STORŽIČ:	Ameriški film >Ta^za
zmaguje«, tednik.
DOMŽALE:	Jugoslovanski	dokumen.
»Športni program«, tednik.
VRHNIKA:	Ameriški film »Njen ot>ra*
tednik.
KOČEVJE:	Nemški	film »Moriloi 60 01
nami«, tednik.	,,*ns
RADOVLJICA: Francoski film »Fantastih 6imfomija«, tednik.
BLED: Angleški film »Brata«, tednik. w..8 JESENICE MESTNI: Ameriški film obraz«, tednik. ,	,r„5-
CELJE METROPOL: Ameriški film vir je«, črnogor. mesečnik 7.	, a
DOM: Angleški barvni film »Saraban03 umrle ljubimce«, tednik.	.	'A
SEŽANA: Sovjetski film »Za srečo tisti«' so na morju«, tednik.
-OGLASI
film1
ZAMENJAM dvo- in polsobno	-.j
komfortno, v Mariboru za enako ali,“Jjj sobno v Ljubljani Naslov v ogl. oda^Ji »Ljudske pravice«.	.
CRNO LISTNICO s 5500 din in osebniiftjjj kumenti sem isgubfl od sobote na ponoči v vlaku Ljubljana—Reka.	jji'
lja prosim da mi vrne dokumente ,, hov naslov, Denar naj obdrži za nas1
OSMRTNICE
V planinah je našel smrt naš zlati Jjjjt vse ljubljeni SLAVKO TOMINEC. slavistike. Pogreb bo danes v četrte*^ pol 16. uri iz kapelice sv. Andreja »a, pališče. — Neutolažljivi Milan — oče.
— mamica, Mija — sestrica in ostaiu rodstvo.	,3lj-
Sporočamo žalostno vest, da se je L tr*1 ninah smrtno ponesrečil naš sin IGOR KOVAČIČ, študent III. letnika.»"j* ske fakultete. — Žalujoči: mama sestri Alenka in Vida, brat Mirko 1® sorodstvo.' — Sv. Jurij ob Ščavnici. Maribor, 81. maja 1950.	^jajj
Vsem prijateljem in planincem 6po?° jrf žalostno vest, di> so se dne 29. jnaPZrfii>> v planinah smrtno ponesrečili naši v’’Mf FRANC VAVPOTIČ, študent strojne.
tz
ot*-
»t«*1
P?
kakšen mora biti lik mladinca-a*^'^u.,5, nam bo zato ostal v trajnem spoj" Študentje strojne fakultete tn k	.i
Dekanat filozofske fakultete je 28. maja t 1. izgubil svoje	isj,
nje v stenah Jalovca mnogo opeiaj-jjjiPL dent slavistike tov. SLAVKO TO*" S9J, Profesorji in sošolci ga bodo ohran lepšem spominu. — Dekanat f1101	i
kultete.
Zapustil nas je predragi mož, oče LEO KOŽAR. Pogreb nepoz--. kojnika bo v Ljubljani v četrtek _* jjkj. 1950 izpred kapelico sv. Nikolaja » 0i ob 16.30. — Žalujoči: žena PeP»> '%»; bina. Lili. Marija Franci, Leo in vnučki. — Ljubljana, New York,
V visoki starosti 93 let nas jo * zapustila naša ljubljena mama vogte>\,u)> PAHOR ANTONIJA roj. SOSIČ. v petek 2. junija ob 14.30 z Žal J* jj«t, sv. Antona. - Žalujoči: Slava. Nin*
Karol, Angola in Milena — Ljubjj“"
31. maja 1950.
*********
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik LJusim Bole —	uPia\t
štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva	jaspw
52-61 do 52-65 —• Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon 06 oddelka 36-85 — Stev. cek. računa 604-90601-0
vav r uric, študent Stroju« -L Sl» tar PDU, SLAVKO TOMINEC, študeo\ejC, vlstlke, član odbora PDU IGOR KO v* p0-študeni rudarstva, član odbora P^uj j«' grob pokojnega Tominca bo v četrtek Janija ob pol 16. uri z Žal. Vavpotiča, jW trtek ob 17. uri iz hiše žalosti Ježica • jj < vačiča pa. bomo spremili na zadnji. soboto, v domačim kraju St. Jurij ** nici. — Naj jim bo lahka domača zenw Planinci ln alpinisti univerze. " Komitet LMS rudarsko-metalurške tete sporoča žalostno vest, da se je „ii>' ponesrečil IGOR KOVAČIČ, študent » ^ stva III. letnika. Predanega in akt člana ter dobrega študenta se bomo spominjali.
Sporočamo žalostno vest, da se je v nah smrtno ponesrečil naš sošoleO KOVAČIČ, študent rudarstva, ^vest-cjjjj*-variša in dobrega prijatelja bomo v trajnem spominu. — Študentje Partijska celica strojne fakultete »»J svojo člane, da je tragično član tov. FRANC VAVPOTIČ. Njegov* rana smrt je povzročila v naših vT8]t()t PEj ko izgubo. Ostal nam bo v spominu J. tjl* dan član in zvest tovariš — 1	'
stroj, fakultete.
Sporočamo, da se je v plani®?*1 naitf* ponesrečil tov. FRANC VAVPOTIČ. ** £ strojne fakultete. Smrt aktivnega odličnega tovariša nas je globoko Tovariš France je s svojim doiom ii.ta, r,
-- ‘ik mTadinea-^kt^