Pn»atn«iiia iierilk* Din l.~» v, LETO IV, Izhaja vsak dan opoldne, itvzemši nedelje ln praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlflr. • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka ia odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Stev. 19.633. V Sloveniji zmagala SLS. Od U7 mandatov dobi SLS 82, radičeve! <11) skupno s SKS (5) 16, SDS 12, socialisti 4, radikali 2 in katollSki Nemci 1. Kakor običajno, tako so tudi to pot vse -slovenske stranke z doseženim votivnim rezultatom zadovoljne. In kolikor se tiče ta rezultat SLS in SDS', smeta tudi biti obe stranki zadovoljni. Zaaj ohranila je svoje posestno stanje SLS in tudi pri oblastnih volitvah dokazala, da je edino ona prava zastopnica slovenskega naroda. S tem rezultata® je lahko zadovoljna, pa čeiprav si tudi SLS ne sme prikrivati, da bi smel hiti rezultat za njo s© povoljnejši. Toda še bolj je lahko zadovoljna SDS. Znatno je padla volivna udeležba, toda SDb je veseno zbrala večje število glasov. To je rezultat, ki je na vsak način pozitiven. Zlasti pa je presenetljiv uspeh SDS v mariborski oblasti, kjer je SDS dosegla 6 .mandatov, skoraj še enkrat toliko, kolikor se je z ozirom na volivni red moglo pričakovati. Krepko zagrenjen pa je ta uspeh z izgubo Maribora in Celja, ki sta oba trdno prešla v roke nasprotnikov SDS. . Z volivnim rezultatom pa ne more M ti zadovoljna SKS. 2e to, da je dobila meščanska SDS na deželi več glasov, ko čisto kmetsko stanovska SKS, je za SKS težak udarec. Bistveno so k temu udarcu pripomogla nasprotja med bivšimi republikanci in kmetijci, ker ni znalo vodstvo SKS ta nasprotja pravočasno likvidirati. Tudi ni SKS tehnično dorasla volivneaiu boju. Priznati pa je tudi treba, da je imela SKS nad vse težavno stališče in da je dosežen rezultat, da se je SKS trdno zasidrala med podeželskim ljudstvom in da bo še krepko napredovala, če bo delala z vso intenzivnostjo. Druge stran’ e niso dosegle skoraj nobenega uspeha in tudi 4 socialistični poslanci ne ovržejo te resnice. S slovenskega stališča pa je pozdraviti nedeljske volitve zlasti z ozirom na rezultat v Prekmurju. V Zagrebu se je pred volitvami govorilo, da imajo nedeljsko volitve plebiscitaren pomen. Danes moremo tudi mi Slovenci to potrditi, ker so Prekmurci s svojim glasovanjem dokazali, da so Slovenci. In ta dokaz, je uajbolj razveseljiva stran nedeljskih volitev. (Podrobni rezultati na 2. in 3. strani.) Rezultati^ostalih delov države. V ZAGREBŠKI oblasti do-be, po dosedanjih rezultatih sodeč, ra-didevci 70 mandatov, komunisti 2, fran-kovci 1, federalisti 3, radikali 11, SDS 1, ostali mandati so sporni. V PRIMORSKO KRA.TISKI OBLASTI dobe: SDS 30, HSS 28, radikali 3 in da-vldovičevci 1 mandat. HRVATSKA. Zagreb, 23. I. V Osijeku so zmagali federalisti, v Karlovcu radičevci in v Sisku samostojni demokrati. Djalcoviea, 23. I. Izvoljen 1 radikal. Krapinske Toplice, 23. I. Izvoljen i radikal. Bjelovar. 23. I. 1 HSS. Sušak. 23. I. Izvoljena 2 HSS. Krk, 23. I. Izvoljeni: 1 HSS, 1 davidovičevec, Cirkvenica, 23. I. Izvoljen 1 HSS. Novi, 23. I. l radikal. Zagreb, okolica: 5 radičevcev. Karlovae, okolica: 2 radidevca. Krapina: 1 HSS. Petrinja: 1 HSS. Samobor: 2 HŠS. Varaždin: Združeni federalisti in klerikalci 1 mandat, 1 SDS. Osijek: 2 federalista, 1 radikal. SLAVONIJA. V osiješki oblasti dobe radičevci 39, SDS 5, zemljoradniki 1, federalisti 3 in radikali 13 mandatov. DALMACIJA. V iužni Dalmaciji dobe radičevci vse mandate. V severni Dalmaciji dobe radičevci 29 mandatov, njihovi disidenti 11, federalisti 1, SDS 7, jugoslovenski blok 2, zemljoradniki 2, HPS 1 in radikali 2 manda- Makarska: 3 HSS. Imotski: Vsi radičevci. Šibenik: 1 zemljoradnik. Rab: 2 HSS, 1 davidovičevec. SPLIT — komunistifrno-radičoTfcki. Split, 23. I. Pri današnjih volitvah so zmagali neodvisni delavci in radičevski disidenti. VOJVODINA. Subotica: Radikali 6, HSS 2, združena opozicija 2. Baranja: radikali 5. Račka: radikali 4, opoz. blok 1, radi- čevci 1. Sombor: 2 radikali, 1 opox. blok. Bačka Palanka: radikali 4. Apatm: radikali 5. Boimo: radikali 2. Novi Sad, mesto: radikali 2, davido-vičevci 1 in SDS 1. Novi Sad okraj: radikali 3. david. 2, SDS 1. Vinkovci: radikali 3. Zemun: radikali 1, SDS 1. Veliki Bečkerek: radikali 1, Nemci 1, demokrati 1. Kikinda: radikali 2, zemlj€radnikj 1. Stari Bečej: radikali 2, radičevci 1. Žapanj: radikali 2, radičevci 1. Kitelj: radikaj^ 2, radičevci 1, Stara Kaniža': radikali 2. Velika Kikinda, okraj: radikali 2, ra-dičevoi 1. Ko vadi ea: radikali 2, SDS 13. Nora Kaniža: radikali 2. rad. disidenti 1. Pančevo, mesto: radikali 1, Nemci J. nS°V°’ ^raj: radikali 1, Nemci 1. Bačka: radikali 44 mandatov, SDS 2, HS 6, opozicijski blok 7 Subotica: radikali 5, HSS 3, opozicijski blok 3. • Ilok: radikali 2, HSS 1. Muma: radik. 3, SDS 2. Mitroviča: radik. 1, SDS 1, zamljor&d-niki 1. St. Pazova: radik. 3, HSS 1, SDS i. Sid: radik. 2, SDS 1. Zemun: radik. 2, SDS 1. Senta, mesto: radikali 2, opoz. blok 2, Senta, okraj: radikali 4. Mesto Jaša Tomič: radikali 3, demokrati 1. Novi Bečej: radikali 3, zemljoradniki 2. BOSNA IN HERCEGOVINA. V travniški oblasti dobe radikali 5 V Beogradu zmagali doviduvičevci. Beograd, 23. I. Pri današnjih oblastnih volitvah so debili davidovičevci 6 mandatov, združeni radikali pa 5. Druge sira:. Dob 63 <5. _ .o prejele u.beriega mandat*, a d.,: demokrati 8816. radikal V Zagrebu dobili radiem c n«jveč glasov. Zagreb, 23. I. (Ob 23.) Silna napetost je vladala za volitve v Zagrebu, zlasti še vsled tega, ker so bile zagrebške volitve nekaka preizkušnja, če je Radič ohranil svojo pozicijo. Volitve pa so dokazale, da je Zagreb enako odločno za kmetsko fronto in da je na čelu te fronte celo v meščanskem Zagrebu seljački Radič. Rezultat volitev je sledeč: Od okoli 30 tisoč volivcev je volila samo polovica. Radičevci 4802, federalisti 3550, komunisti 2030, SDS 1807, frankovti 1660, Ko- šu. ic ^UrlevLanci) 280, službena radikalu. Ls.a dr. Gmajnerja 610, disideot-s! a radikalna lista Trbojeviča, 280, davi-481 družen: s ciališti 342. dovičevci 415, združeni katoliški blok Od 11 zagrebških mandatov, dobe torej radičevci 4, federalisti 3, komunist 2, sen . s.o„ni demokrati 1 iri‘frankove.f 1 mandat. Zagreb je torej volil povdarjefio levi čarsko. mandatov, demokratska zajednica 7, radičevci 11. V banjaluški oblasti dobe zemljoradniki 11, SDS 5, demokratska zajednica 8, radičevci 5 mandatov. V mostarski oblasti dobe radičevci 11, zemljoradniki 8, radikali 8, demokratska zajednica 6 mandatov. V ttulanski oblasti dobe radikali 5, radičevci 7, zemljoradniki 11, demokratska zajednica 17, SDS 1 mandat. V vrbaški oblasti dobe radičevci 13, zemljoradniki 12 mandatov. 0 16 mandatih je še neanano, kam pripadajo. Sarajevo, 23. I. Izvoljeni so: 1 HSS, 3 radikali in 3 Demokratske zajednice. HECEGOVINA. Radičevci 11 mandatov, radikali 8, Demokratska zajednica 6. Trebinje, 23. 1. Izvoljeni vsi trije radikali. Mostar, 23. I. Izvoljen 1 radikal in 1 Demokratska zajednica. ČRNA GORA. Cetinje: david. 1. Peč: radi’ ali 2, demokrati 2. Istočki okraj: radikali 2. Djakovica: radikali 1. Podgorica: radikali 1, Maleški okraj: radikali 1. Novi Pazar: radikali I.: 518 glasov, radikali II.: 481 glasov, dav. demokrati: 178 glasov. SRBIJA. SKOPUANSKA OBLAST. Po dosedaj znanih rezultatih pride v skopljansko oblastno skupščino 26 radikalov in 8 demokratov. Skoplje: 2 radikala, 2 demokrata. V beograjski oblasti bo, kakor kaže, najbrže 40 radikalov, 8 demokratov, 6 SDS, 4 zemljoradniki, 2 Nemca. Kačanički okraj: 1 radikal. Grapovo: 1 oficielni in 1 neoifoielni radikal. Galič: 1 radikal. Goropoljski okraj: 3 radikali, 1 david. Veles: 1 radikal. Požečki okraj: 2 radikala. Tetovo: 1 radikal. Aleksinac: 4 radikali, 1 davidoviče- vec. Kičevo: 1 radikal, 2 davidovičevca. Ohrid: 6 radikalov, 2 davidovičevca. Prilep: 2 pristaša skupine Vasilije Tr-biča. Robar: 3 radikali. Vrhovo: 3 radikali. KruSevae: 1 radikal. Rosanski okraj: 4 radikali, 2 davidovičevca. Začanjski: 1 radikal, 1 davidovičevec. Trsteniški: 1 radikal, 1 davidovičevec. TrsteniSki: 1 radikal, 1 davidovičevec. Kopavnički: 2 radikala. Sokolonja: S radikali. Kragujevac mesto: 1 dem.,, 1 rad, Kragujevac: 1 dem. 1 rad, Jagodina: 1 demokrat. Knjažovae, 1 demokrat. Zaječar: 1 radikal. čačak: 1 neodvisen radikal.— Valjevo: 1 radikal. Bitolj: 2 demokrata, 3 radikali. Pirot: 1 demokrat. Niš: 3 radikali. Kačauik: 1 radikal. Leskovac: 1 demokrat. ST. RADIČ O VOLITVAH. Zagreb, 24. jan. Včeraj, po razglasitvi volivnih rezultatov v Zagrebu, ee ^ zbralo okoli 2000 meščanov in omladto-, cev, ki so priredili po mestu manifesta«#* jo za HSS in Stjepana Radiča. Krenili sonato v Hercegovačko ulico pred stana vanje Stjepana Radiča. .Ta se je pojaivtf na oknu, nakar ga je neki osnladin«* nagovoril. Stjepan Radič je v svojeru odgovoru izvajal, da je HSS, ;ko je leta 1920. nastopila samostojno, dobila dve tretjini glasov, drugič je leto-1923. debila s Hrvatskim blokom oba zagrebška mandata, danes pa je dobila relativni večino. Pri bodočih volitvah-bo. HSS oba zagrebška mandata obdržala,,, Govoreč o programu HSSin o njeno* razmerju do države, je> izvajal, bres-Hrratov ni vlade iu no proti -ajhn. Včeraj sem zvedel, da se namerava Uzuoo-, vič rešiti pašičevcev ip da'ostane piri-politiki sporazuma. Izključil bo 19 radik* lov iz kluba, saj smo tudi jpi mnoge ključili iz svojega kluba, pa čeprav na> je ostalo vsled tega le petdeset. f Boža Maksimovič je odredil, da se sptef' ste na prosto vsi čuvarji 'jia&ih *jkcia$£ v Bosni in drugod. Toda tegft njegovi organi nočejo izvršiti. Maksimovič je ob^ ljubil, da bo zadevo preiskal in-krivce, kaznoval. Če pa so to delali do^ovorav, z njim, bomo mi v torek inte.ipehrali tone bomo glasovali za proračun notranja-ga ministrstva in moral bo priti drug, notranji minister. * v. ■}. Ko so se meščani pričeli razhajati,,j« krenila povorka ha Jelačičev irg? kjer; pa jih je pričakovala številna policij*,, ki je hotela manifestanle razpršiti. Prišlo je do spopadov in so bile 4 izložbi razbite. . - ? MACIA IN GARIBALDI OBSOJBNA. . Pari*, 23. I. Včeraj se je razglasila obsodba nad vodjo katalonske zarote Mfc-cio in nad italijanskim agentom Rieeiotfc*-jem Garibaldijem. Macik ‘ip, GaribaMS sta bila obsojena vsak na .dva ,me»e>c^ ječe in 100 frnakov globe. Ostali ud«l«jr ženci katalonske zarote pa bili obfcOr jeni vsak na 1 mesec jeiein C6 fraofc®f globe. izvolila 3 SOS in 2 SLS. 1. Realna gimnazija 2. Me.Ahi drcm 3. Št. Jakobska šola 4.' Sola na Prulah ft Cerkvena ulica „ 6. Coja&v graben •' 6a. Cojzov gTaben 7. ReMJkg' j 8. Licej > r-, j 9. I. drž. gimnazija ! 9a. I. drž. gimnazija '40. Juetična palača 4-1. Žensko učiteljišče 12. Moško učiteljišče 48, Ledina '14.1 Mesina ubožnica 45. ČeŠnovar 46. Sp. Šiška 17, Sp: Šiška 18. Sp, Šiška Ilir. til ilis. S«. SDS SLS lis leriit SIS 545 33 241 240 22 — 9 578 23 234 286 22 i 12 469 32 232 185 14 — 6 461 41 230 157 25 3 5 581 88 241 221 17 11 3 314 30 166 96 14 2 6 • 348 31 187 106 15 1 8 404 39 267 140 45 5 8 C03 24 288 137 42 — 12 320 22 178 96 19 3 12 334 42 168 100 19 4 563 39 243 226 36 4 15 392 17 192 128 39 6 10 555 24 206 174 22 4 5 488 42 198 207 29 3 9, 604 60 219 285 24 12 4 520 57 232 210 8 1 11 414 86 154 135 25 8 6 487 125 145 160 45 7 5 399 86 137 123 28 0 tj 3 Skupno 9253 941 4159 3412 510 77 154 Izvoljeni so torej od kandidatov Nadrednega bloka: dr. Puc, Tavčar in Ivan Mohorič. Od SLS pa sta izvoljena: dt. Brecelj in Rojina. Nobena druga stranica ni dosegla količnika. . Pri skupščinskih volitvah dne 8. februarja 1925 pa so dobili: Socialisti 430, komunisti 479, skupno Zadovoljni »o bili včeraj ljubljanski samostojni demokrati, ko so izvedeli za ljubljanski volivni rezultat. Ker v Ljubljani so v reenici odrezali proti pričakovanju dobro. Tako govore številke in tega suhega dejstva ni mogoče utajiti. Padla je votivna udeležba in nič manj ko 4818 volivcev je ostalo doma,, toda vseeno fe SDS napredovala za celih 158 .glasov. Ni sicer ta napredek bog-zna kako -velik, ali pomemben je, če se upošteva, da so bili pToti SDS naperjeni težki kanoni, od katerih- je bil pač najtežji polom Slavonske banke in pa malo prikupne metode SDS. Ce je kljub temu SDS napredovala, jpotem dokazuje to, da ima SDS izvrstno delujoč aparat in močan tisk. Nasprotniki SDS to dejstvo dosledno premalo upoštevajo tn posebnost svoje vrste je, da ne razpolaga SLS, ki ima dominanten položaj med slovenskim narodom, s tako močnim tiskom ko SDS. Še mnogo manj pa upoštevajo ta moment drugi nasprotniki SDS; ki čisto pasivno gledajo, da črpajo njih pristaši vse informacije ii »Jutra«.« Ljubljanski volivni rezultat je dokaz-zal, da je strankarski aparat dober iu da je tudi disciplina med volivci SDS zanesljiva. Vidi ee, da geslo o takozvani naprednosti ,5e vedno učinkuje in da ima 4n svoje lepo »zasluge« tudi SLS. Neverjetno, kako težke napake si je dovolila v tem oziru SLS. Ko je priobčil »Ilustro-vani Slovenec« znano neokusno karikaturo, kako jftše pok. dr. Tavčar na slov. kmetu, je SLS bistveno pripomogla, da fe imelo geslo o napredni fronti uspeh. Ta uspeh je Se povečala SLS, ko je ravno na dan volitev v »Ilustrovanem Slovencu« spominjala na nekdanje boje v kranjskem deželnem zboru. Na eni strani hoče. veljati SLS kot prava in edina •zastopnica Slovencev, ki edino more do--bojevati sedanji boj slovenskega naroda -za »voje pravice, na drugi strani pa se •he more premagati toliko, da bi skrila klerikalno kopito. Ni ravno znak dobre ■ taktike, da se SLS te napake še ni opro-3*tila. Svojo časnikarsko premoč v volivnem boju Je SDS dokazala, pa čeprav je zadaje dni »Slovenec« krepko posegel v torej 909 glasov, napredni blok 4000, dr, Korošec 4365 in Narodna zajednica, kjer so tedaj volili tudi nar. socialisti 867 glasov. Tedaj se je udeležilo volitev skupaj 10.141 glasov, dočim je volilo sfedaj od 14.084 volivnih upravičencev samo 9271. Volivna udeležba je torej padla za 870 glasov in se volitev ni udeležilo 4813 volivcev. Ti so torej v Ljubljani najmočnejša stranka. boj. Toda pripomnili bi le eno. Naj bi imela SLS na svoji vesti Slav. banko, pa bi videli, kako bi znal udarili sam. demokratski tisk! Takoj v zvezi s tem, pa je treba povedati še drugo konstatacijo. Neverjetno, kako so Ljubljančani dobre volje. Ko je prepadla Jadranska banka, so samo skomignili z rameni in sedaj, ko je prišel še polom Slavenske banke, niso storili nič drugega. Blagor ljudem, ki so v teh žalostnih časih tako dobre volje. Kadar je političen boj pritiran na ostrino noža, tedaj množice poznajo le boj med dvema skupinama. Tako je prišlo tudi včeraj v Ljubljani in zato je boj med SLS in SDS potisnih čisto v ozadje socialna vprašanja in združeni socialisti, komunisti in vse ostale socialistične skupine niso mogle zbrati niti dve tretjini količnika. In vendar so dobili socialisti in komunsti 1. 1920 že mnego preko 2000 glasov. Mirne vesti lahko rečemo, da ni nobena stranka doživela včeraj v Ljubljani tako težkega poraza ko združene delavske stranke. Je pa čisto naraven ta poraz, ker niso toliko nastopile združene delavske stranke, kakor pa združeni delavski voditelji. In tem je izrekel ljubljanski delavec svoje nezaupanje. Radikali so dobili v Ljubljani 500 glasov. Pa še ta stavek je treba popraviti, ker teh 500 glasov niso dobili radikali, temveč jih je dobil dr. Ravnihar. In kdor Ljubljano količkaj pozna, nam bo potrdil, da bi debil dr. Ravnihar vsaj še enkrat toliko glasov, če ne bi kandidiral kot radikal. Nič ne pomaga skrivati se resnici, toda radikalna stranka v Ljubljani pri sedanjih razmerah ne more doseči uspeha. Plat zvona bije sam. demokratski tisk proti režimskim strankam, za vse napake vlade — in teh ni malo — odgovarjajo ljubljanski radikali, na vodilnih vladnih mestih pa sede eksponenti SDS. Pri takih razmerah je uspeh pač politična nemogočnoet. SLS ni dosegla včeraj tega števila, kakor ga je dosegel pri zadnjih skupščinskih volitvah dr. Korošec. Prav nič ne dvomimo, da bo sam. demokratski tisk vsled tega hrupno govoril, da nima več dr. Korošec pravice do ljubljanskega mandata. Ta trditev pa je še čisto nedo- kazana. Zakaj pri skupščinskih volitvah je šlo samo za bej med dr. Korošcem in Ivanom Mohoričem, d n zaradi tega boja je šlo na volišče še 813 ljudi, ki so sedaj ostali doma. Če pa še glasove teh volivcev prištejemo glasovom SLS, po, tem je jasno, da bi tudi sedaj dr. Korošec zmagal. Končno treba izpregovoriti tudi o manjših strankah. Radičevci so sami javno proglasili, da je njih kandidatna lista samo števna in zato ima tudi njih kandidatura le manjši pomen. Vendar pa so z doseženim številom glasov dokazali, da imajo pravico do enega zastopnika v ljubljanskem občinskem svetu in to je bil tudi edini namen njih kandidature. Najslabše pa so odrezali na včerajšnjih volitvah bivši narodni socialisti. Župansko mesto Ljubljane so nekoč zahtevali za sebe, na včerajšnjih volitvah pa so dokazala, da so dali naprednemu bloku največ 158 glasov, ker tudi v boju proti njim je dobila SDS na zadnjih skupščinskih volitvah 4000 glasov. Mandat je bil torej g. Tavčarju podarjen, dasiravno ni mogoče zanikati, da je šele NSS omogočila SDS, da nastopi pod firmo naprednega bloka in da so vsaj v tem oziru bivši narodni socialisti storili svojo dolžnost. Tr da sedaj po izvršeni dolžnosti je pač najlepše, če popravijo svojo firmo in preidejo z glasbo in razvitimi jadri definitivno v SDS. K vsem tem komentarjem na rezultate številk pa bi dodali še par splošnih pripomb. Predvsem bi podčrtali veliko število volivcev, ki so ostali doma. Reči, da so ti volivci sami slabi državljani ali pa nezavedneži, je več ko smešno. Narobe je edin pravilen zaključek ta, da je v Ljubljani skoraj 5000 volivcev dejalo, da j; m sedanja politika strank ne prija in da niso mogli tega drugače povdariti ko s tem, da so demonstrativno ostali doma. V interesu naroda je, da bi stranke ta migLaj s kolom razumele in da bi pričele s politiko, ki v Tesnici odgovarja ljudskim težnjam. In na vse zadnje še pripombo v lastni zadevi. Prepričani smo, da bo marsi-kaka stranka dejala, da smo mi krivi, če ni dosegla lepšega uspeha. Vsem tem bodi povedano, da nismo mi tisti, ki navdušuje ljudi za politiko strank, temveč, da je to delo strank samih. Naj delajo boljšo politiko in še mi bomo za nje navdušeni. Za slabo politiko pa se ne moremo navduševati ne mi in ne volivci, ki niso omamljeni od strankarskih gesel. Ljubljanske volitve so dokazale, da treba dovršiti še mnogo politično prosvetnega dela, predno pridemo do res zadovoljivih Tezultatov. Rezultat pa bo zadovoljiv, kadar bo Ljubljana, slovenska metropola dokazala, da je na čelu boja zn samoupravno in Zedinjeno Slovenijo, ne pa, da je samo najbolj vidno bojišče za zastareli boj med klerikalci in liberaleL Ni naloga Ljubljane ta, da narod .deli, temveč da ga združi 'in s tem usposobi, da bo znal braniti svoje pravice proti vsakomur. Rezultat volitev v Izvoljeni 40 SLS. 4 SKS, 1 HSS LJUBLJANSKA OKOLICA. Izvoljenih 5 od SLS: Josip Gostinčar, Josip Brenčič, Peter Hauptman, dr. Anton Brecelj in Josip Perme. Od SDS: Zebal Ivan. Od SKS: Pipan Ivan. Volilnih upravičencev 17.177. Od 11.410 oddanih glasov so dobili SLS 7089, SKS 1337, ZDS 1278, SDS 1364, radikali 151, bernotovci 191. KRANJ. Izvoljeni 4 od SLS: dr. Jože Basaj, Anton Umnik, Lovro Planina in Ivan Ma-jeršič. Od SDS: dr. Albert Kramer. Od 9504 oddanih glasov so debili: SLS 6355, SDS 1637, SKS 995 in ZDS 516. RADOVLJICA. Izvoljeni vsi trije kandidati SLS in sicer: Jakob, Jan, Peter Arnež in Josip Lavtižar. Volivnih upravičencev 8879. Glasovalo je 6232 volivcev ali 73 odstotkov. Dobili so: SLS 3233, SKS 545, SDS 1310. ZDS 860, NRS 131 in bernotovci 141.* KAMNIK. Izvoljeni vsi trije kandidati SLS. Oddanih 6153: dobili so: SDS 604 glasov, SLS 4601, SKS 677 in ZDS 371. LITIJA. Izvoljeni vsi štirje klerikalni kandidati. Od vpisanih 9461 je glasovalo 6842. Dobili so: SLS 4512, SKS 707, SDS 861, ZDS 742. ČRNOMELJ. Izvoljena oba kandidata SLS in sicer bivši posl. Josip Nemantž in Evg. Jarc. Oddanih glasov 3676, dobili so: SLS 2167, SKS 988, SDS 520. NOVO MESTO. Izvoljeni od SLS dr. Ivo Cesnik odvet nik v Norem mestu, Josip Kastelic, žu-pn v Žužemberku, Ignacij Pevec, posestnik v Skovcu in Ivan Pezdire v Dolenjih Sušicah. Od SKS je izvoljen: Janko Bukovec, tajnik SKS. Oddanih glasov 7570, dobili so: SLS 4744, SKS 1641, SDS 922, ZDS 263. ljubljanski oblast , 6 SDS, 1 ZDS, 1 kat« Nemec. KRŠKO. Izvol eni so 4 SLS in 1 SKS. 04 SLS: dr. Anton Milavee iz Ljubljane, Fr. Kobal, Matej Tomazin in Ivan Colarič. Od SKS inž. Frane Zupančič. Dobili so SLS 6548, SKS 1968, SDS 859, obe socialistični 183. KOČEVJE. Izvoljeni 3 SLS in sicer dekan Anton Skubic, prof. Evg. Jarc in Jožef Strnad in nemški nacionalec (župnik J. Eppich). Oddanih 7046, dobili so: SLS 3437, Nemec 1740, SDS 778, SKS 612 in NRS (Tschinkel) 479. BREŽICE. Izvoljeni 2 SLS in 1 SKS (Urek). Od 8175 volivcev se je udeležilo volitev 4769. Dobili so: SLS 2304, SKS 1256, SDS 717, Slov. federalisti 68, ZDS 352 in bernotovci 72. LAŠKO. Izvoljeni od SLS Jože Žmavo in M«t*w Deželak ter od socialistov: Sitar Ignac. Volivnih upravičencev je bilo 12.433, volitev se je udeležilo 5625. Dobili so: SLS 2243, SKS 204, ZDS 1834, SDS 1064 in Bernot 290. LOGATEC. Izvoljeni od SLS: dr. Natlačen, odv. v Ljubljani in Gabriel Oblak, župan v Dol. Logatcu. Od SDS: Poljanšek Valentin Iz KASTAV. Okraj Kastav, končni rezultat Vseh volivcev 2906, volilo 1766. Dobili so: HSS 1056, združeni demokratski stranki 710. Izvoljen je poslanec HSS. Podrobni rezultati. LOGATEC. Številke pomenijo: 1. št volivnih upravičencev, 2. število volivcev, 3. SLS, 4. SDS, 5. SKS, 6. ZDS, 7. Benotovd, 8. NRS. Begunje 334, 212, 167, 11, 82, 2, , . Cirkniea 614, 333, 222, 74, 9, 18, , 16. Volitve V konsUtuaoto dne 28. no*. 1920 V Narodno aVupšžlao dne 18. marca 1924 V Narodna akuoičlna dne 8. februarja 1926 Vseh volilnih upravi- čencev Od- danih glasov •e -5 3 o C ja «— »N “ -S2 SLS 2 ~ O «3 -ši- o ° JDS (SDS, -Narodni blok) 7o SKS 7« Radi- čevci 0 1 /0 Socialisti 7o Ko- munisti 215.272 <158.255 73-5* » 157.174; 369 12.348 7*3 32.585 212 30.675 .*v' '19-3 16.376 250.127 178.565 71-4 106 8221 62'4l, 14 654 85 11.015 62 10.186 57 i3.324 7-4 5.589 264.956 186.532 704 101.986 563 23.669 126 . 12.320 6'6 20.431 109 7.237 3'9 5.347 °/ /0 NRS Osialo 7.195 7» 103 31 29 3.290 Vmarlbor--tki oblasti 1.190 1-8 0.6 7.195 6.234 9.472 46 38 5 Gornji Logatec 818, 796, 326, 270, 34, 2, 4. Iga ras 649,-390, 254, 117, 15, 1, —, 3. Planina 401, 268, 197, 65, 4, 2, —, —. Nova vas 673, 348, 216, 21, 11, 98, —, 2. Stari trg 874, 536, 331, 162, 20, 20, —, 3. GLAVARSTVO KRANJ. Številke pomenijo: 1. število volilnih upravičencev, 2. število volivcev, 3. SLS, 4. SDS, 5. SKS, 6. ZDS. Kranj 115-1, 584, 110, 431, 23, 20. Jezersko 208, 150, 140, 5, 3, 2. Kovor, 325, 244, 123, 30, 20, 71. Preddvor 734, 419, 350, 34, 27, 8. Škofja Loka 405, 273, 190, 70, 10, 3. Trata 560, 3S3, 326, 26, 27, 4 Trži« 858, 704, 242, 304, 16, 152. Železniki 209, 169, 86, 81, 1, 1. Cerklje 992, 599, 528, 26, 90, 15. Mavčiče 304, 220, 152, 8, 42, 18. Naklo 488, 382, 285, 21, 67, 9. Poljane 44, 323, 230, 37, 52, 4. Predoslje 630, 440, 312, 40, 71, 17. Selca 716, 429, 307, 50, 69, 3. Stara Loka 981, 645, 440, 79, 102, 24. Šenčur 715, 553, 353, 12, 155, 38. Zg. Pesnica 209, 133, 110, 17, 2, 4. žminek 368, 269, 237, 16, 12, 4. GLAVARSTVO ČRNOMELJ Prvo število pomeni volilne upravi čenče, drugo SLS, tretje radičevce, četrto SKS, peto SDS, šesto NRS. Adlešiči 312, 163, 24, 17. Drašiči »5, &9, 28, 7. Črnomelj 536, 203, 94, 81. Staritrg 448, 141, 150, 15. Semič 738, 317, 91, 80. Dobliče 199, 108, 9, 9. Dragatuš 322, 132, 28, 20. Gradac (Podzemelj) 599, 160, 92, 133. Suhor 34:2, 59, 172, 4. Metlika 497, 131, 134, 90. Talči vrh 317, 194, 5, 13. Radoviča 165, 97, 18, 8. Sinji virh 141, 15, 77, 1. Vinica 599, 290, 40, 40. Bož jakovo 182, 119, 31, 2. GLAVARSTVO KOČEVJE. Prvo število pomeni volilne upravičence, drugo SLS, tretje nemško stranka, četrto SDS, peto SKS in šesto NRS. Banjaloka 379, 86, 3, 16, —, 16. Borovec 155, 26, 71, 1, —, 7. Cvišlerji 330, 37, 180, 3, 5, 9. Dolenjavas 546, 342, 26, 24, 1, 26. Draga 362, 52, 13, 50, 4, 3. Fara 405, 159, 2, 15, 1, 6. Hrib 733, 163, 3, 140, 29 ,1. Kočevska Reka 179, 7, 94, 3, 3, 33. Kočevje 829, 90, 151, 78, 13, 215. Knežja Lipa 123, 5, 77, 1, 2, 4. Koprivnik 309, 8, 208, 16, 2, 2. Karlovica 258, 103, 1, 9, 43, 3, Livold 237, 39, 138, 7, 1, 1. Morava 165, 2, 75, 16, 2, 12. Mali Videm 759, 523, 4, 12, 72, 1. Mala gora 240, 10, 154, 2, 2, 1. Mozelj 271, 3, 149, 1, 6, 13. Osilnica 379, 72, —, 9, 12, 21. Pri cerkvi 206, 138, 1, 3, 39, —. Ribnica 762, 403, 7, 148, 27, 40. Rob 303, 126, 2, 10, 46, 1. Rašica 366, 181, 2, 2, 77, —. Sodražica 668, 300, 1, 153, 28, 9. Stara cerkev 325, 18, 200, 8, 1, 9. Stari log 195, 6, 132, 2, —, 4. Veliko Lašče 163, 48, 2, 13, 76 —. Žlebič 367, 226, —, 25, 41, 1. Sv. Gregor 438, 209, 2, 4 1- Gora 90, 50, —, 9, 2, . GLAVARSTVO NOVO MESTO. Prvo število pomeni volilne upravičence, drugo SLS, tretje SKS, četrto SDS peto ZDS. Bela cerkev 238, 110, 34, 22, 44. Brusnice 413, 194 54> 'i Črmošnjico 344, 38, 37, 19, 17. Dobrniče 541, 283, 117, 1.1, 1. Dvor 288, 150, 21, 53, —. Mirna 296, 110, 44, 55, 13. Mirna peč 845, 220, 118, 23, 19. Novo mesto 819, 201, 32, 245, 86. Orehovica 281, 103, 93, 8, 2. Prečna 620, 186, 62, 107, 18. Smuka 160, 57, 9, 6, 1. Št. Peter 524 331, 11, 6, 1. Podgrad 210, 82, 23, 11, • Stopiče 529, 333, 25, 5, 2. Vavta vas 265, 85, 31, 49, 2. Toplice 783, 307, 101, 80, 5. Trebnje 725, 285, 173, 37, 14. Velika Loka 607, 146, 271, 7, 2. Zagradec 218, 83, 79, 5, —. Žužemberk 402, 180, 43, 36, 3. Hinje 477, 217, 23, 8, 3. Šmihel pri Žužemberku 182, 85, 39, 4 L Ajdovec 174, 125, 8, 8, 2. Ambrus 360, 274, 5, 3, 3. Tihaloj 155, 104, 2, 7, 1. Sela pri Humborku 128 94 22, 2, 2. Mali Slatnik 267, 170, 22, 4 1®-GLAVARSTVO LITIJA. Prvo število pomeni volilne upravičence, drugo SLS, tretje SKS, četrto SDS in peto ZDS. Dole 158, 120, 1, 2, —. Gradišče 175, 136, 132, 3, 1. Hotič 410, 126, 21, 87, 84. Izlake 726, 156, 12, 129, 153. Kotredež 313, 89, 15, 74 45. Kresnice 208, 126, 6, 6, 21. Litija 437, 289, 9, 57 14 Moravče 387, 280, 15, 17, 5. Polšnik 398, 211, 7, 8, 13. Prežganje 445, 340, —, 2, 5. Radohova vas 330, 195, 40, 5, 5. Sava 125, 73, 8, 7, 3. Stična 495, 250, 32, 21, 39. Št. Lambert 309, 149, 23, 33, 16. Šmartno 603, 326, 12, 79, 38. Temenica 254, 154 14, 7, 9. Višnja gora 451, 301, 17, 40, 6. Videm 414, 152, 138, 15, 2. Veliki Gaber 409, 200, 123, 5, —. Vače 393 155, 100, 31, 4 Zagorje 1202, 187, 12, 218, 278. Žalna 249, 17§, 10, 5, 2. Polica 186, 164, —, 1, —. Vol., Pece 220, 60, 59, 7, 4. Laae 166, 101, 17, 4, 10. GLAVARSTVO KAMNIK. Prvo število pomeni volilne upravičence, drugo SDS, tretje SLS, četrto SKS, peto ZDS. Blagovica 514, 43, 304, 21, 1. Dob 581 32, 214, 45, 79. Domiale 580, 81, 273, 25, 10. Kamnik 729, 183, 226, 46, 50. Komenda 561, 13, 379, 87, 16. Lukovica 365, 14, 199, 30, 11. Moravče 703, 16, 380, 87 5. Mengeš 400, 47, 250, 11, 14. Mekine 438, 12, 257, 6, 59. Radomlje 456, 49, 273, 14, 11. Stahovica 294 2, 153, 3, 30. Šmartno 202, 3, 96, 29, 2. Vodice 500, 9, 306, 69, 12. Zalog 363, 6, 238, 34 11. Gozd 166, 6, 76, 26, 15. Homec 302, 23, 172, 16, 16. Ihan 257, 20, 157, 1, 4. Podhruška 260, 6, 186, 17, 3. Paloviče 60, —, 57, 1, —. Peče 192, 4 112, 8, 7. Trzin 250, 13, 110, 16, 4. Zgor. Tuhinj 201, 16, 110, 21, -. Zlato polje 131, 1, 73, 6, 11. GLAVARSTVO BREŽICE. Prvo število pomeni volilne opravičence, drugo SLS, tretje SDS, četrto SKS, peto ZDS, šesto slovenske federaliste in sedmo bemotovce. Artiče 415, 81, 17, 114, 19, 15, 3. Bizeljsko 800, 99, 21, 140, 3, 5, 9. Blanca 755, 245, 81, 27, 10, 11, 29. Brežice 788, 206, 128, 54 71, 16, 2. Dobova 716, 193, 40, 174, 42, 1, 3. Gorica 121, 101, 6, , 1, , . Globoko 310, 54 2, 190, 2, 1, 2. Kapele 451, 165, 22, 34, 5, —, 1. Planina 171, 73, 11, 24, 5, —, —. Rajhenburg 853, 281, 210, 5, 31, 3, 1. Sevnica 554, 159, 71, 8-1, 27, 1, 5. Sromlje 284, 99, 4, 80, 1, —, —, Videm 734, 255, 61, 76, 28, 13, 6. Zabukovje 391, 56, 9, 120, 3, —, 1. Pišece 509, 118, 7. 123, 88* 2, 4 Veliki Kamen 323, 119, 26, 11, 16, —, —. GLAVARSTVO LAŠKO. Prvo število pomeni volilne upravičence, drugo SLS, tretje SKS, Četrto ZDS, peto SDS, šesto bernotovce. Dol pri Hrastniku 277, 97, 5, 23, 85, 3. Jurkloiter 534 12«, 82, 4, 6, 2. Laško 291, 49, 2, 2, 165, 4 Loka pri Zid. m. 959, 294, 15, 56, 156, 9. Marija Gradec 727, 486, 3, 11, 44, 2, Sv. Jedert 376, 119, 11, 10, 93, 7. Sv. Krištof 570, 265, 2, 13, 59,. 3. Sr. Štefan 481, 169, 4, 17,-59, 8. Sv. Lenart n. Laškim 186,- 68, 35, 7, Trbovlje 8332, 567, 45, 1698, 370, ‘262. Rezultat volitev v mariborski oblasti. Izvoljeni 42 SLS, 10 HSS, 6 SOS, 3 2DS, 2 NRS In 1 SKS. HESTO MARIBOR. Od 6689 voL upravičencev se je Udeležilo volitev 4865. Količnik so dosegli združene SLS, NRS in Nemci ter socialistična lista. Dobili so: Združene SLS, NRS in'Nemci 2165, SDS 1038, Soc. 1518 in združeni Davidovičevci, SKS in del NSS 144 glasov. Izvoljeni so: dr, Leskovar, dr. Ravnik in Grčar. MESTO CELJE. Izvoljen rad. dr. Goričan. Dobili so: Združeni SLS, radikali in Nemci 666 glasov, SDS 478, ZDS 70, Ber-not 21. Glasovalo je 1235 volivcev. GORNJI GRAD. Izvoljena oba od SLS: Blekač Marko in štrucelj Franc. Od 2572 oddanih glasov so dobili SLS 1956, ZDS 136, SKS 197, in SDS 238. DRAVOGRAD. Izvoljena dva od SLS: Kugovnik Jurij in Stabej Jože in socialist Moderndorfer Vinko. Od 4347 oddanih glasov so dobili SLS 1762, ZDS 174,7 SKS 310, in SDS 528. SLOVENJGRADEC. Izvoljeni so vsi trije od SLS: Pušenjak Vladimir, Guzej Ivan in Blatnik Simon Od 3935 oddanih glasov so dobili SLS 2680, ZDS 718, SKS 162 ln SDS 375. ŠMARJE PRI JELŠAH. Izvoljeni so Štirje od SLS: Turk Ivan, dr. Ogrizek Anton, Marko Kranj in Jože Tovornik. Od SDS pa Perkovič Anton. Od 5389 oddanih glasov so dobili: SLS 3656, SKS 784, SDS 838, ZDS 63 in ber-notovci 49. OKRAJ CELJE. Izvoljenih 5 SLS in 1 SKS. KONJICE. Oba izvoljena od SLS: Napotnik Matija in Bruderman Leopold. Vseh volinih upravičencev 4753, od oddanih 2778 so dobili SLS 2219, SKS 159, ZDS 161, SDS 239. MARIBOR, DESNI BREG. Izvoljeni 8 od SLS: Sagaj Alojzij, Kore s Martin, dr. Schaubaeh Boštjan. Ud SDS Finžgar Jožef, od ZDS Petejan Josip. Od 6699 oddanih glasov so dobili: SLS 3478, ZDS 1671, SKS 417, SDS 882, Ber-not 151. MARIBOR, LEVI BREG. Vseh pet izvoljenih od SLS: Supanič Alojzij, dr. Leskovar Josip, dr. Veble Andrej, Pirnat Franc, Poljanec Ljudevit. Od 6170 oddanih glasov .so dobili: SLS 5506, SKS 415, ZDS 320, SDS 929. PTUJ. Izvoljeni 6 od SLS: Veršič Ivan, Janžekovič Alojzij, Rozman Peter, dr. Kova-tec Janko, Kropi Lovro in Čuš Janko. Od SDS: Lovro Petovar. Od 9352 oddanih glasov so prejeli SLS 6704, ZDS 530, SDS 1353, SKS. 792. LJUTOMER. Vsi trije izvoljeni od SLS: Rajh Jakob, Neudauer Alojzij, Hrastelj Frane. Od 5033 oddanih glasov so dobili SLS 3705, SKS 603, disidenti SLS 86, SDS 594 ZDS 45. MURSKA SOBOTA. Izvoljeni: 2 od SLS: Taflik Franc in Horvat Geza. 2 radičevca: Hidovščok Frane in Kuhar Josip. 1 od SDS: Grdina Ivan, evang. župnik. Od 8552 oddanih glasov so dobili: SLS 2991, radičevci 2756, SKS 648, SDS 1704 radikali 113 in Zagorski 40. DOLNJA LENDAVA. Izvoljeni 4 od SLS: Frane Fallik, Gena Horvat, Franc Kerec, Franc Bočič in ra-dičevec Franc Hidošek. Od 6246 oddanih glasov so dobili: SLS 4072, radičevci 1308, SKS 82, SDS 676 in NRS 108. MEDJIMURJE. - PRELOG. Izvoljeni »o trije radičevci, en hrvatski klerikalec in en samostojni demokrat. Ch. Lucieto: 37 Spomini francoskega vojnega detektiva. Divje je udaril s pestjo na mizo, da sta najina koprca pive kar zažvenketala in zadrl se je: — Zura Teuiel! Navaden orožnik kot jaz bom vendar malo več vedel kot tak osel kot ste vi! Ve Se mnogo več kot oficirji in marsikateri inženjerjL Navaden orožnik ima dostop tja, kamor ne pridej-o nikoli niti inženjerji, niti oficirji! — Res? — Res? Toda, Donnerwetter! Če sem z lastnimi očmi videl, kako polnijo granate s plinom. Na mah sem se nehal smejati, kajti spoznal sem, da mož govori resnico! Ker sem pa hotel orožnika pridobiti zase, sem se začel norčevati iz nove iznajdbe. — Kako hočete spraviti plin v granate, sem mu dejal smeje. To je ravnotako, kot če bi hoteli zapreti vodo v kletko. Orožnik je postal divji in oči so se mu kar iskrile. < ,— A, tako! je vzkliknil. Smatrate me za starega osla! Jaz da ne bi vedel, kaj govorim!... Čujte koliko greste stavit, da te plinske granate res obstojajo? Začel sem se krohotati na vse grlo, potem sem mu pa dejal: — Dragi moj prijatelj, bolje je, če si stvar premislite, kajti izgubili boste svojo stavo! — To mi je vse eno! Za koliko greva stavit? Delal sem se, kot bi premišljal in se obotavljal, potem sem mu pa rekel: — Čujte, dobra duša sem in nočem vas uničiti. Stavim tisoč mark, da plinske granate obstojajo samo v vaši domišljiji! — Velja! je vzkliknil smeje. Pri moji veri, današnji dan pa zame ni izgubljen! — Zame pa še manj! sem si mislil... na tihem. - Ko sem se nehal smejati, sem vprašal vljudno, ket človek, ki hoče nadaljevati pogovor: — In kdaj mi mislite pokazati svojo imenitno granato? — O, kadar vam drago! Da pa ne boste več dvomili, mislim, da je najbolje, če vas pustim prisostvovati poskusu. Seveda, stvar ostane med nama, to »e razume samo ob sebi! — Kajpak! Toda kakšen poskus bo to? ■. — Oni, ki mu bo cesar sam prisostvoval čez nekaj dni. — Cesar? V Essenu! Menda se vam blede! Kako morete verjeti bajki, da bo cesar prišel v Essen! Dragi prijatelj, ali ne vidite, da vas ljudje vlečejo za nos? Orožnik je spet vzrojil, toda obvladal se je in mi dojftl * — Koliko stavite, da pride prihodnji petek cesar sam k poskusu? — še en tisoč mark povrhu! Sem mu naglo dejal. — Velja! Po kratkem premisleku je dodal: — Čakajte me tukaj v petek ob desetih zjutraj in videli boste, ali lažem. Pa vedite: ne pozabite svojih 2000 mark. * — Dobro. Teda smilite se mi, ker sem prepričan, da stvar slabo stoji za vas. Skozmignil je z ramami, mi stisnil roko in odšel pevajoč takrat zelo znano popevko o uničenju Anglije in razkosanju Francije. 25. poglavje. Imeniten poskus. Tu hočem prav posebno opozoriti litatelje na poglavje, ki ga bodo v sledečem čitali, in sicer iz slede-rih vzrokov: Kadar dobi agent naročilo, da preišče kakšno za-devov inzomestvu, je treba, da prinese seboj fotografske snimke, kot dokaz, da so njegova poročila avtentična. ' • v J Lahko je reči: »Jaz sem bil na tem in onem m« in sem videl sledeče.« Težje pa je stvar dokazati. ■ Zato zahteva protišpijonski urad po pravici jod svojih agentov, bodisi da so novi ali stoti, višji ali niiji, fotografije, s katerimi dokazujejo, da so njih (podajJd resnični. i £ Od 7020 oddanih glasov so dobili HPS 1147, HSS 4511, SDS 1319, N RS 143. MEDJIMURJE. - ČAKOVEC. Ii vol jeni so štirje radičeve! in eden od SDS. Od 7802 oddanil glasov so dobili: HSS 4338, HPS 810, NRS 139, SDS 1706, gospodarska lista 572, socialisti 102, Niki-čeva lista 68. NA NEPRIJAZNO VPRAŠANJE - PRIJAZEN ODGOVOR. >Jutro« me vprašuje na dan volitve — kakšna neokusnost — »gosp. Ravnihar, kje je 300.000 Din?«, ki da jih je prejela NRS v Sloveniji. Na to vprašanje tisto kratek odgovor: Za teh 300.000 Din, ki so bili baje izplačani 1. 1923., ko še nisem bil član NRS, prav tako malo vem, kje so, kakor sem bil kot takratni poslovodeži podpredsednik JDS vedel za one 3,000.000 kron reci in beri tri milijone kron, ki jih je bil prejel g. dr. Žerjav — vidite, da sem mnogo bolj vljuden ko > Jutro«; in ne jemljem g. dr. Žerjavu njegovega doktorata — od Jadranske banke »za namene JDS«, kar ravno je dalo neposredni povod za izstop mnogih poštenih pristašev iz JDS. Ako »Jutro« na vsak način želi, da se o tem zopet otvori debata, sem mu na razpolago. Je vse zaman, veleugledna »Jutrova« gospoda, meni ne morete blizu. Dr. Vladimir Ravnihar. Politične vesti. — Finančni odbor je v soboto sprejel proračun prosvetnega ministra. Uvodoma je podal prosvetni minister Trifunovič obširen ekspoze. Dejal je, da znaša prosvetni proračun 873 milijonov, za 80 milijonov več, ko lani. Je pa še vedno prenizek. Ljudskih šol je 8000 z 800.000 učenci, kar je znatno premalo. Prevec pa raste število učiteljev. Srednjih šol je okoli 300, kar je preveč, zato pa je strokovnih šol premalo. Zagrebška univerza ima 7, beograjska 6 in ljubljanska 5 fakultet, vse skupaj pa 700 profesorjev Ln 11.000 dijakov. Univerze se čisto gotovo prehitro razvijajo (z izjemo ljubljanske, kar je minister pozabil pripomniti, op. ured.). Za nezdrave razmere v prosvetnem ministrstvu so odgovorne vse stranke. Številni medklici pa so ministra tako razburili, da je prekinil ekspoze. Po ministru je govoril posl. Grol, ki je ostro kritikoval proračun. Seja je bila nato prekinjena, ker še ni bilo doseženo soglasje med radikali in radičevci. Do tega soglasja tudi ni prišlo pozneje in sta poslanca Preka in Hadžioman zapustila sejo in izjavila, da ne glasujeta z& prosvetni proračun, ker se ne strinjata s prosvetno politiko ministra Trifunoviča. Po zopetni otvoritvi seje je predlagal poslanec dr. Benkovič razne redukcije. Subvencija Sokolu se zniža od 100 na 50 tisoč, brišejo se razni krediti za nakup starejših del, število nadzornikov'se zniža od 280 na 138, pisarniški izdatki se znižajo na vseh univerzah za 30%, gledališke subvencije pa ostanejo iste. Na intervencijo poslanca Smodeja je obljubil prosvetni minister, da bo v amendementih zvišal postanke za ljubljansko univerzo in gledališče. Nato je bil proračun z večino glasov sprejet. — Bolgarski glas za zbližan je z Jugoslavijo. »Znamje«, glasilo demokratskega voditelja Malinova piše o jugoslovan-sko-bolgairskem zbližanju: »Italija bi morala naravnost vdreti v Albanijo, da bi postalo Beogradu vendar enkrat jasno, da obstoje kljub vsem razlikam elementi, ki trajno vežejo Jugoslovane in balkanske narode. Jugoslavija čuti potrebo balkanske solidarnosti zlasti močno od tedaj, ko se je pričelo govoriti o Beth-lenovi poti v Rim. Ideja zbliianja in eventuelne združitve jugoslovanstva z Bolgarijo stopa zopet na plan. Danes je drugačna aktivnost in tudi drugačno razmerje sil. Bolgarska javnost je v preteklih desetih letih doživela mnogo razočaranj. Dalje povdarja članek, da velika ideja zbližanja ne sme služiti niti nacionalnim tin niti političnim ciljem, ker mora biti neodvisna od vseh dnevnih prizadevanj in osebnih vprašanj. Zbližanje med obema bratskima narodoma je vprašanje takta in časa. Končno povdarja »Znamje«, da mora zavladati politika reda in zakonitosti, ki mora priznati tudi obstoj macedonske narodnosti.« - Ni še bogzna kako zadovoljiv bolgarski glas, toda glavno Je, da se je pričelo o zbližanju govoriti. Razmere bodo potem že poskrbele, da tudi dejanja ne izostanejo. = Ahmed beg Zogu se pripravlja na pot v Rim, da se zahvali Mussoliniju za bogato denarno darilo in da ga zaprosi za pomoč, da postane kralj Albanije. Pravijo, da Ahmed Zogu že tudi išče princezinjo, ki bi bila pripravljena po-srtati albanska kraljica. Pravijo pa tudi, da veljajo za enkrat tla v Albaniji za tako vroča, da hoče vsaka princezinja postati albanska kraljica le pod pogojem, da sme vse leto živeti izven Albanije. Pred svojim odhodom v Rim je po-dal seveda Ahmed Zogu dolgo izjavo o Mussolinijevem pacifizmu ter svojem albanskem patriotizmu. Potrpežljivi papir je prenesel tudi že hujše trditve. Kratke vesti. Ahmed Zogu obeša. Preki sod v Ska-dru deluje z vso paro in je izrekel že celo vrsto smrtnih obsodb. Dosedaj je bilo v Skadru javno obešenih že 30 upornikov. Ameriški zunanji odbor senata se je izrekel s 13 proti 3 glasovi za arbitražno rešitev spora z Mehiko. Angleška vlada je izjavila, da ima vojne laaje na Kitajskem le v obrambo svojih državljanov m da priznava legitimne zahteve Kitajcev. Madjarski socialisti so izdali deklaracijo,.v kateri odrekajo madjarski vladi, da govori v imenu naroda, ker pri volitvah ni mogla priti volja naroda do veljave. Beležke. ZAKAJ SE MORA VSAKDO UDELEŽITI VOLITEV? »Jutro« utemeljuje to tudi takole: »Država je v nevarnosti, narod v opas-nosti. Kdor noče pomagati pri reševalni akciji, kdor stoji ob strani, če gori hiša ali se podira zemlja pod nogami, bo kot član države in naroda sežgan in sam podsut.« Manjka samo še dostavek, da bo vsakomur roka usahnila, če ne bo volil za - SDS. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Pondeljek, 24. januarja: Pahljača lady Windermere. — Red E. Torek, 25. januarja: zaprto. Sreda, 26. januarja: Pri lepi krčmarici. Red D. Četrtek, 27. januarja: zaprto. Petek, 28. januarja: Ugrabljene Sabin-ke. — Red B. Sobota, 29. januarja: Slaba vest. Delavska predstava po znižanih cenah. — Izven Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek, 24. januarja: zaprto. Torek, 25. januarja: Nižava. — Red A. Gostuje g. Rudolf Bukšek. Sreda, 26. januarja: Figarova svatba. — Red C. Četrtek, 27. januarja: zaprto. Petek, 28. januarja: Ples v maskah. Red E. Konservatorij v Ljubljani ima v tekočem šolskem letu 1926-27 139 gojencev in sicer solopevskega, klavirskega, vijo-linskega, oddelka in oddelka za orkestralne instrumente. Prvi letošnji javni nastop gojencev konservatorija, se vrši v sredo dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Na tem koncertu, na kojega sporedu so zastopani skladatelji Tartini, Saint-Saens, Chopin, Smetana, Debussy, Dawes in Krička, nastopi gojenec prof. šlaisa, vojolinist Rupel Karel ter gojenci kons. prof. Janka Ravnika, pianisti Valjalo Marta, Lipovšek Marjan in Šivic Pavel. Spored tvorijo prava umetniška dela zgoraj navedenih avtorjev, ki bodo podana z največjo skrbjo po najboljših gojencih zavoda, tako da ima cela prireditev absolutno koncertni značaj. Ker ima cela koncertna prireditev v prvi vrsti namen vzbuditi med našim prebivalstvom zanimanje za glasbo, so cene izredno nizko nastavljene. Posamezni sedeži v dvorani so dobivajo po 10 in 5 Din, stojišče pa po 3 Din. Predprodaja v Matični knjigarni. Dnevne vesti. Slovenska umetniška razstava v Berlinu. Te dni so razstavili svoje umetnine v Beninu, v prostorih »Sturm« slivenski umetniki Pilon, Čargo, brata Kralja, brata Vidmarja in Jaliac. Berlinsko časopisje se priznavaino izraža o slovenski moderni umetnosti, ki jo zastopajo omenjeni. Je to prva slovenska umetniška razstava v Nemčiji po vojni. — Nov pravilnik o konzularni službi. V zunanjem ministrstvu se izdeluje nov pravilnik o konzularni službi. V to svrho je vpo-stavljen ožji odbor, obstoječ iz zastopnikov treti ministrstev. — Novi tarifi za mednarodni osebni promet. Centralna mednarodna železniška unija je določila nove tarile za prevoz potnikov in prtljago v mednarodnem železniškem prometu akozi našo državo, Anglijo, Francijo, Belgijo, Madžarsko in Turčijo. Tarifi so stopili lukoj v veljavo. — V ministrstvu pravde so podpisani novi ukazi o imenovanju, napredovanju in premestitvah sodnega osobja. — Iz državne s Hub e. Sodni poduradnik pri okrajnem sodišču v Litiji Ivan -.Pečliii je upokojen. — Višji revizor pri agrarni direkciji v Ljubljani Ivan Tavčar je podal ostavko na državno službo. — Nov italijanski konzul v Splitu. Dosedanji italijanski generalni konzul v Splitu Bar-ieluzzi-Uedolini je stavljea na dispozicijo. Na njegovo mesto je bil imenovan za konzula Avgust Castagnetti. — Finančni aelegat dr. Savnik je- na poziv lina ritnega ministra odpotoval v Beograd radi pretresa budgeta tega ministrstva v finančnem odboru. — Razpisano zdravniško mesto. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službo okr. zdravnika za zdravstveno okrožje v Kranjski gori. Prošnje je vložiti do 20. februarja pri velikem županu v Ljubljani. Podrobnosti glej v »Uradnem listu*. St. 9 z dne 21. t, m. — Iz zdravniške službe. -Za zdravnike pripravnike so imenovani dr. Stane Škulj in dr. Marijan Polenšek pri epložni bolnici v Ljubljani, dr. Boris Kristan pa pri sploSni bolnici v Mariboru. — I. mednarodni kongres gluhonemih se vrši prihodnje leto v 'Pragi. Kongresa se udeleže tudi delegati iz naše države. — Zagrebška policija in bolni aretiranci iz Slovenije. Ker se je prav pogosto dogajalo, da slovenske občine niso hotele plačevati stroškov bolniške oskrbnine svojih domačinov, ki =o se lečili v kaki zagrebški bolnici, zagrebške bolnice v obče sprejem bolnikov iz Slovenije, razven v nujnih slučajih, sploh odklanjajo, če bolnik ne plača stroškov v naprej. (Za člane gotovih bolniških blagajn velja seveda izjema.) Edino Zakladna bolnica ki je v državni upravi, mora sprejemati bolnike brez razlike, odkod so. Zato pa ima Zakladna bolnica danes v Sloveniji baje tudi že nad 1 milijon terjatev. Z ozirom na vse to, je predlagala zagrebška policaja glede bolnih aretirancev iz Slovenije pri zdravstvenem inšpektoratu v Zagrebu nov postopek: Bolni aretiranci iz Slovenije se pošljejo odgonskim potom v bolnice v Sloveniji. Inšpektorat je izjavil, da s predlogom soglaša. Sedaj gre samo še zato, kdo bo plačeval stroške za transport. Zagrebška policija bo podvzela tozadevno pri železn. direkciji korake, ki merijo na to, da naj bi stroškov ne nosila policija, temveč naj bi zahtevala železnica povračilo od pristojne občine. — Inšpekcija dela v L>jubliani in Mariboru razglaša: V Bvrho preprečenja obolenj oCl in dihalnih organov delavstva, zaposlenega v tovarnah pohištva in mizarskih podjetjih ?e predpisuje na podlagi zakonov sledeče: 1. Za politiranje lesnih predmetov se ima vpo-rabljati špirit denaturiran s terpentinskim oljem in Selakom. 2. Najstrožje se prepoveduje vporaba špirita, sestoječega iz metilnega alkohola in lesnega olja, ker v alkoholu va-rira odstotek acetona, ki je Škodljiv za oci in dihala vposlenega delavstva. 3. V dosego dovolila vporabe špirita v industrijske svrho (ad toč. 1) se je obračati na pristojno finančno ravnateljstvo. 4. Prizadete, ki se po gornjem predpisu ne bi ravnali bo pristojna Inšpekcija dela občutno kaznovala, poleg tega pa tudi zadevno sporočila Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v nadaljno postopa- nJ- Mednarodna gospodarska konferenca v Ženevi. Na mednarodni gosp03lej je zahtevala kuga v Mongoliji 2210 človeških žrtev. — Snežni plaz v poljski Tatri zasul tii kmete z vozovi vred. Iz Krakova poročajo: V gorovju pri Zakopanih je zasul te dni velik snežni plaz tri kmete z vozovi in konji vred. Kljub temu, da je odšla na kraj nesreče takoj rešilna ekspedicija, so našli ponesrečence šele čez tri dni mrtve. — Hudi nalivi v Italiji. Iz Rima poročajo: V Neaplju je besnela te dni silna nevihta. V večjem delu Italije že pet dni neprestano tnoCno dežuje. Nekatere reke in potoki so prestopile bregove. — V Tokiju se boje novih potresov. Te dni so čutili v Tokiju močan potresni sunek, ki pa ni povzročil nikake večje škode. Kljub temu je zavladala med prebivalstvom, ki se boji novih potresov, v el uka parnika. — Veliki snežni zameti v Španiji. V več španskih provincah, posebno v Asturiji in Albaceti močno sneži. Vsled enežnih zametov je oviran železniški promet. Trije tovorni vlaki so obtičali v snegu, šest lokomotiv je ckočilo s tira. Direktna zveza med Madridom in Valencio je prekinjena. V Madridu kaže toplomer 5 stopinj pod ničlo. — Razzia na tujce v Parizu. Te dni je priredila pariška policija razzio na tujce. Od 500 tujcev, ki so bili pozvani, da se« legitimirajo, se jih bo moralo 127 zagovarjati radi prestopkov zoper predpise za tujce, 38 pa je bilo takoj izgnanih. Cela vrsta podjetnikov je obtožena, ker so zaposlevali v svojih obratih tujce, ki niso imeli na svojih delavskih izkaznicah uradne pripombe: pripuščen kot delavec. — Avtomobilna cesta Hamburg—Genova. Nemški avtoindustrijci pretresajo načrt ceste za avtomobdlni promet med Hamburgom in Genovo. Cesta bi bila dolga kakih 1260 km ter bi vodila iz Hamburga v Genovo preko Hannovra, Frankfurta o./M., Karlsruhe, Freiburga, Breisgana, Curiha, Bellinzone in Milana, bila bi torej skoraj navpična zveza med Severnim in Jadranskim morjem. — Železniška nesreča v Franciji. Na kolodvoru v Auxerre-u se je pripetila te dni velika železniška nesreča. Pri nekem iz Joigny-a prihajajočem osebnem vlaku je odpovedala zavora. Ker je vrhu-tega teren močno nagnjen, je pridrvel vlak Z bralno 60 km na pokriti peron. Stroj je skočil s tira, dva voza je vrglo na stran ter sta se pri tem popolnoma razbila. En potnik je bil ubit, / težko poškodovanih. Poizkusen samomor slavne plesalke. Nekoč svetovnoslavna plesalka Isa-dora Duncan je izvršila te dni v Nizzi poizkus samomora, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Umetnica je živela že nekaj časa z mladim ruskim muziko m 6e-rovom v neki vili ob morski obali pri Nizzi. Te dni je priredila veliko maškarado. Tekom veselice se je zagledal njen ljubimec v mlado Američanko, s katero se je kmalu zaprl v sosednjo spalno sobo. Zaman je trkala plesalka na vrata in zahtevala, da se' odpro. Ko ji je jel zaljubljeni parček končno odgovarjati zgolj s porogljivim smehom, je odhitela plesalka v divji ljubosumnosti na prosto ter skočila v morje. Več dobrih plavalcev iz družbe se je pognalo za njo m posrečilo se jim je, da so jo rešili. Isa-dora Duncan je bila že onesvešcena. __ Krvava drama ljubosumnosti. \ pariškem predmestju Houilles se je odigrala te dni krvava drama ljubosumnosti. Zobozdravnik Lebailly je znel ze dali časa v divjem zakonu z 20 letno go-Ril Dama je bila izredno ljubosumna vsled česar je bilo skupno življenje malo harmonično. Vsled večnih scen je Lebailly svoje ljubice naveličaL Ko ji i6 te dni povedal, da hoče napra razmerju konec, je pograbila ^ ^ žena samokres ter pognala Lebailly*|u dve krogli v glflvo. LebaiUy-ja so p£?- pelj:;li ležko poš! odovanega v bolnico, gosp. Lis pa v zapcr. Drzna železu.wka tatvina. Te dni m ukradli z nekega tovornega vlaka, ki je vezil iz Subotice v Sjinbcr neznani top vi ed vožnjo 14 vreč meke in raznega drugega blaga v s. upni vrednosti 300.000 Din. — V ognju porodila. Te dni je izbruhnil v h:ši v vr al Ha mer pri Eisenste-inu sredi no^i požar, i rva ga je opazila mladoporočena Jehanna Mrsae^erj ki se je nahajala v dsve-l«n mese u nosečnosti. Zbudila je sostanovalce, ki »o se-, vsi rešili. Ona sama pa se je vrnila pozneje v gorečo hišo, hoteč rešiti neke stvari, nahajajoče se ve podstrešju. Tam :e tlobla nenadoma porodne popadke. ! o goreč'h ■stopnicah je ni bilo mogoče nesti iz hiše. Njen n« srcu bolni mož jo je skušal rešiti skozi •okno, toda zaman. Pri oknu stoječa je nesrečnica sredi dima in ognja porodila. Od zu-nej se je videla s^mo njena roka, s katero se je. oklepala zunanjega zidu. Nenadoma se Je zid podrl in jo pokopal. Ko je bil požar poga-šeu, so našli pod ruševinami njo in novorojenčka zogljenela. — Stekel pes umoril konja. Pri dunajski p< licijski inšpekciji se je zglasil te dni neki pekovski mojster iz Horda na Nizjeavstrijskem ter prosil, da ga cepij , proti pasji steklini. Pekovski mojster jo* povedal, da je napadel dan po-preje pred njegovo hišo neznan stekel .'pes njegovega vpreženega konja ter ga tka gin vi in vratu tako močno poškodoval da so ga morali po odredbi živino-zd ravnika takoj zaklati. Pekovski moj-•ste.r je gledal v kritičnem trenutku skozi okno in ker je videl, da je v skrajni nevarnosti tudi njegov vajenec, ki se je skušal obraniti psa z bičem, mu je prihitel na pomoč, vsled česar je napadel peo takoj tudi njega ter ga na obeh rokah precej močno oklal. — Glavni dobitek razredne loteriie »«•1, ne da bi bil vedel. Neki uradnik subotiške železniške direkcije je kupil aveječasno srečko 97.700 razredne loterije. 1 ri zadnjem žrebanju je zadela ta *rečka glavni dobitek 200.000 Din. Uradnik jo bil na srečko že"popolnoma po-cabil, zato je bil te dni, ko so ga obvestili, da je zadel 200.000 Din pač zelo prijetno iznenaden. Uradnik je igral v razredni loteriji prvič v svojem življenju. K na' upu srečke so ga pregovorili s teug03lovenaki Matici g*. Rudolf Juvan 50 dinarjev, Riko Jug 50 Din, Ivan Tavčar 50 dinarjev, Pavel Debevec 20 Din, Josip Sluna 50 Din. — Iskrena hvala t ^ 1— I. l iterarni večer Antona PodbevSko. V torek 25. t. m. ob 8. zvečer se bo vrSil v Mestnem domu I. literarni večer pesnika Antona Podbevška. Soored obsega: »B:stvo naše narodne duše«, Idejna struktura »Mladine«, »Križ na gori« in »Kritike« ter »Gledališka sezona 1926-1927.« — 9% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so dne 20. in &1 t .m podpisali: Marn Amalija, zasebnica 1000 Din; Neimenovani 25.000 Din; Breskvar Rudolf, delovodja tobačne tovarne 20.000 Da; Trost Karel, mestni učitelj v pok. 1000 Din; Neimenovani 15.000 Din; Dr. Ujčič Josip, univerzitetni profesor 1000 Din; Zelenik Fran 9000 Din; Neimenovani 80.000 Din; Neimenovani 10.000 Din; Kollman Franc, veletrgovec Itd. 100.000 Din; Neimenovani 25 000 Din. 1— Predprodajo vstopnic za lovski ples je prevzela tvrdka Anton Schuster, Mnstnt trg št. 26. — Istotam je dobiti Se nekaj lož. 1-v Prevažanje gnoja po mestu. Mestni ma-gUtrat opaža, da razni posestniki prevažajo po mestu gnoj v odprtih nezakritih tn nezadostno zavarovanih vozovih. Zatorei opozarja v»e posestnike in voznike na določbo 8 105 cestno-policijskega reda, ki se glasi; Vozovi s« gnoj morajo biti na vseh straneh z deskami dobro obiti in imeti pokrov, da se za hrani mtrošenje gnoja. Vsako nasprotno ravnanje Karel Capek: Pismo iz Italije. V BOŽJI DLANI. Vedno pravijo: če kam potujete, naučite se tamkajšnjega jezika, da boste lepše pr »nb.n.li v aušo ljudstva, pa to in ono. No, v takem slučaju pronianete ljudsko dušo, kot hi se vozili v Novi Bydžov; razumete vse neumnosti, katere si ljudje pripovedujejo, stavite jim nepotrebna vprašanja, kot na primer, kako se imenuje tam-le ona gora, ali pa koliko minut zamude ima ta-le vlak. Potujem po italijanski deželi brez bremena ta«in interesov; moje zmožnosti in moj čas sta ravno zadostovala, da sem se naučil italijanske številke (in še od teh te nižje), pa še to znanje mi je vča-siii zoperno, kajti moti mojo sladko uda-nest v voljo božjo. Seveda, v mednarod-n.h hotelih se človek sporazumi francosko; so pa zanimivejši kraji, kot so vsi hoteli sveta, tam pa že ni več koznio-politiški Babel, tu že ne moreš vpraševati, ne se sporazumevati, niti od koga kaj želeti; tu se že samo zaneseš, da te bodo ljudje nakrmili in napojili, tl postlali in te kam vodili — kako in kam to je resnično v njihovi moči, nikakor pa ne v tvoji, toda zaupaš se jim kot nem in slaboten stvor, ki nima moči, da bi sam izbiral, se branil ali zabavljal. In glej, dajo ti jesti in piti, skrbe zate, spravijo te; ti sam pa sprejemaš vse to s tisočkrat večjo hvaležnostjo, kakor če bi si vse to gospodovalno in obširno naročal. Potuješ s priprostostjo sv. Frančiška. Ker ne znaž govoriti, ne moreš od ljudi ničesar zahtevati. Da, najmanj hoteti, to je prava ponižnost in udanost življenju; ne želeti več, kot grižljaj in ležišče, sprejeti vse, kot ti dajo, in zaupati, da vsi dobro mislijo, to je skromna brezskrbnost, ki v tebi obuja celo vrsto čednosti. Skromen si in hvaležen, brez potreb in tih, zadovoljen in zaupljiv; zgubila se je vsa tvoja veličina, nainišljenost, nepotrpežlji-vest, komplicirana in egoistična zbirč-nost; si v moči drugih in zato v božji dlani. Ne moreš spraševati, če gre ta vagon samo do Caldare ali celo do Xirbi ali do Bicocee, ker ne veš, kako bi to rekel; sedeš in si brez skrbi, da »oni« to bolje vedo, kot ti in te bodo pripeljali v krasne in pomembne kraje. Ne zbiraš si niti jedi, niti zelišča; sprejemaš, kar ti dajo in glej, dajo ti najboljše, kar imajo. Hočeš plačati, zamomlja ti številko; ne veš, ali hoče eno liro petdeset ali petdeset lir in tako jim pomoliš ves 9voj denar, naj si izberejo sami, kolikor se jim zdi primerno. Zelo so pridni; vzamejo si le eno liro petdeset. Razen izvoščka v Posilipi me v resnici nihče ni osleparil, a takrat se je zbralo okoli sleparja domače ljudstvo iz Bagnoli in mu očividno delalo očitke, videč, da jaz sam nikakor ne morem zmerjati. Sem pa tja so zamotane situacije, na primer, če hoče Človek v Salernu zvedeti, če odhaja danes parnik. Natakar v kavarni z mojim vprašanjem ni vedel kaj početi; sklical je ljudstvo na ulici, ljudstvo pa je posedlo okoli mene, si naročilo cafe nero in debatiralo, kaj pravzaprav hočem. Rekel sem jim, da hočem v Napo-li; prikimavali so mi in se posvetovali in me končno v zboru spremili k vlaku, kjer sem jim moral v spomin razdati vizitke. Včasih se pobrigajo zame, kakor za malega fantička, kot ona starka v Sieni, ali pa govore z menoj v otroškem jeziku, v infinitivih in z gorečimi gestami. Moje razmerje do njih je neobičajno dobro; nikdar jim ne nasprotujem, oni pa meni ne. mi tc)rej: s trohico pripro- nreT»min P°trpežijivo8ti bi moKel človek zaupati; "ZfieC™ optimizem bolj, kot ta izkušnja. Ce bi znal italijansko, bi ne doživel razkošja tega spoznanja; pa tudi manj bi videl, zato ker bi manj blodil in bi ne prišel včasih v kraje, o katerih Baedeker ne govori. Človek zleze v tramvaj, ki vozi v nasprotno smer; in namesto v kak glupi park s krasnim razgledom pride v tovarniško predmetje ln se potika po neizrekljivi umazaniji kake Arenalle, z večjim dojmom, kot če bi se dlvil subtro-pični vegetaciji palermskih nasadov. Bloditi, biti nem in brez moči v božji dlani je veliko razkošje in velika korist Poravnajte naročnino! ANAT0LE FRANCE 0 STAROSTI. Navajamo naslednje, za slavnega fran-cdskega misleca značilne aforizme iz knjige »Pod rožnato uto«. »Le malo ljudi doseže starost in še tisti ki jo dožive, ne živijo predolgo. Starost je oduren, majnen privesek, ki pride v človeškem življenju-le malo v poštev. V. pradavnih časih ni bilo starih ljudi, najmanj pa ne starcev. Jasno je, da jih ni tudi pri divjih živalih; kajti če so praljudje še tako dolgo živeli, niso postali stari, kakor je to še danes pri divjih živalih.« »Skrb radi nujnosti, da moramo zapustiti življenje je odvisna od tega, kako smatramo življenje. Oni, ki smatrajo, da nam je Beg naložil življenje kot preizkušnjo, žele, naj bo življenje kratko, še nikoli se ni nihče kake preizkušnje želel podaljšati. V to pa verujemo le tako, kakor, da sploh ne verjamemo: resnica nas odvrača od tega. Le malo vernikom se mudi čimprej dospeti v nebesa.« • »Moremo trditi, da spomin z leti slabi. Pozabljamo namreč na one dogodke, ki so tvorili mejnike na potu našega življenja in življenje se nam zdi potem smešno kratko. Če primerjamo s tem ono malo let in meseev, ki se jih še upamo doživeti, se nam zde ti zelo dolgi. Ravnotako je res, da se življenja naveličamo in da ga manj ljubimo, če smo ga že prelistali. Kakor ona dama osemnajstega stoleija, ki ni mogla več trpeti oblačenja vsako jutro. Končno je res, da je staranje uspeh, ki se ga moramo veseliti, če vidimo mnoge, ki tega uspeha ne dosežejo.« »Starci morajo biti skopi: v tem je prav mnogo modrosti. Boje se, da kaj ne zgube in ne čutijo se zmožne, da kaj pridobe.« »Po vsem svetu je razširjena neumna misel, da so starci modri. Oni so plašni in neodločni, to je vse. Imajo toliko manj razuma, čim starejši so. V senatovi biblioteki sem slišal nekega dne, kako je gospod Duiaure, ki je bil že blizu svojega konca, povedal svojemu prijatelju, gospodu Jouinu, nekaj svojih spoznanj. Gospod Jouin je rekel, da obžaluje Thier-sovo vlado. Gospod Dufaure pa je dejal, da je gospod Thiers napravil zelo mnogo napak. »Katere?«*je vprašal gospod Jouin. »Razjezil je ves svet in če ima- kdo tako visoko mesto, ne sme nikogar jeziti!« je odvrnil gospod Dufaure. To sem slišal na lastna ušesa. In čeprav nisem nikoli precenjeval modrosti kakega državnika, vendar nisem nikoli verjel, da bi mogel gospod Dufaure v cvetu svoje starosti izreči tako neumnost. Iz ust starca sem cul dragoceno modrost le tedaj, če je šlo za dogodke, ki so si jih ohranili še iz preteklosti, če je šlo za spomine ali opazovanja iz starih časov. Novega, kar bi bilo količkaj vredno, ne morejo več iznajti.« »Čim bližje prihajamo starosti, tem dalj odmikamo n j er; prag. Pri prvi uprizoritvi Gounodove opere »Faust« 1. 1852. je Jule9 Simon, ko je videl zborove pevce, ki so morali predstavljati naj.zrazi-tejšo starost s šklepetom kosti in tresem njem udom, vprašal kompcnis.a, kako visoka je vendar starost, v kateri si predstavlja starce na odru. Gounod, ki je bil tedaj star štirideset let, je odvrnil, da si jih predstavlja kot zelo stare in to najmanj v petinpetdeset do šestdesetih letih. Ko je bil Jules Simon trideset let kasneje zopet poslušal »Fausta«, ki so ga izvajali pod osebnim vodstvom komponista, je temu zopet stavil isto vprašanje. Gounod, v katerega življenju je že nastopil večer, mu je odgovoril: »Moji starci morajo biti seveda pravi starci in najmanj osemdeset do dcvede-set let stari!« ŠPORT. Božično plavanje so priredili letos tudi v Barceloni. Vodna temperatura je znašala 10, zračna 1 stopnjo. Plavanje se Je vršilo v pristanišču na 200m. Zmagal Je Ricardo BrulI v 2 : 59, drugi je bil Perez Galos v 3 : 13.2, tretji Borras v 3 : 146. Kakor znano, prirejajo tudi v Pragi in Parizu ter nekaterih nordijskih mestih o božiču plavalne tekme. Ker se teh tekem ne vdeležujejo halski plavačl, ampak plavači, ki redno trenirajo v mrzli vodi, niso nikakor zdTavju škodljive, ampak samo kažejo, da so dotični tekmeci utrjeni proti mrazu. Borbena ženska je vsekakor neka mo-nakovska kontoristinja, ki se je priučila boksanju,*hn je znala to svi Jo umetnost tudi dobro izrabiti. V soboto zvečer jo je namreč napadel mlad meški in ji skušal iztrgati denarnico. Korajžno dekle pa mu je zadalo tak udarec v spodnjo čeljust, da se je onesvestil, nakar ga je izročila stražniku. III. VINSKI SEJEM V SREDIŠČU. Za ta sejem, ki se vrši v torek dne 25. t. m. ob 11. uri predpoldne je glasom odloka GDKO br. 3412-27 dovoljen 50» popust voznih cen vsem posetnikom. Popust velja od 23. do 27. t. 1. za vse vlake razen S. O. E. Udeleženci kupijo pri odhednih postajah cele enosmerne na obratni strani z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Kupci pridite! Cene so zmerne in blagu primerne. Dosedaj se je prijavilo okrog 2000 hi vina na predaj. Vinska licitacija se vrši isti dan v zadružni kleti »Ljutomerčana« ob eni uri popoldne, kot nova vpeljava in dodatek vsakoletnega, vinskega sejma. TRAGEDIJA 13 LETNEGA DEČKA. Te dni je umrl na otroški kliniki v Bratislavi še ne 13 letni sin kurjača tovarne iOlea«, Leopolda Vokouna, veJed poškodb, ki jih je dobil v hiši svojih starišev. Ta kratka vest vsebuje tragedijo otroka, ki je moral dati za nepremišljen*) dejanje življenje. Deček j© hotel o Bo- L]l!BLjXNA blicu PtelMnovas* •pomenika, ikiiI N& ttKio la milo j “ pečate ^ Qraver8lvo di-eic SITAR & Vi- LuUoLJa NaiboliSt Šivalni stroj hi kolo ■s dom. obrt In indu*W)o v opr«m«h. istotam pl«tlln» *t»ol DUBIIO »čut i hwii k •>»**•* jbhhemm VoJlatnasar«"«1!* Josip Peteline Llubtjan« %tm FrtlMMit* ulili*«. žifiu- sve |o 'matet razve eliti. Zato :je kupil'pri ,me< ar,u pod pretvezo, da ga pošilja rieka zttana mu gospa, na kredit nek» li o mesa in masti.' Zagrešil je to-rej1 iftrls gol julij«. Kmalu nato, nekega večera, je prišla šivat- na dan. Ker je meral oditi tedaj oče*- v službo, ni imel časa, da bi bil dedlia t^kej kaznoval. Zagrozil pa mu je, da ga prihoda,,« jutra pošteno namlati. Zjutr. j se>je deče. , da bi ušel kazni vsaj za enkrat zopet, hitro oblekel. Toda.;nenad«maje v.-topil v sobo njegov oče, ki mu je velel osorno, da naj se sleče do golega. K« se je to-- zgodilo, je odpasal strogi oče svoj. hlačni jprme*n ter pričel dečka neusmiljeno pretepati-.-Udaril je, kamor je padlo, Zaman-je kričal. deček iz vsega grla te ' didat SLS za oblastne volitve, gospod dr:s Brecelj na sve jih agitacijskih sh- dih, ima*'; polno obljub :a vi.jne žrtve, njegov lisf®' pa neče objavljati želje istih. S ta im. pooL-pkcm se vojnim žrtvaai ’ v nobenem oziru ne pomaga zboljšati po- ’/ loža ja. > ••-' hi Zapisnikar: Predsednik; Hiti Franc. Ihran Koler. . Krita Bondy: Osvojitev Berlina. Po cestah se je valila razburjena množica. Zvišano tuMvo življenja se je polotilo ljudi v nadnaravni svbtlobi, ki je z vseh strani bila na njih. Ob poldesetih je navdušenje priki-pelo do vrhunca. Morali so zapreti gledališča, ker niso gledalci vzdržali v poslopju. Mednje so »e pomešali igralci in igralke v vseh nošah sveta; v operi eo namreč igrali »Kajna«, v dramskem gledališču dramo iz leta dvatisoč' in ostali odri dela iz vmeenih dob. Ob tričetrt na de«et bo ostali le težko bolni v svojih stanovanjih. Zaman bi kdo klical požnrno brambo ali zdravnika, ker so bili vsi v gnječi. V tem morju svetlobe bo naravno komaj opazili da je pogorela trgovina Weruheim. Žene in možje, dojenčki in staraj komunisti in demokrati — vsi, vsi so složno z odprtimi očmi uživali naslado luči. Ta hip je sprožil mr. Bloomfield* svoj zadnji top. Vse 9lej je bilo le priprava za napad, s katerim je hotel mr. Bloomfield osvojiti skeptične berlinske duše za prepričanje, da so Jncobova peresa najboljfia. Na nočnem nebu, ki se je doslej nemo upiralo vsem vabam, da bi se bližje pečalo s pozemskinvi stvarmi, so se pa pokazale goreče črke in beeede: Rabite le Jacobova nalivna peresa! To je bil velik coup firme »Gefar«. Bloom-field je kupil patent nekega angleškega tehnika, aparat za produciranje goreče pare; vdelan v letalo. Posebno izšolan letalec se je v Angliji vadil tako letati, da je lahko opisal v letu vsemogoče kombinacije črk. Ko se je pojavila prva goreča črka na nebu, je nastala splošna tišina. Potem je razburjenje polagoma naraščalo spričo tega silnega dogodka in ko je nevidna roka začrtala še orjaški klicaj, se je izvil iz množice silen krik. S tem je bilo obenem vse končano. Vse luči, ki so oznanjale Berlinčanom slavo Ja-cobovih peres, so ugasnile, množica se je razpršila na vse strani. Vozovi in ljudje so hiteli, da dohite izgubljene minute in nastala je strašna gneča; rešilni oddelki so imeli dela čez glavo. Na verandi hotela Esplanade pa so bili dr. Bloomfield in njegovi asistenti v gosteh pri mr. VVashingtonu in vsi so vedeli, da je zmaga dobljena. Naslednje jutro so sledili dogodki po programu. Časopisi so izšli v pomnoženih izdajah, a bili vendar takoj razprodani. Milijoni izvodov so raznesli po celi Nemčiji vest o razpisani nagradi, v kolikor ni opravil že telefon tega dela. S tem je bila firma »Gefar« opravljena. Nasprotno pa je oživela tovarna. Prvi dne- vi so douašali toliko ogromno število pisem, da so jih morali z avtomobili in vozovi za selitev prevažati v tovarno. Sam poštni minister je nadzoroval te transporte. Mr. Wa-siiingtou Šmita in njegov tajnik sta pa pokazala čudeže organizacijske sile. Divizije mladih deklet so odpirala pisma, beležila imena tovarne in pošiljatelje na že pripravljene kartone. Za sprejemanje bankovcev po dve marki je služila posebna tehtnica, ki je bila tako občutljiva da je bilo štetje odveč. Kadar je ležalo na njej petdeset tisoč bankovcev, je skodela sama od sebe izpraznila denar v stroj, ki je avtomatično oskrbel zavijanje in shranjenje v pripravljene vreče. Delo je šlo tako lahkotno izpod rok, da u> odhajajoči vozovi že istočasno odvažali nalivna peresa. Tudi tovarna je pričela zopet z delom. Gospod Bloomlield je namreč prorokoval preveč previdno. Vposlani niso bili le štirje, pač pa osem milijonov pisem, torej še trikrat več, kakor je bilo peres v BkladišČu. Družba, ki je odločala o nagradah, so tvorili poleg mr. Bloomfielda in gospoda Jaooba številni pisatelji in pesmiki. Imeli niso težkega- dela, ker je bila večina v poslanih imen precej vsakdanja. Prvo nagrado so prisodili besedi »Bluff<, ki jo je poslala neka gospodična Dora Susemihl, risarica modelov. Gospod Jacob temu Imenu ni ugovarjal; prosil si je samo, da bo veljalo le za novo izdelan# peresa. Njegova situacija se je eploh naenkra' spremenila. Že v nedeljo so se oglasili pri mr. Smithu zastopniki kousorcija, kateremu eo pripadale vse velike berlinske banke. V pol ure je bil' , dogovor gotov in tovarna izpremenjena V akcijsko družbo. Mr. Smithu eo nakazali dva milijona dolarjev pri firmi Ladenburg, Thal- , mann & Cie., v Nevv - Yorku in štiri cente od vsakega peresa. Dalje je dosegel, da Je ostat gospod Jacob v direkciji tovarne in da «o m« dodelili visoko plačo. Toda pod enim po- . gojem: da se v okvirju tovarne popolnoma odpove svojemu izaajditeljskemu delovanju. Ta pogoj je bil za gospoda Jaooba težik lii bi se mu gotovo ne uklonil, Če bi ga k temu ne privedla nekakšna nežna razmišljanja. Gospod Jacob je bil namreč tako udan svojim iznajdbam, da je bil celo prejšnje živijo nje kakor slep za vse okrog sebe. Zdaj p«, ko je mesto gole sobe dobil krasno opremljeno pisarno, je začutil v srni nekako pra». noto in v takem razpoloženju k> mu nekega dne javili, da želi gospodična Su»emihl govo riti ž njim. Gospodična je btla namreč Ž&5 obveščena o prisojeni ji nagfadi In *e J« hotela informira-ti, če lahko zamenja vilo denar. (Dalje prihodnjič.; Naznanilo otvoritve Savnemu P n. nb< in Ivu vljudno na/nanjrm, da / dnem ?6. |i»n 1.1-j otvnrim n« r • M k \T* U SfCV S trgovino s konfektijskim, modnim m r.ufakturnim in galan.erijskim blagom V g b.>m imei vedno na bogatejše izbiro in sotidn ■ blago keter ■ bom nudii m'jim c^m. odjemalce"' po konkurenčnih ce‘ah. Vsrikdo ki želi .»oceni kupiti, naj poseti mojo novo-otvorjen» trgovino, l/de oval bom lud> oblene po meri v m nem l istnem modernem salonu po najuovejših krojih in najmžilh cenah. naročilom, beležim z najodličnejšim spoštovanjem Davorin 8iZ'ak, titulam S'a • m t*' • 8 Se priporočam cen;. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljina, nudi na|tine)Si tn najokusnejši namizni kis 1® vinskega kisa. KAHTRV A. JTBf PONUDBO 1 TehnICno In hlgljerdino n«s|motler-Rf*Je urefena idcaraa v Jagoslavifl. HMifBni cMMta }erra vallo železnato China-vino vzou a voljo do ii-d', o ie č ž>vcb, zboliš ir in je REKONVALESCENTOM in HALO-KRVN M zel" p^ioora eno nd z uprava ll«ta. Omara lepo izdelana za obleko Naslov pove uprava lista. In perilo »6 cono proda. snnni?mnnnfnnf fiiiumininfiinniininniiiiiiiiiiiBaii nmmninfflnmniiniiHiiBnuiHni uiimnnnmnnfm® CA8IKSKO POSBEOMiSKI D* SPEDI* II CIJSKI BUREA.U H L)UBL]ANA, RolodT^^“|>iJ^^|^ i Naslov brmolavham: .OBOM*. ,nL “• *5*4, g POD3UŽNICE: Maribor« |e»enlce, Kakek. | ObavlU 't** v to atroko »padajoč* po*l« n*jhitr#J« in pod tu- g luninimi pogoji. ZaslopniKl družbe ®4 °* N‘ I ekspresne posujKe. MALI OGLASI. Za vsako befcedo »e plafc 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—. Premog - Čebin Woliova l/II, - Telef. 5S Kupujem motorje eamohodne ali prevoma, z ati brei dre*, nesaln: plin,"surovo olje ali ben cin. Prednost imajo Lan oovi >Buldog< . Ponudbe je poslati x navedbo «JU6, starosti in tevarne na rifl-slov: Mijo Kovaeii, Kie gter. {ir«tiaac. Proda se ceno kompleta! nemftko-angl& ški slovar la n«kaj angle Skih knjig. — Naslov po ve uprava Kar. Dnevnik*.. motke, ienc In VOlna v raznih barvah, ■rgavice, dokolenlce, nlkl za šolarje in lovce, dežn?ki; kioti, K foni, iepni robd. palice, tilce, noži, ikarie, poirebSčine ca tlvllje, kro-ja£e, čevljarje, tn urJrce edino le pri tvrdki JOSIP H TISKARNA te Mšifr itakrH* lovim %mšm ŠT. IMS m—m«•> * gt, Iretot, m*, totak«, htpuke, Iti ^— pDtfmiirf l u UUlUANAt Smon^Morlltov« ulica 13» maron n m Alibnte SUtottlkar. - U«l«J» Vladimir Svetek. - Za ttakam® »Mirkm* od*owj» Aodrej Sev«- Vel v Ljubljani