Stev. 178 V Trstu, v sredo 3. julija 1M8 Letnik XUII. zhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo. Ulica sv. Frančiška AslŠkega št. 20. !. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo* — Izdajatelj iu odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ,Edinosti\ — Tisk tiskarne „Edinosti0. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za zelo leto K 40—, pol leta K 20*—, tri mesece K 10- za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4'—, ■ Posamezni številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. -— ■■» Posamezne številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po HO vin;, oglasi v tekstu lista do pet vist K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2. — . Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 00 vin. Oghs* sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno ie upravi .Edinosti*. — Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. 20. Pošt »ohranil nič ni račun Št. 841.032. ' Posamezna številka izven Trsta in okolicc: 12 vinarjev. Jugoslovanski Trst luooslova&sKi Balmadii. ! Politično društvo »Edhiosta t Trstu Je na današnji svoji odborovl seji pozdravilo z iskrenim zadoščenjem in s hvaležnostjo sklep deželnega odbora kraljevine Dalmacije, s katerim se Je postavil odkrito in odločuo na stališče narodnega z edin jenja vseli treh jugoslovanskih plemen v zmislu majnlške deklaracije, odklonivŠI vsako rešitev Jugoslovanskega vprašanja, ki bi pomen-jala osamljenje slovenskega plemena. V Trstu, dne 1. VIL 1918. ~ ^ ZUE2HA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO, i DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglaša: Topovsko delovanje je na vsej italijanski fronti 2elo živahno. Danes zjutraj Je narastlo med Brento in Piavo in ob dolnji Piavi do živahne sile. Kakih večjih pehotnih bojnih dejani tekom včerajšnjega dne nI bilo. Načelnik ueser&hićga Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan Javila: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča IRuprehta: Na mnogih točkah fronte so uvedli jnočn! topovski sunki akcije sovražnika, ki so bile odbite. — Armada nemškega cesarjevlča: Zapadno Oise in južno Aisne živahno poizvedovalno delovanje. Močni delni napadi sovražnika Južno Ourctja In zapadno Chateau Thlerrya so bil! Izjalovljeni v našem bojnem ozemlju. Poročnik Udct fe Izvojeval 37. In 38., Kroil 28. *t» 29. ležulske zmago. . V. , BEROLIN, 2. (Kor.) Večerno poročilo: , 1 Na bojiščih nič novega. - .> ? ' ?rvi generalni kvartirmoister pL I*yiieudorft SOLGARSKO. SOFIJA, 2. (Kor.) Na raznih točkah fronte, posebno na obeh straneh Dobrega polia, Je bilo obojestransko topovsko streljanje od Časa do Časa jako močno. Na planoti, pred našimi postojankami ob dolnji Strumi, patruljni boji, ki so biii ugod- ni za aas. POVRŠNA URADNA PORODILA. Italijansko poročilo. 1. julija. — Na asiaški planoti so hrabre čete našega 13. armadnega zbora včeraj zjutraj zopet pričele ofenzivo. Važni Col del Rosso je bil zavzet z naskokom in Col del Echer ie bil ves dan pozorišče hudih bojev. Končno so naše čete premagale trdovratni odpor sovražnika in je ostala postojanka v naših rokah. Opoldne in zvečer je izvršil sovražnik dva močna napada na Monte dl Valbella, toda sovražne mase, ki so bile od naše rane od našega topovskega ognja, so bile od naše pehote ustavljene in prisiljene k umiku. Letala so se jako drzno udeleževala vseh bojev. Sovražne izgube dne 29. in 30. junija so izredno težke; ujeli smo 88 oficirjev in 1935 mož. Naše Izgube 50 bile vsled odločnega napadalnega duha naših cet in izvrstnega sodelovanja artiljerije lahke. Na ostali fronti Je bilo bojno delovanje normalno. V dolini Daone in v okolišu Nozzole smo presenetili par manjših sovražnih oddelkov in ujeli-par mož in uplenili par strojnic. V okolišu Zugnc so bili napadalni poizkusi nasprotnika odbiti. . DOGODKI NA MORJU. "" DUNAJ, 2. (Kor.) Mornariški oddelek c. in kf. vojnega ministrstva razglaša uradno: Tako Italijanski časopisi, kakor tudi uradni krogi, so v švojili Izjavah Izražali gotovost, da so bile potom napadov italijanskih torpedovk v zadnjih •tednih potopljene tri velike bojne ladje avstro-o grške mornarice in sicer ena pri napadu torped-nega motornega čolna »Orillo« na Pulo In obe drugI pri akciji torpednih motornih čolnov v bližini dalmatinskih otokov. Italijanski mornariški minister je n. pr. iziavil v nekem razgovoru, da so bile pri Verudi v bližini Pule opažene razvaline ladje, ki nikakor ne bi mogle biti od >Szent Istva-lia«, ker ie bil ta pretežko poškodovan, da bi prispel na imenovano mesto v tako kratkem času in da bi se potopil šele tamkaj. Poročila ita-Ijjanskih listov in urad. krogov so do z naše uradile strani potrjene izgube »Szent Istvanaa popolnoma izmišljena oz. zlagana, kajti italijanski mornariški minister se je zamogel na podlagi opazovanj italijanskih letal nedvomno prepričati, da se nahajajo, razven »Szent Istvana*, vse ladje av-fetro-ogrske mornarice v bojnih pristaniščih pripravljene za boj. Domnevanje, da bi bil svoje-Icasno zaman poizkušeni napad torpednega motornega čolna na Pulo vzrok, da je par ladij radi 'nezadostne varnosti zapustilo to pristanišče, je naravnost otročje in zelo primerno italijanski domišljiji. Zato se smatra mornariški oddelek c. in kr. vojnega ministrstva prisiljen, da Izjavi še enkrat In zadnjikrat, da je imel napad italijanskega torpednega motornega Čolna ^Grlila« dne 14. mainika 1918 na Pulo za posledico le uničenje napadalca in ujetje vse posadke, da prt tej priliki ni bila poškodovana nobena vojna ladja av-stro-ogrske mornarice in da je bil pri napadu na brodovni oddelek v severni Dalmaciji torpediran le = Szent Istvan«, ki se je potopil šele čez par ur, sicer pa ni bila poškodovana nobena druga ladja, niti velika niti majhna. LONDON, 1. (Kor.) Admiraliteta naznanja: Sanitetna ladja »Llandvery Castlec (11.423 ton) jc bila dne 27. junija jugozapadno Fastaesa torpedirana in potopljena. Pogreša se 234 mož posadke. BEROLIN, 2. (Kor.) V angleških vodah so potopili naši podvodniki zopet 17.000 ton sovražne ladijske prostornine. LONDON, 2. (Kor.) Tajnik admiralitete naznanja, da se je torpedirana sanitetna ladja potopila v 10 minutah. Bila Je na povratku Iz Kanade v Anglijo in nI peljala nobenih ranjencev ali bolnih. Posadka je obstojala iz 164 oficirjev in mož; vrh tega je bilo na ladji 80 kanadskih sanitetskih vojakov iu 14 strežnikov. Od teh 258 oseb jih je prispelo le 24 v neko naše pristanišče. Mogoče je, da bodo najdeni tudi drugi. Po haaškl pogodbi ie bil nemški podvodnik upravičen, da ustavi ladjo in jo preišče; kliub temu je podvodnik ladjo torpediral. , • - Letalski napad na Pariz. PARIZ, 2. (Kor.) Sovražna letala so preplula včeraj naše črte in odplula proti pariškemu mestnemu ozemlju. Alarm je zadonel ob HI in je ponehal ob eni ponoči. Poročati nI nič. Angleška spodnja zbornica. — Rusko razmere. LONDON, r. (Kor.) Ko'je post Dilling trdovratno vztrajal na tem, da se mora kljub nasprotni odločitvi vršiti debata o vprašanju interniranja sovražnih inozemcev, je bil pozvan, naj zapusti zbornico. Ker se je Diiling upiral, je sklenila zbornica njegovo izkllučenje. Pet slug je moralo končno spraviti Dillinga iz dvorane. Izključitev velja za nedoločen čas. LONDON. 1. (Kor.) Odgovarjaje na neko vprašanje o potopitvi ruskih ladtj v Črnem morju s strani lastne posadke je izjavil Bonar Law sledeče: Obstojajo vzroki za domnevanje, da je bilo uničenih na ta način par ruskih ladij. Toda žalibog je dejstvo, da se nahaja večji del ruskega črnomorskega brodovja v nemških rokah. King je vprašal državnega tajnika za zunanje stvari, ali mu le znano, da je sovjetska vlada Rusije, ko je priznala neodvisnost Finske, privolila v neodvisnost kake finske sovjetske vlado s protinemškimi simpatijami. Pcchenag ob murmanski obali je bil odstopljen, da se dovoli neki prijateljski, proti-nemški vlasti izhod na morje. Sovjetska oblast po odstavitvi sovjetske vlade s strani iinske buržoazije fn s pomočjo Nemcev, ni hotela ratificirati finske neodvisnosti. Protestirala ie pri nemški vladi proti načinu, kakor postopajo podvodniki s finsko podporo ob murmanski cbalL King je vprašal: Ali so pri teh okolščlnah Anglija In zavezniki že ponudili ruski sovjetski vladi podporo na suhem in lia morju, da ohranijo Rusiji pristanišča ob murmanski obali proti finskemu in nemškemu vplivu, oziroma, ali se bo to še zgodilo? Državni podtajnik lord Robert Cecil je odgovoril: Dejstva odgovarjajo v bistvu poročilom v prvem delu vprašanja. V slučaju, da bi ruska sovjetska vlada pozvala zaveznike za pomoč na suhem In na morju, se bo to dobrohotno upoštevalo. Več za enkrat ne morem povedati. Angleški delavski kongres Troelstri. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Socijalistični list »Het Volk« poroča, da je dobil Troelstra iz Londona brzojavko, podpisano od Henmersona, Brautinga, Alberta Thomasa, Renaudela, Longueta, Huys-mana- in drugih delegatov delavske konference, v kateri izražajo delegati svoje ogorčenje, da Troelstri ni bilo dovoljeno potovanje v Anglijo, vsled česar delegati niso mogli nastopiti skupno ž njimi za dosego pravičnega miru, ki ga žele vsi IZ VELIKE RUSIJE. Upor češko-slovaških legij proti sovjetski vladL BEROLIN, 2. (Izv.) Poveljnik češko-slovaških legij Mišenikov je bil pri Samari ujet. Saratov Je še vedno središče gibanja Sproti sovjetski vladi. BEROLIN, 2. (Izv.) Poveljnik Ceho-SIovakov Ružička, ki je prispel z bivšim načelnikom ruskega generalnega štaba, generalom Aleksejevom v Omsk na vojno konferenco, je postal žrtev atentata. Atentatorju se je posrečilo ubežati. Japouci v Vladi vostoku. Veliki knez Mihajlo car Sibirije. BEROLIN, 2. (Izv.) Iz Kijeva se poroča: Ja potici so pod poveljstvom admirala Kata izkrcali v Vladivostoku čete, da pomagajo Cehom in Ju goslovanom v boju proti sovjetskim četam. Ve liki knez Mihajlo Aleksandrovič je bil proglašen v Sibiriji za carja in koraka s svojimi četami proti Moskvi. PODLISTEK. jPustelovSevi zapiski. f Roman. Iz francoskega prevedel A* R. Tako tako, baron. Zdi se ml, kakor da bi \ttršavela. • — Glejte jo, glejte, koketko, — je odgovoril baron smeje. — Samo da bi človek občudoval njen £olni rožičasti zatilnik. \ . >>; - * — O, ne, prav gotovo ne I , . Lažnivkal r-.^sT- -vv \ — Naš zdravnik je kriv, — Je odgovorila Azu-il»ia z nekako užaljeno sramežljivostjo; »honny soit qui maly pense!« Hočejo mi vriniti ulogo kniorete. Imenitna boš v tej ulogl, kajti take uloge igiaš spreljubko. ; .-Ne bodite dvoumen, gospod baron. \ -- Nikakor ne, dragi angel moj; tako krepostno Mekle, kot si ti, sploh ne razume dvoumnosti. '' rurina je zardela Jeze, in Raphael Je izkušal j _ Jovati. tite malico emirom, gospod baron; vam L — I no, — je menila Azurina, — če se upošteva njegova starost, bi pač mislila^ da se mi ga ni treba bati preveč. — Bravo! — jc odvrnil Raphael. • - r' — Odlagam orožje. — je dostavil gospod de Maubert, — in sem pripravljen plačati davek premaganca. Kaj naj ti dam, Azurina? — Bonbonov. — Nimam jih v žepu, toda tu imaš nekaj, da si jih kupiš sama. In gospod de Maubert je položil deset zlatnikov v dražestno Azurinino roko. Dekle je radostno poskočilo In dejalo: — Za to ste zaslužil poljub, gospod barog. £a hko si vzamete tudi dvar - . . v, — Hvala. ' 5 * V ' Vikomtova ljubica si Je počesala svoje plave lase, uredila Svilnato obleko kolikor Je pač mogla v taitrici, se zavila v velik šal, si dela na glavo dražesten klobučič in zapustila sobo, rekoč Ra-phaelu: — Na svidenje drevil.,**« Vaša služabnica, gospod baron I Azurina, dražestna grešnlca kvečjemu osemnajstih let. J* pripadala osebju nekega BoljševBka vlada v stiskah. ŽENEVA, 2. (Izv.) »Echo de Pariš« javlja: Glasom diplomatičnih informacij Je morala prestati te dni sovjetska vlada v Moskvi težko krizo. Bila Je v nevarnosti, da bo strmoglavljena. Po najnovejših vesteh se razvija nova težka kriza. Preiskava proti povzročiteljem vojne, FRANKFURT, 2. (Izv.) Glasom .Dneva« Je sestavila sovjetska vlada komisijo, da preišče vprašanje, kdo ie zakrivil vojno. Zaslišani bodo med drugim bivši car Nikolaj, carica, bivši vojni minister Suhomlinov in bivši generailsslmus, veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Kerenski zahteva takojšnje izkrcanje čet. LONDON, 2. (Izv.) Kerenskij želi, da bi ententa takoj odposlala svoje čete v Rusijo, ki *iaj bi potem ustanovile rusko armado. j PARLAMENTARNE STVARI. Czernin napovedale velik govor v gosposki zbornici. DUNAJ, 2. (Izv.) Bivši zunanji minister grof Czernin je bil sprejet danes od cesarja v avdi-jencf, ki je trajala V* ure. To je njegov prvi sprejem pri cesarju po odstopu. Govori se, da bo imel grof Czernin v gosposki zbornici povodom proračunske debate velik političen govor. Dr. Korošec pri Seldlerju. DUNAJ, 2. (Izv.) Načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, se je zglasil danes pri ministrskem predsedniku dr. Šeidlerju. O političnih stvareh se nI razpravljalo. ^^ Zborovanje socijallstov in Ukrajincev/ DUNAJ, 2. (Izv.) Socijalistični, kakor tudi ukrajinski poslanci so Imeli danes posvetovanje, na katerem so razpravljali vprašanje, kako stališče naj zavzamejo napram vladi sedaj In po sestanku zbornice. Govori se, da bo vlada resigni-rala na odobritev vojnega posojila. Plenarna seja Poflskega kluba. DUNAJ, 2. (Izv.) Dne 14. t m. se bo vršila plenarna seja kluba poljskih državnozborskih poslancev. - ___' V - • » Gm. Laudwelir — skupni UaanČnl minister? BUDIMPEŠTA, 2. (Izv.) »Budapest Hirlap« javlja, da bo skupni prehranjevalni minister, gm. Landwehr, imenovan za skupnega finančnega ministra. Edina ovira bi bil bosenski deželni šef Sarkotič, ki kot generalobrst ne more biti podrejen gen. majorju. > \ - Prihod novega ukrajinskega poslanika na Dunaj. DUNAJ, 2. (Izv.) Novi poslanik ukrajinske republike, Venčeslav Lipinski. je dospel danes semkaj in bo v par dneh izročil cesarju svoie pove- rilno pismo. ____ Zanimive interpelacije v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Za iutršnjo sejo je naznanjena cela vrsta vprašanj, med drugimi vprašanje groia Tisze glede strad3jočega prebivaistva v provinci in izpremembe žetvenih naredb, vprašanje posL Ladislava Fonyesa glede ogrskih izgub v Italiji in posl. Karla Husyarja glede v zvezi z dogodki na italijanskem bojiSču razširjanih hudobnih obrekovanj o čiaiuh kraljeve rodbine, posebno o vzvišeni osebi na Ogrskem tako priljubljene kraljice. Na današnji seji je zahteval posl. Giessweiu volilno pravico za ženske, istotako posl. grof KaroIyi. - . Zdravstveno stanje cesarice. DUNAJ, 2. (Kor.) Stanje cesarice jc danes jako zadovoljivo. Cesarica je brez mrzlice. Španska bolezea v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 2 (Kor.) Kakor poroča -Deli Hirlap*, so se tudi že v Budimpešti pojavili posamezni slučaji takozvane španske bolezni. Italija in avstrijske slovanske narodnosti. CHIASSO, 1. (Kor.) Razpravljajoč o politiki, ki se je poslužuje italijanski ministrski predsednik napram slovanskim narodnostim Avstrije, pripominja »Epoca«: V Italiji krožijo manifesti, ki vzgajajo nezaupanje proti Slovanom In razširjajo se protislovanske vesti s konkretnimi posameznostmi. Izdajajo se tudi spisi, v katerih se sumniči poštenost rimskih dogovorov med Slovani in Italijani. _ __ , .. Podaljšanje zakonodajne dobe rajhstaga. BEROLIN, 2. (Kor.) Kakor poročajo listi, je bil rajhstagu predložen že napovedani zakonski osnutek za zopetno podaljšanje zakonodajne dobe in sicer do 12. januarja 1920. Dalje je bil rajhstagu predložen zakon glede podaljšanja zakonodajne dobe alzaškega deželnega zbora do 31. decembra 1919. Španska bolezen na Bavarskem. MONAKOVO, 2. (Kor.) Španska bolezen, ki ni nič drugega, kakor Influenca, se vedno bolj raz- širja, tako da se zamore govoriti že o epidemiji. V zadnjih dneh je število bolnikov r.arasilo, kakor se ceni, na 1500. Novi predsednik repuo.vJre v;«ivimhi|e, BOGOTA, 2. (Kor.) Agenzia Havas poreC^ Bivši minister za -zunanje stvari, Marco Suarez, je bil izvoljen za predsednika republike Ko.i'm-bije in nastopi svoje mesto dne 7. avgusta. gledališča. Bila je lepa, kakor bogovi ljubezni, ki jih je predstavljala v mitoloških baletih, in je pod navidezno otroško naivnostjo zakrivala vsestranske izkušnje. Kake tri mesece Je že zaradi svoje izzivajoče lepote, posebno pa 5 svojo pre-kanjenostjo neomejeno obvladovala Raphaelovo srce in čute. Pristavljati nam pač ni treba, da ga je tudi varala in sicer prav pogostoma. .To je pač tako stalni običaj pri stvarcah nj£oe in Azurina ni delala izjeme med njimi, _Punčka Je res spreljubka, ^ dejal baron, ko sta ostala sama s Raphaejoqy jc* ob priliki mi Jo prepustiS, kaj ne? • ^ ^o -'v. ii v — Kako? — Je vpraSal RaphaeJ presenečena. In baron je ponovil svojo besede. ~'A — Razumel sem, ie o&ov ljubi baron. Toda če se prav spominjam, tte nI rekel včeraj, 4* $t hočete o važni stvari pogovorit! % menoj* f . • S; (OaHe.) Quo vadiš Austrid? Praška »Unionc je priobčila te dni članek, ki dokazuje, da bi politika, kakršnjo zahtevajo nemški radikale!, in ki jej sedanja vlada tako poslušno pogoduje, morala neizogibno dovesti državo na rob propada, dočim bi io državna politika, pravična vsem narodom, krepila in jej zagotovila moč in sijai. Za to govore veliki zgodovinski dogodki. Ce bi bilo zadnja desetletja šlo vse tako, kakor zahtevajo nemški radikalci, bi bila sedanja vojna zalotila Avstrijo v popolni desorganizaciji In povsem nedostatni gospodarski pripravi. Najinteresantneje in najznačilneje na tej polivki nemškega radikalizma je dejstvo, da se morata oba gospodovalna naroda (Nemci iu Madjari) opirati na vnanjo protekcijo in da bi hotela, da bodi država tudi ob glavnem notranjem narodno političnem vprašanju odvisna od vpliva ptuje države. Interesantna in morda tudi zelo pikantna je morala biti pasaža, ki je govorila" o avstrijskem patriiotizmu tistih, ki zasramujejo druge kot ve-leizdajalce. O tem priča dejstvo, da je cenzor napravil črto črez to pasažo. Seveda nas to ne preseneča, ker taka cenzorska previdnost v prilog patentiranim -patrijotom« v nemškem taboru in na vladnem krmilu ne grasira samo v Pragi ..... Da razumemo pogubnost zahtev nemškega radikalizma. s? moramo zavedati, da v tem velc-resnem času ne st^Ia.u v r.ašf državi le pred suhim matematičnim problemom, marveč da tudi čutstva igrajo vlogo velike pomembnosti (ko se razpravlja o poglobljenju naše zveze z Nemčijo). Ne gre samo za trgovinsko-politične in prometne interese, o katerih, vrhu vsega, niti ne vemo. v koliko da so zanesljivo preračunjeni napram vsem eventuvalnostim. — Dobro treba premisliti, ali ne bi tisto pogloblicnje ztesti v gospodarskem pogledu prineslo enemu kontrahentov veliko ve-čih dobičkov. Kajti — naglasa člankar — tako daleč vendar nismo še, da bi bili interesi obeh strani za sedaj in za vse čase Identič&l. Nismo še tako daleč, da bi se morala konirahenta staviti popolnoma na razpolago drug drugemu, kakor zahteva to — nemški radikalizem. Neznansko velike stvari so sedaj v igri. Ni izključeno, da bi neprevidno postopanje z naše strani moglo ententlue vlasti, in tudi doslej nevtralne države zavesti do korakov, ki ne bi bili na korist ne Avstrije, ne svetovnega miru! Kot svarilen izgled navaja pisec svojedobni ekstem-pore bivšega predsednika avstrijske poslanske 1 zbornice, dra. Sylvestra, naj bi se ustvaril sredozemski Muk glede Srednjega tf^. po katerem naj bi bila ludi Nemčija nekako inejašica tega morja. S takimi In podobnimi idejami se ostali svet ne sprijazni. Seveda odgovarjajo nemški radikalci, da centralni Evropejci morajo in hočejo svet prisiliti k temu I Taki logiki — dostavlja pisec — je težko sporekati. Na to pa piše usoden memento: Ta vojna ie prinesla že marsikako razočaranje In marsikako nepričakovano tragedijo. Najusod-nejo tragedijo pa, če se ne bo od nobene strani iskalo konca in če se bodo marveč sklepu miru stavljale nove. neprekoračliivc zapreke. Tragedija, ki bi je ne mogel spesniti noben Gothe, noben Schiller, noben Sofokles in noben šekspir in ki bi nadkriljevala naidrzneji polet kakega Danteja. V tej vojni v resnici ni nedostajalo neslutje-ne veličine značajev toliko pri poedinih esebah. kolikor pri celih narodih, mogočnega kipenja v globinah razburkane strasti---- (zaplenjeno). Nevarnosti. škoda, ki Jej je Izpostavljena evropska civilizacija ob nadaljevanju te vojne, ogromne žrtve na človeškem življenju in imetkih, naraščajoča, splošna postajajoča nezadovoljnost in razburjanje v ljudstvu: vse to govori preglasen In živ govor, da bi ga ne slišali. Zato naj bi se narodi — zaključuje člankar — v blagor vseh rešili iz tega strašnega nasilnega položaja, ko si — kakor da so udarjeni s slepoto in gnani od zlili duhov — prevzročajo neizmerno gorje: naj bi skupno delovali na zdravljenju ran, ki iilt je zadala ta vojna! Ta pretresljivi apel ie sicer naslovljen na vse narode! Ali naslov člankov govori razločno, da Je še posebno namenjen naši avstrijski dr/avt. Qtio vadiš Austria? Avstrija — kam vodi pot? Tudi tu je beseda člankar jeva jasna in razumljiva: kam vodi pot, na katero potiska državo nemški radikalizem, s tem, da krvavo žali čutstva lastnih narodov in stavlja zapreke miru!! Velike stvari so v igri tudi za to državo in vojna donaša uso-depolne tragedije____I In dr. Seldler se je vendar usužnjil taki politiki nemškega radikalizma _-on, ki je sedaj na krmilu države in je obretne- uien z ogromno odgovornostjo za njo bodočo usodo! Če koga, bi moral njega zapečl v dušo apel v praškem listu, ga vzdramiti iz nemško-ra-dikalne hipnoze, ter ga spraviti k zavesti, da Je edini res avstrijsko patrijotični čin, ki ga more še izvršiti, ta, da — gre, ko se je že tako usužnjil, da se ne more več rešiti iz okov, v katere so ga zakovaii neii>Ško-radika!ni politiki. — Za to bi se moral odločiti tudi iz povsem praktičnega razloga s stališča njegove lastne osebe. Kaj mu koristi, da so njegovi gospodarji izsiliti njegovo ohranitev na mestu, kjer bi moral vladati in upravljati z bistrovidnostjo in odločnostjo državnika, a v resnici le služi Hudem, ki nimajo ne smisla ne 5uta za položaj države v teh usodnih trenot-kih, čim pa mu ie krona naložila, da mora vladati ustavno, s parlamentom?! Tega pa ne more, ker nima in ne dobi večine, ker ne uživa zaupanja ne v parlamentu, ne pri večini državljanov, in ker so le vsi razsodni ljudje izrekli svojo uničevalno sodbo In obsodbo o njegovem vladanju: ko so vsi na iasnem, da dr. Seldler ni dorasel zahtevam In nalogam sedanjega velikega časa. Zato pa IcHra nI refena, ampak le odložena. Kar se cl zgodile sedaj, se mora zgoditi v par tednih, ali pa se bo moral umakniti parlament in utegr.c priti slučaj, o katerem govori praški list: ki umre zavesil sovražne in tudi nevtralne države do nepremišljenih korakov, ki ne bodo na korist nase države! In hitro, hitro naj bi se odločil dr. Scidler za ta korak. Kajti preživljamo čase, ko so tudi trciiotkl usodne pomembnosti. Ko Že eri ne more popraviti, kar je grešil, pa naj pripusti, da nemudoma začno popravljati — drugi!! Ali pa je dr. Seiuler res tako hipnotiziran, da sploh n: more priti do zavesti iu izpozuanja: kaj zahteva od njega resnični avstrijski patrijotizem? Ali res ne more več razumeti usodnosti vsklika: Quo vadiš Austria?! Rasi?« ©©iitll«« vesti. O dru. Seldierju podaja Venkov naslednjo — laskavo karakteristiko: >-0 vladi lorda Aberdecna je pisal svojedobno Lothnr IJttcher: i Grohot spodnje (poslanske) zbornice jo je pokopal. Nekaj podobnega se uogaja sedaj dru. Šeidlerju. Z razliko le, da to pot ne gre samo za grehot poslanike zbornice, r.mpak vseli mislečih glav, ko ga \sakdo obsiplje z grohotom iu bije s sarkazmom. 2c dolgo ni bilo takega ministrskega rredsednika, tu katerega bi padali dovtipi kot ploha, kakor sedaj na dra. Seidlerja. Iu to niso nikr.ki dovitipl, ka-kršr.Je zadevljejo jakc Individuvalnost!, marveč le slabiče, ki ne vedo, kaj se dogaja okolo njih in kam naj bi namerili svoje korake. Scidler ima proti sebi pretežno večino parlamenta, večino svojega kabineta, iu — kar je klavna stvar — tudi pretežno večino avstrijskih narodov. Gie torej že za njegovo osebno krizo. Si je-li torej možno misliti, da bi mogel tak državnik še nadalje ostati na svojem mestu?! Ne.,ne! Socijalni uemokratje na Štajerskem o neraško-oacijonalni politiki. Na shodu socijalne demokracije v Gradcu je izvajal poslanec Rese!, da so »naše« (menil je nemške) iiacijonallstične stranke po govoru grofa Czernir.a začele z narodnim gibanjem, ki je nevarno za ljudstvo, za državno skupnost in tudi za mir. Kar pobesnele so proti slovanskim »veleizdajalcem«, dočim so bile poprej postale že nekoliko skromneje. Od kod je prišlo to, tic vemo, ker Avstrija je država, v kateri se nikdar ne ve, kdo svira prvo vijolino — za kulisami. Dr. Seidler ni tisti, ki diktira politiko Avstrije, on Je le bolj izvrševalen organ. Kako da jc mogel grof Czernšu izreči tako usodcpoln govor, ni še pojašnjeno. Ali, nemške nacijonahstičnc stranke so bile uverjene, da je prišel njihov ćas, ter da mereio izsiliti to, kar hočejo l.apravitl Avstrije. Toda ne demokratičnim potom, ampak potom absolutizma. Niihovo r.ačclj jc: mi hočemo biti nad drugimi — gospodarji! Tirali so politik?, ki je omahovala med »vcllkonemško« in r-malo-avstrijsko*. Izjavljali so, da, če se v drŽavi ne zgodi io, kar oni hočejo, nimajo nob.nega Interesa ua državi! — petem da pojdejo k velikemu bratu! V nasprotstvu s tem pa bi bili zadovoljni zepet s čisto malo avstrijsko orijentacijo. Samo da re kaj zgodi po njihovih žeJiah. Ker pa se te ne dado izpolniti ustavnim potom, hočejo izvesti svoje rbehngec petom naredeb, ali § M. O Seidlerjevi \lađi so si bili kmalu na jasnem v vsej Avstriji, da ne more biti rešiteljica, aH nemški nacijonalcl so proglasili Seidlerja kot svoje posestno stanje, ker iiin je uresničenje nekaterih njihovih belangov — obljubil. Lahko bi šli preko te ncmškonacijonalne politike, če ne bi slutili da so neke temne sile vspodbudile nacijonalcc, da so začeli s to, istotako smešno, kakor nevarno politiko. Vsprotiviti se moramo temu, da hočejo iz-vestnl krogi uveljaviti svojo" vero, tia se more tudi v sedanjem strašnem času vladati Avstrijo brez parlamenta. Široki sloji ljudstva so moraH med vojno prestati več, nego v resnici morejo, ali trpljenje vsled gladu----(zaplenjeno). Pred letom dni smo menili, da smo blizu miru in v jeseni bo leto, ko smo se smeli nadejati, da bo možen sklep miru na podlagi sporazuma. Ali grenko s:no bili prevarjeni v tej nadi. Po krivdi imperijalisiov osrednjih vlasti ni bila. ruska revolucija na kcrSt miru, marveč imperijalistov. ki hočejo vojno do zmage. Ali pri nas v Avstriji nI š!o to tako lahko, marveč so inorali slepiti, češ. da se mora mir z Rusijo skleniti tako, da bo krušni mir! Vspeh p.i jc ta, da nimamo sedaj ne kruha, ne miru! Odlično se moramo upreti proti temu, da se taka politika označa kakor da je v interesu nemškega ljudstva. Nemško delavstvo nima nič skupnega s takimi izjavami. To hoče mir na podlagi sporazuma. Hočemo, da narodi sami določajo o svoj: usudi. Np.rodi v Avstriji so prisiljeni v skupno življenje in morajo biti v vzajemnih gospodarskih ednošajih med seboj! Kot demokratie ne morerim biti na stališču, da naj se drugI naredi zatirajo. Ne smemo biti tako nedosledni kot so nemški na-cijonaici, da bi na Češkem zahtevali delitev po narodih, dočim na Štajerskem letajo k cesariu prosjačit, da se tu ne izvede, kar tako koprneče prosjačijo za Češko. Kar je prav Nemcem na Češkem, mora biti prav tudi Nemcem na Štajerskem! Nemški nacijonalci pa hočejo tam, kjer so v večini, Imeti neomeieno oblast, da morejo tlačiti druge. Pa tudi svojim lastnim soplemenja-kom nočejo dovoliti enakopravnosti, nočejo uvesti enake volilne pravice v svoje zastope. Zahtevajo da bi manjšina v državi gospodovala nad večino. Da se 17 milijonov ne bo puščalo gospodovati od 10 milijonov Nemcev — to je samoob-seb! razumljivo. V parlamentu imajo r.emški nacijonalci (brez krščanskih socijalcev, ki ne gredo vedno žnjlml) 110 mandatov, dočim jih šteje vsa zbornica 516. Kako naj bi tu 110 zastopnikov moglo gospodovati? Na zadnjih državnoztorskih volitvah so dobili nemški nacijonalci 384.000 glasov, krščanski socijalci 587.000 in socijalni demokratje 542.000. Kako morejo potemtakem nemški nacijonalci govoriti v Imenu nemškega ljudstva?! In ravno zato, ker ne morejo, kriče po absolutizmu. Menijo, da je s krikom vse opravljeno. Zadnja de* setletja so nemški nacijonalci policija vlade — za absolutizem. V občinah gospodujejo vsled sramotnega volilnega reda. Izjaviti moramo, da nemško ljudstvo na Štajerskem ne dopušča, da bi je zastopal kakor Onrigl! Po vojn! bomo Imeli milijonov pohabljencev In nad sto milijard državne-ffa dolga. Pohabljence bo treba preskrbeti In dol- stran n. -s »EDINOST« fttev. 178 V Trato, dne S. Janja It!8 4 jove plačevati. Če se ne bomo gospodarski raz- kilo zaplenjenih 8000 do 10.000 kg moke. Razli- vijali, pridemo iz vojne v drugo nič manjšo, trajno bedo. V tem je nevarnost take politike, ki onemogoča mir na podlagi sporazuma. Nasilen mir bi donese! nova neznosljiva bremena in bi zaKTeva! žrtev. Mi pa hočemo, da bodi to zadnja vojna! Protestiramo proti taki politiki. - Nočemo, da bi morali stradati in molčati! To bodi povedano nenjškfm nacijonalcem In na zgoraj! — lako drastično j-2 govoril tudi poslanec Pongratz, očitajoč nemškim nacijonalcem, da so policija Avstrije in da onemogočajo skupno življenje narodcv. Glad, ki ga trpimo, zahvaljujemo poleg vojne 'cm. Sturgkhovemu. Govornik je obsojal pre*. začetkom vojne, na katenh so se nemški Cnelci radovali, dočim je med drugimi na vladalo veliko ogorčenje. Končno je zaht . vornik odločno sklicanjc parlamenta, i^ota . Gdločno pa ie protestiral proti temu, da bi se parlament razpustil, ne da bi se razpisale m i volitve. Parlament naj se skliče! Ali ima vlada ve-: čino ali ne — to nas nič ne briga! AP t..nsv^^?**?®^ sifsice sf^ri. GO\: l.'fA ZA NEIMOVITE SLOJE. i Jutri, v četrtek, 4. t. m., se bo nadaljevala prodaja govedine za neirnovite sloje proti preščipnje-nju St. 27 izkaznice za nakup mesa in maščob in proti izročitvi izkaznice 3t. 42 serije a, b. c, d. Na vsako izkaznico se dobi */s kg mesa. Prodaja su prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sl-nigaglia, Bsrkovlie 41, Punter, Gornja Greta, Da-i prttto, ul. -to 6, Trocca, ul. Commerciale j ft, Conciii Cellini 1, Stanisla\vsky, ul. / impanile 17, Visimini, ui. Cavana 22, Vattovatz, i al. Giustinelli 5, Rodella, ul. Madonna del Mare 19, Perlatti, ul. Sanita 9, Rochelli, P. Piccola 2, Polacco, ul. Becclierie 47, Fabbro, ul. Marije Terezije 43. Zadnik, P. S. Giovanni 6, Simonetta, ■ul. delle Legna 4, Marsč, ul. Farneto 5, Lenar-iuzzi, ul. Amalia 23, Polli, ul. Acquedotio 13, Go-digna, ul, Giulia 24, Vattovatz, ul. Giulia 17, Ro-deHa, ul. Giulia 1, Periatti, ul. Barriera vecchia 4, Depace, ui. Barriera vecchia 26, Rizzian, P. Bar-riera 9, Polli, ul. Istituto 38, Benedettich, ul. Pic-'cardi 28, Marussicli, ul. Settefontane (Rocol) 248, Tapazzin, ul. Settefontane 24, Rizzian, ul. del Rivo 35, Mocenigo, ul. Barriera 31, Rocco, ul. S. Marco 2. Rizzian, ul. dell'Istria 1, Comisso i dciristria 51, Godina, Skedenj 138, Gatznig, Skedenj 50 CENE: Prednji deli s priklado ... po K 8'— kg. Zadnji deli s priklado . . . po K 8'80 kg. čilim gostilničarjem, ki zaračunavajo naravnost oderuške cene, je gotovo privoščati kazen. Z druge strani je pa krivično, če se gostilničarje kaznuje za to, ker so si tihotapskim potom nabavili živil iz Ogrske. Ker urad za prehrano ne dobavlja gostilničarjem ničesar, jim r-e preostaja drige-fea nego tihotapska ktrčija. Ne gre pa niti za gostilničarje; gre za tisti del prebivalstva, ki je prisiljeno jesti po gostilnah. Če se gostilničarjem od-jemljejo za'-^e s<; prr. zš Dr? v biskovalci gostil"*" • stradanju ^ad«-'.. hočejo baje voj-t in ki se maste po restav-- '.fc^fto. Kdor ima dovolj denarja, si : ,iDeti živil in mu ni treba za to posre-kakega gostilničarja, aH restavranta. Ce hoče oblast kaj storiti, naj gleda na to, da ne oodo gostilničarji preveč navijali cen ter da bo velikost porcij kolikor toliko v soglasju s cenami. V tem pogledu si pridobi gori rečeni urad zaslugo za splošnost. Revizije po zalogah so pa le brezsmotrene sekature. Uradno poslovanje policijskega kolnisarijata v uL Carintia. Prejeli smo: Čital sem v »Edinostis objavljeno pritožbo, ki se tiče policijskega komi-sarijata v ul. Carintia. Menite, da take pritožbe kaj izdajo? Kaj še! Tutfi jaz sem včeraj čakal potni list, da odidem na Kranjsko. Čudno se mi je zdelo,- da ne pridem nikakor na vrsto. Ko sem bolje pazil, sem videl, da stražnik ob vratih spušča v sobo gospodične in sicer one, ki so se našopirile s klobukom in oblekic v svilo. Opozoril sem tozadevno stražnika. Tu odgovor: »Ca-peline se capcline!« — Vzrojil sem. Tako torej! »Capeline« so mu več kot drugi! In tako govori mož postave! In še tam, kjer ima pravica svoje prostore. Ko bi vsaj gospodične kaj počakale v vrsti, a nič; kar naravnost gor po stopnicah in noter. To je že preveč. No, potem je vendar eno ustavil. Rekia mu je, da je učiteljica in da mora v šolo: a poznam jo dobro in vem, da je toliko učiteljica kot jaz učitelj. Zaradi noge sem pa imel faktično iti k zdravniku, a moja ponižna prošnja je bila brez uspeha. Slavni komisarijat, kdaj bo konec te kričeče krivice? Tam je treba izgubljati dneve in še to zam.'"1 »« še *«lien! To zahteva zadoščp-1 ' Iv. dopoldne. Ta izprememba sc je odredila zarad: prihajanja vlakov. Drugo ostane vse neizpreme-! njeno. Svetoivansko gospodarsko druilvo »Narodni dom«. Jutri, v četrtek, dne 4. t. in. točno ob 8 zvečer odborov .i seja. — Predsednik. Odbor pođmžn!cs Glasbene Matice v Trstu ima danes, sredo, zvečer ob 7 v društvenih prostorih seic. Občni zbor podružnic;: se bo vršil v tc ck, 9. zvečer. — Predsednik. Drastično društvo v Trsti'. Odborova seja Eoeoj ob 6 v Slovanski Čitalnici. — Predsednik. Pevska vaja pri Sv. Ivanu danes ob 8 zvečer. Pevci in pevke prosim pclnoštevilne in točne udeležbe. — Pevovodja. Kdo ve kaj? Kdo izmed vračajočih se iz Rusije ve kaj povedati o Francetu Eesednjaku, doma iz rihemberške občine, vasi Pederje št. 108? Služil je pri 27. domobranskem pešpolku, 15. stotniji. Ujet je bil 10. septembra 1914. Odpeljali so ga v taborišče ujetnikov v Gornjo Kostromo, odkoder je prišel leta 1915. v Taškent, 4. polk, odtod zopet v Jekaterinoslavsko gubernijo, pošta AlČev-skoje, 5. rota. Zadnjič je pisal 8. julija 1916. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi sestri Mariji Besednjak, Gradec, Kloster\viesgasse št. 41 I. Štajersko. PROSIMO KREPILNiH PIJAČ (VINA, LIKERJEV IN CAJA) ZA MNOGOBROJNE TE2KO RANJENE. Na nac,fl" ~ .ri: V ljudstvu kdo f?.Aoriš^cvaiec, na , .uled^-e: ?7. junija t. 1. sem pi j v Trst približno 50 kitar&nu>y bresT J c, * a. usu. Toda zaan„. i de; s., »na aprovizacij- ska komisija mi jih je plačala po K 5*60, breskve so se pa potem prodajale po K 1®*—Ali ni oderuško, če se je tako-dvignila cena za celih K 4'40 pri kilogramu? In to je storila aprovizacijska komisija sama, ali pa ona takoimenovana presoje-valnica cen. Ali pa se morda cene določajo samo nam kmetom, ne pa branjevkam, ki potem z našim pridelkom delajo take dobičke, da si lažje kupujejo zlatnino iR druge dragocenosti, v katerih se vse svetijo, da človeku kar pogled jemlje. Oderuh je pa potem vedno le okoličanski kmet. Vprašam torej aprovizacijsko komisijo, ali je to prav? — Kmet iz okolice. Rojaki! Ne pozabite, da bo v nedeljo v prostorih »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu proslava našega narodnega pri ~nika, godu naših apostolov, ki se letos pose proslavi vseh naših hrvatskih in »'ovir . * ^ - letos poseben pomen. V nedeljo moramo poka-1 .; . . smo vredni čiaitl naše n^a-r/c. enske }ru- : fine! Prireditelji, crrjtva. ifc Ivanka na odra društva, ki bodo sodelovala, v- • sijo vse naše f'i-vvo, da ju o svoj,. tvo-valnostjo pripomore do čim lepšega uspehu, tudi zato, ker je s proslavo narodnega praznika spojen še drug plemeniti namen: na korist nove nase slovenske šole v Trstu! VIII. avstrijsko vojno posGjiln. Drugi izkaz podpisov vojnega posojila v Trstu izkazuje skupno svoto K 11,743.800*—-. Nagrada K 130* iz ustanove Jurija pl. Eisnerja se podeli ubožnemu dijaku lepega vedenja, katerekoli narodnosti in veroizpovedi, ki z odličnim uspehom dokonča letošnje leto študije na tukajšnji c. kr. trgovinski In pomorski akademiji. — Prednost imajo prosilci, ki dovršijo trgovinski Oddelek in so pristojni v Trst. Prošnje je vložiti na Trgovinsko in obrtno zbornico do 30. julija 1.1. Vaja za »Masko satana« bo danes, v sredo, 3. t m., ob 6J4 zvečer. — Režiser. C. kr. tlnančao ravnateljstvo je odredilo, da sc tudi za nadalje do 31. 12. 1918 sestavi splošno davčno izvršilno (eksekucijsko) postopanje v mestu Trstu in okolici, in sicej pod ravno Istimi pogoji in posledicami, ki so že določene v prejšnjih razglasih. Žrebanje posojila tržaškega mesta iz leta 1879. Pri žrebanju 1. julija t L so bile izžrebane naslednje serije: 4, 45, 68, 112, 161, 202, 205, 257, 266, 308, 322, 350, 385, 447, 460, 487, 493, 495. Vojnokreditni zavod za jožno vojao ozemlje nam naznanja, da je tajništvo cenzorskih kolegijev za Trst z okolico in za Istro začelo poslovati v Trstu, ul. Campanile št 13/1. Uradne ure so -vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 9 do 1 pop. in od 4 do 6 pop. Občinski uradi in druge javne institucije v Istri se ob tej priliki obveščajo, da dobe od tajništva pojasnila in obrazce, po katerih je treba vlagati prošnje za posojila. Tako se istrskemu prebivalstvu znatno olajša vlaganje prošenj. Prebivalstvo v Trstu in okolici naj se pa za vsa pojasnila in druge stvari obrača naravnost na tajništvo. Ustavitev eksbumiranja v poletnem času. Iz zdravstvenih vzrokov so ekshumiranja in prevozi trupel za vse operacijsko in etapno območje od 1. julija do 30. septembra prepovedani. Uaietnitki kooccrt, ki se bo vršil v petek, 5. t. m., obeta udeležuikorn poseben užitek. Za danes povemo le toliko, da bosta sodelovala iz posebne prijaznosti umetnika kraljevega gledališča iz Zagreba in sicer ga. Irma Polakova, in g. Rl-Javec. Režiser g. Skrbinšek uprizori svojo najlepšo in najmogočnejšo kreacijo: »Masko satanac. Glasbena Matica nastopi s svojim moškim zborom. Natančnejši spred in druge podrobnosti objavimo jutri. Seia. Danes popoldne ob 5 bo seja združenih odborov tržaške ženske podružnice CMD in pa odbora za stradajoče otroke in sicer v prostorih Glasbene Matice, ul. Oalatl. Prosi se popolna udeležba. Odborova seia drnitva »Dobrodelnost« v Trstu se bo vršila v Četrtek 4. t. m., ob 5 pop. v škofijski palači ul. Cavana 16, pritličje. Sestanek Obrtne centrale v Uabliaai za obao- kumisHe. r:>r . .i c.ii:o: ' J/Ci. Mis prvt Prodaja kuriva. Oglje. 50 kg na rdeče izkaznice. Razdeljevanje dne 3. julija. Cena 80 vin. za kg. Sv. Vid: 1—800 (ob. 30) ul. S. Michele 16, 801— 1760 (ob. 30) ul. Lazzaretto vecchio 17. — Staro mesto: 1601-2000 (ob. 21) ul. Artisti 4. — Novo mesto: 201—600 (ob. 20) ul. Gelsi 13. — Stara mitnica: 3401—3800 (ob. 21) ul. Madonnina S, 3801—4100 (ob 21) ul. A. Caccia 17, 4101—4700 (ob. 21) ul. Media 15, 4701—5000 (ob. 21) nI. Al-fieri 15, 5001—5300 (ob. 21) ul. Media 8, 5301— 5470 (ob. 21) ul. Paduina 15, 1—700 (ob. 22) ul. Paduina 15. — Nova mitnica: 1001—2000 (ob. 20) nI. S. Francesco 2, 2001—3210 (ob. 20) ul. Amalia 13. — Sv. Jakob: 4001—4300 (ob. 14) ul. Rivo 10, 4301—4400 (ob. 14) ul. S. Giusto 16, 4401— 4650 (ob. 14) ul. Rigutti 11, 1—300 (ob. 15) ul. S. Marko 3S, 301—500 (ob. 15) ul. Risorta 17. — Skedenj: 251—300 (ob. 7) Skedenj 129, 82 vin. kg. _ SkorKlja: 1—135 (ob. 14) ul. Squero nuovo 15. Kjadin: 1—100 (ob. 15) ul. Farneto 46. — Cologna: 111—375 (ob. 10) ul. Cologna 2. — Vr-dela: 1—1107 (ob. 13) ul. Molingrande. — Bar-kovlje 1—375 (ob. 12) Barkovlje 234, 82 vin. za kilogram. Premog. 20 fcg na modre izkaznice. Sv. Vid: 141—720 (ob. 38) ul. S. Giusto 16, 1*46 za 10 kg. — Stara mitnica: 171—240 (ob. 46) ul. Risorta 7, 1756 za 10 kg, 241—1000 (ob. 46) ul. Amalia 13, 1*46 za 10 kg. — Skedenj: 341—420 (ob. 24) Skedenj 120, 1'66 za 10 kg. — Sv. M. M. Zg.: 221—350 (ob. 32) ul. S. Marco 38, 1'66 za 10 kg. Kok. 10 kg na modre izkaznice. Sv. Vid: 721—bSO (ob. 38) uL S. Giusto 16, 2'70 za 10 kg. — Stara mitnica: 1001—10S0 (ob. 4C) ul. Risorta 17, 2"70 za kg. — Sv. M. AL Zg.: 351—435 (ob. 32) ul. Rivo 10, 1—220 (ob. 33) ul. Rivo 10, 2*70 za 10 kg. - Kjadin: 111—249 (ob. 37) ul. Farneto 46, 2'70 za 10 kg. — Vrdela: 131— 350 (ob. 35^ Scoglictto 45, 2'90 za kg. * » * Izkaznice za oetrolej. V svrli« prevzetja novih izkaznic za petrolej uaj se načelniki domačih gospodarstev mestnega pkraja »!3arr;cra vecchia« in sicer sledečih ulic: Media, Petrorio, Donadoni, D. Alighieri. delle Erbette, Scala G. Mainat'., Vi 11 urino da Fcltre, T. Fortunato, Conti, dei Girardi. Settefontane (sodimi števili) zglase v četrtek, petek in soboto od 8—2 poo. pri poslovalnici za premog v ul. nadvojvoda Josipa 4. Prinesti je treba s seboj izkaznico za žiyila in premog. L današnjim dar - a naš list zopet izvirna telefonska pojoči!. ..ajn, s čimer smo gotovo v veliki men ustre,,. ;.tate!jem. Tako bomo zlasti v parlamentarni dobi, a tudi ob drugih važnih prilikah mogli nnditi čitateljem kar najhitreje naj-ločnej.^a poročila. Osebna vest. Namestništveni svetnik z na-flriv-jin in značajem dvornega svetnika, dr. Higin vit. Searpa ie imenovan za pravega dvornega svetnika. Imenovanje v carinski služb!. Finančni minister je imenoval carinske revider.tc EdvardaCaulija, Kazimirja Kerslča. Josipa Čerr.efa, Antona Co-streta, Eligija Cavagno, Martina Porento, Gusta? va Simsiclia, Ignaca Streinza, Josipa Brešarja, Josipa Planerja, Gvidona Kragla. Josipa VVallerja, Josipa Roseawlrtha, Jerneja Blerkopfa, Antona Kaffau-a, Danteja Antonaza, Bruna Leeba, Ivana Rusa, Karla Trlbnssona, Antona Kaplaneka, Franca Beschija. Viktorja pl. Paltonija, Avrelija Me-tffcovitza. Feliksa J«sta, Alberta Cafma in Jakoba Rupla za carinske nadzornike v področju tržaškega finančnega ravnateljstva. Umestna beseda. Dunajski tednik »Sonntag« piše pod naslovom: Cemu služijo prav za prav revizije po gostilnah? —: Urad proti vojnemu --------- oderuštvu je razširjal z veliko slastjo vest, da Je« vitev Goriške se bo vršil dne 5. t m. ob 3 popol-. biLi v 91 gostilnah Izvršena revizija ter da le1 duo In ne, kakor le bilo lavlleno v listih, ob 10 Kr. brv. zagrebško deželno gledališče. Snočnja, zadnja uprizoritev Puccinijeve »Madame Butter-fly« ie uspela kar najbolje. Predstavljalcem glavnih ulog: gdč. Ogrodzki in Pospišil-Ivanovi ter gg. Rijavcu in Levarju ter vsem ostalim, kakor tudi dirigentu g. Sachsu in orkestru vse priznanje. Obisk je bil razmeroma dober. C * * Večeras u 8 sati prva predstava najpopularnije Puccinijeve opere »Boh&ne«. Ulogu Mimi pjevati će po prvi put u Trstu glasovita poljska pjevačica gdja Debicka-Stermich, Rodoiphe g. Rijavec, ostale glavne uloge g. Križaj i Levar, koji je iz isobite naklonosti preuzeo ulogu Schaunarda, da -mjeni bolesnog kolegu. Dirigira g. P. vitez otermich. # * • Sutra, u Četvrtak, druga predstava »Prodane uev?este«. * =* * U subotu simfonijski koucert. DAROVI. Za šestvidsko šolo. Bat Marija 6 K. N. N. šent-vidska mamica 3 K, Danica, ki obiskuje šentjakobski vrtec daruje 4 K s srčno željo, da bi prihodnje leto hodila v šentvidski vrtec; Maks Simič na spodbudo deklice A. Borlak 2 K. V protest proti italijanski duhovščini, ki je zahtevala od gospoda škofa, da se odpravijo slovenske pridige iz tržaških cerkva, je nabrala vrla Slovenka Emilija Pečar 52'80 K. Darovali so po 10 K: Edvard Baisinger, po 3 K: Torjan Marija; po 3'60 K: več oseb skupaj; po 2 K: Rogar Frančiška, Just Maurič, Cretnik Julija, Kompara, Rer-ma Frančiška, Stepančič Vekoslav, Zibert Katarina; po 1 K: Babič Marjeta, Ban Veronika, Li-ak Katarina, Zorman Marija, Orel Katarina, -r laroslava, Furlan Marija, Danilo Pregarc. halič, Ana Gerntek. KraT] Marija, Anica _ Bratuž Katarina, Renko Apoloni]?., tu^ iv&na, Gombač Uršula. Alojzija FabianBč, Ivančič Ida, Antonie Rydval. Babuder Mar!5a, Bressar Anton; po 40 vin.: neimenovana, K?r/e Marija, Fani Godnič. To je plemenit protest, vreden posnemanja Zgledna licejka Štefka Preiern je zbirala kakor mravlja ter je nabrala 80'40 K. Živela! Vse te svote hrani tajnik. — Darovala je ga. Marija Zerovec za žensko CM podružnico K 10'—, za šentvidsko Šolo K 5'— in za Dijaški dom K 5'—. Denar hrani uprava. — XXV. izkaz prispevkov za vdovski in siro-tinski sklad pri c. kr. črnovojniškem okr. poveljstvu št. 27 v Ljubljani: Anton Jovan, Ljubljana K S'10, Kranjska hranilnica. Ljubljana K 3000*—, Gustav Zanoškar, Gradec K 50'—, c. kr. Crnovojn. j pešpolk št. 27 K 940'05. Dosedaj se je izplačalo' podpor K 14950'—. M ALi OGLASI. eospodićnit abeolvirala slov. trg. šolo, si želi primerno službo v kaki trgovini. — Ponudbe L od naslovom „Marijiva- In-, odd. 2394 izgubil SS J2 ik). junija v Poliroama Rcs-setti v pritličju, pri večerni predstavi raajben nov dalje ogled. Pošt. ni najditel] je naprošen prinesti ga proti dobri nagradi v uL Salice št 9, UI. nad. levo. 2395 11!?tf1ff ^osP dična si želi mesto praktikatinje mm 1««I!iU za korespondenco. Naslov pav« Jns. odd Edinosti. 2395 I!če se št. 2< 13—14 leten deček. Pred-taviti se je z starši v trgovini Cveukel, Corso 2 97 HffVri rlružina t2 osebi) išče pridno deklo z do-11U2II brimi spričevali, ki zna kuhati. Dobi dobro k ano in 50 K mesečne plačp. Zglasiti se je v uL Commerciale, Fendice Scorcola štev. 35:> (Vili 1 ex Robba*. 2399 Ho prodaj I so prašiči za rejo. Vicolo St. Vito št. 15. 2391 ftlfoAVlif Anton Jerkič posluje v svojem ateljeja rVIIUSftUI r Trstu, Via dei te Poste St. 10. 40 PostrežnKo išče mala družina (3 osebe -. — Delo in plača po dogovora. Via Commerciale 9, IIL, levo. B 27 Iff^fl ha meb'i-ana Foba z dnevno hrano Živila latb dC {reskrbim deloma sam, sicer itak po doseovom. Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod Sobaa. * 2388 tt r In vsa druga semena za jesen priporoča M,i Sever 8 Ecmp. - LjiiiaM. FRATELLI Trst, ulica S. Spiridlone ii ^ (Nasproti Hotel Volpich). Bogata izbera ie tografičBlh aparatov in objetim h\:i. uoerz. Voiyt-Mv. Itd. Folfi-uafifoe poirsliSč!-ge Bai^ip to-iam. RazTljanI: iM in kopiranje. - [sds nizka. « Rljpjm ali zamenjam zasjest vine kavo in ci- IL n. Sudar. trone (limone). Čar'jol-t zgornja St. 151, 2366 15-16 letna deklica za hišna dela dobi takoj službo — Dobra hrana in pleča Naslov pove las. odd. Edinosti 2370 {finske sorle kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma. OitiBfiMtni zmod za Južno usjna oKrožle. Naznanja te, dn K : lilo cenzorski!): kolegijev za Trst z oKoIIeo : ia za Istro : začelo poslovati v Trsta, o ulici Campanile št. 13 l. nadstr. Uradne are osakl im razuen nedelj In praznikov Gti 9—1 In Od 4—8. V ulici M&mt št. Z (vog^l Barriera vecchia) kupuje se: Vreče do K 7.— vsako. Pletene odeje do K15,— k v Cunje po . 80 vin. kg. U. CESAff/l. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotelinlk Trst iL Rfldvol. Frana tom li. m Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. s i a K S uniči tndoslta Mtra flenffl. Vzoree, steklenlaa . . K Večja steklenieoi . K Brizgalniea.......K Vsa naročila je nasloviti na 3 Lekarno k „Nadi"„Z!ir Hoffnur?^' št 14, Pćcs Ogrsko Trst - Via Stadion ia - Trsi Otiprf od B1« zve£er aaprel i ustopninti x 2 == ^'"»uBSBaasiJjJs^i-. LISTNICA UREDNiSTVA-a V. K- Trst. Doslei že nismo videli mesečnika, katerega naj bi priporočali. Saj smo gotovo rad! uslužni do skrajnosti, toda če niti uprava dotične-ga mesečnika niti Vi kot zastopnik ne poskrbite za fo, da bi ga dobivalo uredništvo, pa tudi mi ne čutimo dolžnosti, da bi brezplačno oblavTIali reklamne dopise za list, ki ga ne poznamo. LISTNICA UPRAVE. Ant. dr. Brecell — zifcuvnlk — Gorica — V. Barzeltlni 6. Vašo dopisnico 26. Junija smo prejeli 3. t. m. Vaše naročbe za oglas nismo do danes prejeli, kakor tudi ne Vaših pisem. Blagovolite poslati še enkrat besedilo Vašega oglasa, morda nam ga pošta izroči leta 1999. Ivan Fideli — Kal 58. Vašo naročbo 25. jumia smo prejeli 3. t. m., ali nismo prejeli denarja. Oglasi se plačajo naprej. Josip Predovnik Polzela pri Olju. Isto k. g. Drisko Relcher - Liubljana. Vašega oglasa nc moremo sprejeti. ^ „ Kmet. zadruga — Račie. Vaša naročba 22. Junija nam je bila izročena dne 3. t. m. Za 5-kratno objavo svojega oglasa blagovolite poslati kron 20'—. _ Poslano") Slovo Iz Sežane. Ker mi je nemogoče se posloviti osebno od vseli, izražam tem potom o priliki svojega odhoda vsem Se-žancem in okoličanom svoje poslovilne pozdrave in najtoplejšo »hvalo za dolgoletno naklonjenost ALOJZ VESEL, trgovec. za popravo večje zaioge sodov išče za dalje Časa MM tvornica Mi rep? I zelja, Ml Hrvatska. Nastop takoj. Plača dobra s hrano. Preskrba v domovini živeče družine s živežem za zmerne cene po pogodbi. Ponudbe naj se dopošljejo nemudoma. Pri Kmetijski zadrugi v Račjem na Štajerskem se dobijo po najnižjih cenah razne pletenine (JerbasI), riževe metle, železni mlini za zrnje, razni drugi stroji, žica, bodeča žica, olje za stroje, maža za vozove, cikorija, umetna gnojila ln druge kmetijske potrebščine. sre&ro In dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna ALOJZU POVfi v Trstu Piazza Barriera v, 2. tza ZOBOZDRAVN ,< Dn JL Cer mik v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste Izdiranja robc-v brez bo* lečin. — Plombiranje. UMETlStl ZOBJE " Strsj za siurals lii B8zsn]8s prs?.?! nsrn- e*