Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 206 (9511) TRST, nedelja, 5. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ODLOČILNI ČAS Italijanska vlada se v tem razdobju pripravlja na obsežne nalo-ge- ki jih zahteva sedanji izredno zaostreni gospodarski in družbeni položaj v državi: na odpravljanje vzrokov inflacije, na novo investicijsko politiko za zagotovitev novih produktivnih virov in ohranitev favni zaposlitve, na celo vrsto neodložljivih reform, ki jih narekuje razvoj družbe, od učinkovite in po-«tene davčne politike, sodstva in kaznilniškega sistema do ustroja ln n°tranjega demokratičnega raz-v°ja varnostnih sil ter učinkovite zaščite demokratičnih institucij, od zdravstvene in socialne oskrbe do nove demokratične ureditve podro- ja sredstev javnega obveščanja *td. Ud. Naglica in intenzivnost teh priprav dokazujeta, da se vlada in njen predsednik Andreotti zaveda-a> da lahko ta vlada, ki živi ob oorohotnem toda tudi budnem zadržanju odločilnih političnih in socialnih dejavnikov v državi, obstala samo, če bo hitro in temeljito ? repala in urejala vse krizne si-uacije in reformne zahteve, če bo orei zadostila pričakovanjem o-Oromne večine državljanov, ki so n i pripravljeni prevzeti nase bre-e °dpravljanja gospodarske kri-*e’ pod pogojem, da bodo ta bre-ena pravično porazdeljena in da odo tudi dana jamstva za nadalj-Jo utrditev demokracije v državi. ta okvir nujnih vladnih nalog Paaa tudi osimski sporazum med a lj° in Jugoslavijo. Sprejetje adnega ratifikacijskega zakona anl je napovedano za torek, sam Pre sednik vlade Andreotti pa je dopovedal tudi pospešitev postopka zo njegovo ratifikacijo in izvaja-le' ker pomeni osimski sporazum Izmed elementov za gospo- darski razvoj in okrepitev obmej- 1 področij in predstavlja zato luki Se^avni del vseh tistih ukrepov, P ì bo morala vlada z največjo gostjo sprejeli za učinkovito od-P avljanje posledic katastrofalnega dp'V0 m ob^rn'h področjih naše ze e. Andreottijeva hvalevredna til TI. naSi deželi na prizade-Področjih je potrdilo, da se vla- kni?V0^ d°lznosti v tem okviru še Zaveda, je pa po drugi strani vain po}rdilo, da se vlada zaveda - ^ tosti osimskega sporazuma in - bodo zato stvari, ki jih predarfVa'- V naikrajšem času začele sin,’0-’, io pa ie tudl vodilo pred-•jum e slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da so v razgo- lači S.Predsednikom vlade v pa-vnnl’demske Pokrajinske uprave kom Vn°’ k°* že prej s predsedni-nač ,p°slanske zbornice Ingraom, zumJ vprašanie osimskega spora-tn „ !Z vidika njegove celovitosti, men PTavi iz vidika njegovega po-“ .za gospodarski razvoj naših °cii in istočasno iz vidika za-nosr S 0Venske narodnostne skup-dežpi cei°tnem področju naše nu s kakor je zaPopadena v čle-venc Sporazuna- Predstavniki Sloka TJ°.ministrskemu predsedni- rodimt °Ctli’ da vidi slovenska nasciti h skupnost n izvajanju zaffi« I„okviru osimskega sporazu-vret eC?e jajnsžPo, da se bo čim-čeiLJ>nSt0pil0 k nienemu uresni-uonn1U’ sevedo ni znak nezadržni? ? demokratični razvoj v nia n’ .?mveè le odraz prepričala o učinkovitosti zaščite, ki izha-mednarodnih obvez sporazuma samega. s Ptemetniy- :AndreoUi je' v zvezi Vomivi ,stallscem izrazil nekatere stZ €' -ie pa obli“bil’ da bo da J™ Pri iem je Poudaril, in mm vprašanje globalne zaščite šin ednotenja narodnostnih manj-njh ,S T italijanske države, nje-tirn l° raniik zakonov in demokra-IIT, rfv°ja. Toda istočasno je mt0Tlri ^ fc boli podčrtal te mni’-?0 Se vsa vprašanja nata T}ST uredii°' ker Piede teta m nobenega dvoma Pripravljenosti in vlade. ^javnost Andreottijeva vlade se oo. kot smo že dejali, moral n n. drazati v intenzivnih na; na. intenziv o splošni politični volji ukrepih na vseh področjih. vno dejavnost sodi tudi iporih in " V to te ™?lnaŠe modnost™ zašči-meriZ’ ki t0 Vlad0 Podpirajo in ji umllTl njeni dejavnosti, Pravljene, da priti ob dokazih njene ^odločnosti in neučinkovitosti Li 9 ln° p°dporo tudi odrečejo zatu7:ale Z1 ***» Andrei- Plat n^enih obveznosti. lePtZ T Se * že Pred 30 'Sade L?°^inik V Predsedstvu made ukvarjal z obmejnimi vpra- ZZI j*0™, "jave v L-v Vid m Predstavniki Slovencev Vidmu so odražale določeno poz- navanje naših problemov. Naloga predstavnikov naše narodnostne skupnosti, ki bodo na njegovo vabilo šli v Rim, bo, da podrobneje obrazložijo Andreottiju zahteve in pričakovanja naše narodnostne skupnosti, da mu pojasnijo stvari, ki so se v teh SO letih pri nas spremenile in prikažejo novo stvarnost v naši deželi, ki je rezultat dolgoletnega demokratičnega razvoja lokalnih političnih ustavnih sil in spoznavanja ter priznavanja upravičenosti naših zahtev. V tem, kot vse kaže odločilnem obdobju, je na nas Slovencih samih velika teža odgovornosti, da najvišjim zakonodajnim in izvršnim predstavnikom države temeljito in vsestransko predočimo naš položaj in utemeljenost naših pričakovanj in zahtev. Po razgovorih s predsednikom zbornice Ingraom in predsednikom vlade Andreottijem ter najavljenima ponovnima srečanjema z njima bo treba vzpostaviti stik tudi z vsemi parlamentarnimi skupinami ustavnega loka, ki bodo morale obravnavati ukrepe v korist naše skupnosti v okviru globalne zaščite. Za te nastope in srečanja, ki bodo v najkrajšem času, se je treba skupno in temeljito pripraviti, uskladiti je treba enotno stališče in si zagotoviti podporo vseh tistih dejavnikov v državi, ki so že Osvojili spoznanje in zavest, da je tudi demokratična ureditev vprašanja narodnostnih manjšin integralni del dejanske demokracije in spoštovanja prevzetih obveznosti, s tem pa tudi novega odnosa do reševanja vseh bistvenih vprašanj celotne i-talijanske, družbe. Ceausescu obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 4. — Dànés so sporočili, da bo na vabilo predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita od 8. do 11. septembra na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu. Medtem pa so se v Bukarešti končali pogovori o jugoslovansko - romunskem gospodarskem sodelovanju. Predsednika1 mešanega odbora, član zveznega izvršnega sveta Milorad Birovljev in podpredsednik romunske vlade. George Oprea sta po pogovorih podpisala dokument o • gospodarskem sodelovanju, ki ga bodo predložili predsednikoma Titu in Ceausescu. V pogovoru s Tanjugovim dopisnikom sta Birovljev in Oprea izjavila, da so bili pogovori, ki sta jih vodila, zelo pomembni za nadaljnji razvoj gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Romunijo, Prebivalci prizadetih krajev po potresu so na Pontebski cesti ustavljali avtomobile in delili (kot vidimo na sliki) letake v italijanščini in nemščini, v katerih protestirajo proti oblastem, ki pustijo ljudi, da še vedno živijo v šotorih (Telefoto ANSA) OMEJEN POMEN ZASEDANJA ŠTIRIDESETIH PARLAMENTARCEV KD Strategija Agnellija naletela na gluha ušesa pri socialistih Mnogi prireditelji zasedanja v hotelu Hilton so klonili pod pritiskom starega vodstva KD, ki ne mara «prevratnikov» in «no vat orje v» RIM, 4. — Politični tajnik socialistične stranke Bettino Craxi je danes v imenu PSI odgovoril na novo strategijo Umberta Agnellija, da noben predlog, poziv ali grožnja ne bodo spravili socialistov ponovno v vlado s krščansko demokracijo v pogojih, ki so označevali levo sredino. Razumljivo je, da če socialisti danes ne verjamejo v koristnost «priviligi-ranega odnosa» s krščansko demokracijo, da bi povečali svojo težo v italijanski družbi in italijanski leviti, prav tako je mnogo demokristjanov ,ki jih moti «Agnellijev paternalizem» in zavračajo njegovo «strategijo». Tako je poslanec Pomicino dejal, da ima «ta pobuda omejene možnosti». Minister Pedini, ki se je zdelo, da bo vsestransko podprl Umberta Agnellija, je dejal, da ne koristi krščanski demokraciji nihče, ki danes zganja strujarski in-tegralizem. Prav tako, je dejal Pedini. ne koristi krščanski demokraciji tisti, ki misli, da bo «obnovil stranko» z golimi sredstvi tehnokratske učinkovitosti. Vse kaže torej, da se je nekaj zataknilo v Agnellijevi pobudi in da so gesla in predlogi, ki so bili dani na zasedanju v hotelu Hilton, utonili v «demokrščanskem močvirju». Nekateri domnevajo, da je prišlo z vrha krščanske demokracije nekaj strogih opozoril «mladim prevratnikom», ali pa, da krščanska demokracija še ni dozorela in zato «ne more dojeti Agnellijevega giscardizma». Dej- nitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiifniin PREDSEDNIK VLADE ZAKLJUČIL DVODNEVNI OBISK V FURLANIJI ANDREOTTI OBISKAL PRIZADETE KRAJE PO POTRESU IN ZAGOTOVIL TAKOJŠNJE VLADNE IZREDNE UKREPE Demonstracije prizadetega prebivalstva, ki ne more več živeti v šotoriščih Blokirana Pontebska cesta in ustavljen mednarodni vlak na postaji v Genti VIDEM, 4. — Predsednik vlade Andreotti je dhnes nadaljeval z uradnim obiskom v Furlaniji. Po včerajšnjih pogovorih, ki jih je i-mel s predstavniki deželne uprave, krajevnimi parlamentarci, predstavniki sindikalnih in delodajalskih organizacij, župani in po sprejemu delegacije Slovencev v Italiji, se je danes osebno seznanil z dramatičnimi vprašanji in nevzdržnem položaju prebivalstva na območju, ki ga je hudo prizadel potres 6. maja. Med obiskom je prizadeto prebivalstvo v mnegih krajih uprizorilo demonstracije, da bi predsednika vlade opozorilo s še večjo silo na nevzdržno stanje ljudi, ki še vedno živijo v šotorih. V nekaterih krajih so policijske sile ostro nastopile proti demonstrantom, čeprav so izražali samo svoje ogorčenje nad počasnostjo reše-ranja njihovega nevzdržnega stanja. Predsednik vlade je po sestanku s predstavniki porde-nonske pokrajine in prizadetih občin po potresu z desnega brega Tilmenta odpotoval v Benetke, od koder se bo vrnil v Rim. Svoj današnji obisk v Furlaniji je Andreotti ob spremstvu ministrskega podtajnika Bressanija, deželnega predsednika Comellija in drugih predstavnikov oblasti začel v Centi. Na zasilnem sedežu občinske uprave se je Andreotti sestal z domačini županom ter župani iz Magnana, Nem, Tipane, Tricesima in s predsednikom gorske skupnosti Terske doline. Andreottiju so župani prikazali dramatičen položaj svojih občanov. Samo v občini Centa je še vedno 1250 družin v šotoriščih. Položaj v osmih občinah, ki sestavljajo gorsko skupnost Terske doline, je predsedniku vlade obrazložil predsednik skupnosti Sinicco, ki je tudi župan občine Bardo v zahodni Benečiji. Sinicco je opozoril Andreottija in navzoče deželne iiiiiiiiiniiiiiiiiiiriiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MID VČERAJŠNJIM SESTANKOM V ZI BU lil Kissinger in Vorster o napetosti v J. Afriki Afričani zahtevajo svobodo v Namibiji in Rodeziji Predsednik vlade Andreotti je včeraj zaključil uradni obisk v Furlaniji, kamor je prispel v petek pozno popoldne, da se osebno seznani s položajem v krajih, ki jih je prizadel potres 6. rt^aja letos Tako v pogovoru s predstavniki krajevnih oblasti in sindikati, kakor tudi med obiskom, ki ga je Andreotti opravil v najbolj prizade'ih krajih, kjer se je srečal z župani, se je prepričal, da ljudje, ki še vedno živijo v šotorih, ne morejo več prenašati gorja in naporov. V mnogih krajih je piebivalstvo priredilo demonstracije. da bi opozorilo s še večjo silo predsednika vlade in deželne oblasti na dramatični položaj, v katerem živi. Na cesti Vi-dem-Trbiž sc demonstranti delili letnke z zahtevami prizadetega prebivalstva, v Centi pa so r\s postaji ustavili mednarodni vlak. Zasedanje skupine demokrščan-skih parlamentarcev, ki je bilo v petek in včeraj v rimskem hotelu Hilton na pobudo senatorja A-gnellija, se ie zaključilo v ozračju nezaupanja med prireditelji. Mnogi od nj h so med svojimi posegi skušali omejiti pomen zasedanja in vlogo «mladih parlamentarcev» in zato poudarili «zvestobo stranki, kakršna je». Tajnik PSI Bettino Craxi pa je danes v imenu stranke odgovoril na strategijo Agnellija, da socialisti ne bodo šli ponovno v vlado s KD pod pogoji, ki so označevali levo sredino. Sindikalna dejavnost bo prihodnji teden zelo živahna. Sindikalna federacija se pripravila na sestanek z Andreottijem, na katerem bodo govorili o ukrepih, ki jih pripravlja vlada za ozdravitev gospoda stva. V tej zvezi je tajnik CGIL Lama dejal, da sindikati pričakujejo konkretne rešitve ZORICH, 4. — Kakor je bilo napovedano, sta se danes sestala v nekem tukajšnjem hotelu ameriški zunani' minister Henry Kissinger in predsednik vlade južnoafriške republike John Vorster. Obravnavala sta politični položaj v južnem delu afriške celine s posebnim ozirom na Rodezijo in Namibijo; ni znano, ali je Kissinger morda sprožil tudi problem krvavih izgredov v Južni Afriki, ki so od junija dalje zahtevali veliko število mrtvih (po večini A-fričanov). Ameriški minister in južnoafriški državnik bosta nadaljevala razgovore jutri in v ponedeljek dopoldne. Vorster je dospel v Ziirich včeraj, Kissinger z ženo Nancy pa v poznih popoldanskih urah danes. Z letališča so ga prepeljali do hotela «Dolder» s helikopterjem. Mestna policija je poskrbela za izredno stroge varnostne ukrepe, da bi preprečila morebitne izgrede, tembolj še, ker se je popoldne zbralo na ulicah, čeprav s privoljenjem pristojnih oblasti več tisoč levičarjev, ki so uprizorili protestno demonstracijo proti navzočnosti južnoafriškega državnika. Incidentov ni bilo. Vsekakor so vse ulice, ki vodijo k hoteloma «Dolder» in «Waldhaus Dolder», kjer je nastanjen Vorster, zaprte. Po prvem razgovoru med Kis-singerjem in Vorster jem ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, pa tudi državnika nista dala nobenih izjav. Le Kissinger je novinarjem povedal, da se bodo raz- govori nadaljevali po večerji. 0-pazovalci so mnenja, da je ameriški minister sprožil vprašanje bodoče neodvisnosti .Namibije, ki jo je Južna Afrika, kot znano, zasedla nezakonito. Domnevajo, da je Vorster pripravljen zadovoljivo rešiti ta problem, pač pa naj bi delal težave, kolikor zadeva položaj v Rodeziji.' Kissinger naj bi. namreč skušal Vorsterja pripraviti do tega, da posreduje pri Smithu za priznanje vseh državljanskih pravic temnopolti večini. Velika Britanija zahteva pa, da preide oblast v Rodeziji v teku dveh let v črnske roke. Z vsebino pogovorov v Ziirichu bo Kissinger seznanil v ponedeljek popoldne britansko vlado, naslednjega dne pa se bo v Hamburgu sestal s kanclerjem Schmidtom. Danes Craxi v prizadetih krajih v Furlaniji MILAN 4. — Tukaj so sporočili, da bo glavni tajnik' socialistične stranke Bettino Craxi, jutri obiskal prizadete kraje po potresu v Furlaniji skupno z deželnimi in krajevnimi voditelji stranke. Nato bo Crani predsedoval v Vidmu deželnemu aktivu strankinih aktivistov furlanskih federacij in krajevnih sekcij. Svoj obisk bo zaključil z-udeležbo na festivalu «Avanti» v Tolmeču, kjer bo imel govor. 'A in pokrajinske oblasti na nevzdržno stanje prizadetih krajev in prebivalstva v Beneški Sloveniji, predvsem pa v krajih visoko v hribih, kjer je dejansko že pritisnila zima. Poudaril je potrebo, da se v najkrajšem času poskrbi za prebivalstvo; ki še nima strehe nad glavo, predvsem pa za starčke in otroke, med katerimi jih je mnogo do sedaj že zbolelo. Zatem je predsednik vlade odpotoval v Humin, kjer se je prav ta- | ko sestal z župani prizadetih krajev V industrijski coni Rivoli pri O-soppu se je predsednik vlade seznanil tudi s škodo, ki jo je potres povzročil industrijskim napravam in z željo tamkajšnjega prebivalstva po hitrejši obnovi proizvodnje v porušenih tovarnah. Ustavil se je v obnovljeni tovarni lesne industrije Fantoni. Tukaj so mu obrazložili veliko gospodarsko škodo, ki jo je napravil potres 6. maja, zlasti v industrijski coni pri Osoppu. Predsednik vlade je v kratkem odgovoru zagotovil, da je vlada popolnoma na razpolago, da sprejme nujne, tudi izredne ukrepe, da se zagotovi prebivalstvu, ki je brez strehe vsaj začasno bolj znosno bivališče, kot ga ima sedaj v šotoriščih, kjer je življenje postalo neznosno. Zatem je Andreotti šel v vojašnico alpincev v Huminu, kjer je bilo zaradi potresa večje število vojakov mri vili in se tam srečal z vojaki in z bivšimi alpinci, ki že tri mesece pomagajo pri obnovi porušenih krajev. Po končanem obisku je moral Andreotti skupno s spremljevalci zapustiti vojašnico po stranskem izhodu, da se je izognil demonstrantom, ki so ga čakali pred vojašnico z napisi in gesli, s katerimi zahtevajo takojšnjo obnovo prizadetih krajev v Furlaniji. Tudi v Osoppu so številni prebivalci demonstrirali ob prihodu predsednika vlade in njegovih spremljevalcev. Ko so demonstranti skušali ustaviti avtomobil predsednika vlade, so posegli karabinjerji, ki so razgnali ljudi in enega od demonstrantov ustavili. Do demonstracij je prišlo tudi v nekaterih drugih krajih in predvsem na državni cesti, ki pelje iz Vidma v Trbiž in naprej v Avstrijo. Od križišča pri Ratenju do Humina so skupine prizadetih prebivalcev delile avtomobilistom letake v italijanščini in v nemščini, v katerih je na kratko opisana tragedija, ki jo še danes preživljajo prebivalci mest in vasi, ki jih je potres 6. maja uničil. Poleg tega so skupine demonstrantov ustavile za nekaj časa promet na cesti. V Centi pa je ob 15.30 večja skupina prebivalcev ustavila na železniški postaji mednarodni vlak, ki vozi z Dunaja v Rim (Romulus). Vlak je bil blokiran za 20 minut, za čas, ki so ga demonstranti potrebovali, da so v vlaku razdelili med potnike letake v italijanščini in nemščini. Na lokomotivo pa so pred odhodom pritrdili transparent s protestnimi gesli proti oblastem, ki niso znale do sedaj sprejeti odločnih ukrepov za omilitev trpljenja prizadetih prebivalcev. Vlakovodji pa so demonstranti prijjoročili, naj ponese transparente v Rim. IIÌ •f Karabinjerji razganjajo demonstrante v Osoppu, ki so skušali ustaviti avtomobil predsednik^ vlade Andreottija Itiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiitiiniii PRIHODNJI TEDEN RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST Zaposlitev in inflacija v ospredju pozornosti Lama: Od vlade zahtevamo konkretne rešitve, ne besed stvo je, da je minister Sarti čutil potrebo, da strogo opozori A-gnellija. V svojem posegu v Hil-tonu je Sarti dejal, «da je vloga proizvajalnih slojev tako imenovane buržoazije enakega pomena kot vloga tako imenovanih ljudskih komponent v stranki. V krščanski demokraciji je prostora tako za liberalne katoličane, kot za ljudske katoličane, ki imajo za seboj različno, toda oboji dostojanstveno zgodovino». Sarti je pri tem dejal, da je prav to sožitje osnova bodoče dialektike v stranki. Potem ko je izrazil svoje spoštovanje do sedanjega tajnika stranke in poudaril, da je Andreottijeva vlada nedotakljiva, je nadaljeval; «Bj ne bilo pravično izstavljati na enako raven katoliške vrednote, ki pripadajo duhovni zgodovini in sloje ter kategorije, ki pripadajo družbeni zgodovini». Ta opomin Agnelliju je zelo značilen in ga opozarja, da se v krščanski demokraciji ni mnogo spremenilo ter da katoliški integralizem še vedno gleda z velikim nezaupanjem na «laično industrijo». Današnja krščanska demokracija se še noče ločiti od dosedanje medraz-redne politike. Meni samo, da industrija lahko še vedno poma ga stranki, da pa naj ne misli, da bo ustvarjala «svojo stranko». Gre torej za polemiko o mejah liberalizma, ki se v krščanski demokraciji ponavlja kijub volilnim izidom 20. junija ter gospodarski in politični krizi, ki jo preživlja Italija. Zato so se tudi nekateri drugi udeleženci zasedanja v Hiltonu pri-Jagqdili «staremu vodstvu». Devilo, ki je bil eden prirediteljev zasedanja skupno z Agnellijem, je dejal, da ni mogoče sedaj ustvarjati težav v stranki, temveč mora vsakdo v njej ponižno služiti s jx>blibami. ki naj joomagajo pri rešitvi najbolj perečih vprašanj italijanske družbe. CANDIDA CURZI RIM, 4. — Prihodnji teden se nam obeta dokaj razgibana dejavnost na sindikalnem področju, saj smo na pragu jeseni, ko se običajno predstavniki vlade in sindikatov soočajo z najbolj kočljivimi problemi delavstva. Na sporedu so z ene strani sestanki enotnega tajništva federacije CGIL - CISL -UIL (v ponedeljek), tajništva CISL (torek) in UIL (sreda),, z druge pa sestanki posameznih stanovskih organizacij, in sicer trgovskih u-službencev, železničarjev, kovinarjev itd. Na ponedeljkovem sestanku bodo zastopniki CGIL, CISL in UIL sestavili dokument, ki ga bodo predložili predsedniku vlade, preden se z njim neposredno sestanejo, da skupno proučijo ukrepe za ponoven razmah gospodarstva oziroma sklepe posameznih resorjev za izhod iz sedanje krize. Enotna sindikalna federacija zahteva od vlade, kakor je poudaril Lama, «konkretne rešitve», tako zlasti na področjih zaposlitve in boja proti inflaciji. Na torkovem sestanku se bo tajništvo CISL moralo soočiti s kočljivimi problemi ravnovesja znotraj sindikata, tako npr. z vprašanjem obnovitve vodstvenih kadrov, ki ga je sprožil Sartori, ki ga skrbi, kaj bo po Stortijevem odhodu. Živahen bo brez dvoma tudi sestanek tajništva UIL v sredo, in to zaradi nezadovoljstva tako socialistov kakor socialdemokratov in republikancev s sedanjim ustrojem tajništva z Vannijem vred. Verjetno pa tega vprašanja ne bo do rešili pred zasedanjem centralnega odbora sindikata, ki bo 21. in 22. septembra. Z druge strani se prihodnji teden sestanejo glavni tajniki Lama, Storti in Vanni z ministrico za delo Anseimi, da z njo proučijo probleme kovinarjev, trgovskih uslužbencev, železničarjev, tiskarjev in uslužbencev poštne oz. telefonske uprave. Sindikat kovinarjev se zavzema za razčiščenje položaja 152.000 delavcev turinske družbe Fiat po najnovejših spremembah v njenem vodstvu. Kolikor zadeva trgovske uslužbence, se bo Anselmijeva znova srečala z Orlandijem, nakar bo sledil sestanek s sindikalisti. Železničarji so pa poglavje zase. Njihov avtonomni sindikat FIS AFS je napovedal 24-urno stavko od 21. ure dne 13. septembra do 21. ure naslednjega dne, čemur pa enotno tajništvo sindikalne federacije železničarjev SFI (CGIL) - SAUFI (CISL) - SIUF (UIL) nasprotujejo, češ da gre za golo strumentalizacijo uslužbencev železniške uprave; tembolj še, ker je minister za prevoze Ruffini sklical za četrtek, 9. t.m. sestanek z enotno sindikalno federacijo, da bi z njenimi predstavniki načel problem obnovitve delovne pogodbe, ki je zapadla 30. junija. Enotna federacija predlaga, da se prizna železničarskim uslužbencem mesečni povišek 25.000 lir (z retroaktivno veljavnostjo od 1. julija letos dalje) kot predujem na račun novih izboljšav v okviru obnovitve delovne pogodbe. Danes volitve na Cipru NIKOZIJA, 4. — Na otoku Cipru bodo jutri volitve v narodno skupščino. Udeleži se jih kakih 270.000 grško-ciprskih volivcev, ki morajo izvoliti v skupščino 35 poslancev. Gre za prve volitve po turškem vdoru na Ciper leta 1974. Oblasti so sprejele izredno stroge varnostne ukrepe, da ne bi prišlo do izgredov^. Nadškof Makarios se bo moral po vsej verjetnosti braniti pred o-fenzivo bivšega predsednika Kle-ridesa, ki je bil svoj čas obtožen pretiranega popuščanja nasproti Turkom. Klerides vodi tako imenovano «demokratsko zvezo», ki jo sestavljajo zagovorniki priključitve Cipra h Grčiji, konservativci, pro-zahodno usmerjeni elementi in nasprotniki komunizma, medtem ko Makaria podpirajo komunistična partija Akel, socialistična stranka Edek in sredinsko - desničarska stranka, ki jo vodi zunanji minister Kiprianu. Testenine sc podražijo RIM. 4. — Vse kaže, da se bodo testenine v doglednem času ix>dra-žile. O zadevi razpravljajo te dni na ministrstvu za industrijo in trgovino, ki bo v kratkem naročilo pokrajinskim odborom za cene, naj preverijo dejansko gibanje stroškov, ki jih imajo danes testeninarji. Slednji se namreč že več let pritožujejo, ker niso cene testenin jx>d-vržene tržnim zakonom, temveč jih uradno določa ustrezni medministrski odbor CIP. Industrijci so mnenja, da bi cene morali določevati pokrajinski odbori za cene. ki jim načeljujejo prefekt, in to na osnovi dejanskega gibanja izdatkov. Mimogrede velja pripomniti, da je |x>-krajinski odbor za cene v Parmi pred kratkim dovolil ixxirazitev testenin. ki jo je zahtevala znana družba Barilla. Preusmeritev letala NICA, 4. — Okoli 23.10, le nekaj minut po njegovem odletu s tukajšnjega medcelinskega letališča je bilo preusmerjeno letalo nizozemske družbe KLM. Gre za letalo DC-9. ki je bilo namenjeno proti Kobenhavnu. Na njem je 87 oseb, med njimi tudi dva otroka. Preusmerjevalci so najprej zahtevali od pilota, naj letalo obme proti Siriji, jjozneje pa so se premislili ter se opredelili za Tunizijo. Letalo je uro in 10 minut pozneje v resnici pristalo v Tunisu, kjer so se preusmerjevalci pričeli pogajati z vodstvom letališča. KAKOR V POZNI JESENI DEŽEVNO IN HLADNO VREME ZAJELO ISTRO, TRST, KRAS IN VSO DEŽELO Žalosten konec turistične sezone * Sneg pobelil Julijce Naše kraje, kakor večje predele severne Italije in bližnje Jugoslavije, je te dni zajel val slabega vremena, ki je gotovo precej nenavaden za ta letni čas, ko smo bili vajeni še sonca in kopanja v morju. V Trstu je čez noč padlo nad jva centimetra dežja, burja pa je V nekaterih predelih, predvsem ob obali in na Krasu, pihala s hitrostjo nad devetdeset kilometrov na uro. Gasilci so imeli še precej dela, predvsem pri odstranjevanju nevarnih ograj v Istrski ulici in v Ul. Dei Mille ter na Nabrežju 3. novembra. Kakor smo prej omenili, jj bilo slabo vreme tudi na Krasu, kjer je čez noč močno deževalo, čez dan pa je pihala taka burja, da je ne pomnijo v tem letnem času m.i starejši ljudje. Slabo vreme negativno vpliva predvsem na poljedelstvo, še posebej na vinogradništvo, Kajti bliža se trgatev. Zaradi deževja ter pomanjkanja sonca pa preti grozdju nevarnost gnilobe. Vsi večji turistični centri naše dežele in sosedne Istre se praznijo. Na mejnih prehodih so včeraj za-inamovali nepričakovano visok promet in to ne samo turistov, večinoma . Nemcev in Francozov, ki se vračajo iz Istre in Dalmacije, ampak tudi tistih, ki upajo, da bodo ob obali našli lepo vreme. Stanje je precej zaskrbljujoče v Sesljanu, Lignanu in Gradežu, kjer ne pomnijo še tako slabe turistične sezone, čeprav je prva polovica prejšnjega meseca kazala na boljše. V Tržaškem zalivu je bilo morje precej razburkano, vendar niso imeli v pristanišču posebnih težav z raztovarjanjem ladij, a tudi zaradi sobotnega dne, ko so pristaniščne naprave skoro vse ustavljene in večina delavcev ne dela. Pristaniško poveljstvo ni včeraj in v petek opravilo nobenega važnejšega posega, odločno pa odsvetuje plovbo v zalivu, ki bi bila zaradi močnega vetra zelo nevarna. Tržačani bodo torej danes verjetno ostali v mestu, razen če se ne bo vreme nepričakovano spremenila, kar pa ni v predvidevanjih vremenoslovcev. Tako jim bosta televizija in kino najboljša nedeljska prijatelja doma, kajti zunaj je vlažno in hladno, kot v pozni jeseni, saj je sneg včeraj pobelil Julijce in višje predele Karnije. Dolgoletni uslužbenec Založništva tržaškega tiska in naš vzorni delovni tovariš DANILO RAŽEM praznuje danes svojo 55-letnico. Ob tej priložnosti se čestitkam žene, sina in tašče ter drugih svojcev pridružuje celotni kolektiv ZTT in Primorskega dnevnika. • Uprava prevozne službe Acegata sporoča, da se lahko poslužujejo lastniki izkaznic za avtobusno progo št 26, ki so jih prejeli pred 27. avgu stom, brezplačnega prevoza do nek danje končne postaje pri Rumeni hiši, z avtobusi prog 42, 44, 45 in 46 do zapadlosti izkaznic. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča da bo danes, 5, septembra ob 16. uri SPOMINSKA x SVEČANOST . pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, v počastitev spomina Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Jutri, v ponedeljek, 6. t.m., ob 17.30, na 46. obletnico ustrelitve, pa bo polaganje vencev na njihov grob na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Prvi dan «Drage» na Opčinah Filozofsko zastavljena tema bogoslovca Križnika o marksizmu in svobodi - Slopper o osimskem sporazumu in manjšinski problematiki «Marksizem in svoboda» je bila tema prvega predavanja, s katerim se je včeraj v Finžgarjevem domu na Opčinah začela enajsta izdaja «Drage», kj jo vsako leto prireja Društvo slovenskih izobražencev. O tej temi je govoril Franček Križnik, skimi problemi in ki trenutno pripravlja doktorsko razpravo na teološki fakulteti v Mitnchnu prav o jugoslovanskih marksistih. Osnovna tema njegovega izčrpnega, mestoma pa tudi preveč zahtevnega izvajanja (to je bila univerzitetna lekcija, ne pa predavanje, mu je nekdo očital) je bila, da marksizem svobodo načelno priznava in se zanjo zavzema, da pa je ne more ontološko utemeljiti zaradi predpostavk, iz katerih izhaja in ki zadevajo odnos med materijo in duhom. Predavatelj je obravnaval zgolj filozofsko in strogo teoretsko plat proolema ter se skorajda ni dotaknil socialističnih sistemov razen stalinističnega v SZ kar je morda razočaralo del številne publike, ki si je očitno pričakovala protikomunističnih polemik. Po drugi strani pa je bilo med prisotnimi tudi mnogo takih, ki ne pripadajo miselnemu krogu prirediteljev in ki so z zanimanjem poslušali lcj «run je guvum r rancete ivrizuuwi...............* ^ ........-J.... ki se že dolgo let ukvarja s filozof- predavateljeva izvajanja, pa čeprav iiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiliuiiiiiia NESPREJEMLJIVO STALIŠČE PEZE!NEGA ODBORNIKA ZA KMETIJSTVO Kdaj bodo pristojne oblasti upoštevale slovenske kmete? Zavrnili so imenovanje prevajalca za delo pokrajinske komisije v zvezi s pripravljanjem uradnega seznama kmetijskih podjetnikov Prvi se je porezal po nogah in potolkel po nosu in so mu v bolnišnici dali le prvo pomoč. Škerla vaja pa so zaradi zloma desnega ramena pridržali na ortopedskem oddelku. sebne pokrajinske komisije, ki ima nalogo pripraviti volitve desetčlanskega odbora, ki naj bi skrbel za vodenje uradnega seznama kmetijskih podjetnikov. Ker smo prepričani, da večina kmetovalcev ne ve prav dobro, za kaj gre, se nam zdi primemo, da na kratko povzamemo bistvo vprašanja in obnovimo dosedanji potek zadeve. Naša dežela je aprila pred štirimi leti (potem pa še nekatere druge), izdala zakon, ki ustanavlja seznam kmetijskih podjetnikov (albo professionale degli imprenditori agricoli). V bodoče naj bi hil pogoj za prejemanje javnih prispevkov, vpis v ta seznam. Toda ta pogoj omiluje toliko izjem (za gorata področja, kamor spada največji del kmetijskih liiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiuiiuiiiiiiniiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnlii VČERAJ NA SEDEŽU ARCI IN UDI V TRSTU Novo grobo izzivanje lašistov ob akciji za pomoč Palestincem Premazali so notranje zidove s fašističnimi in protipalestinskimi gesli Fašistični skrajneži, ki izrabijo Druga hujša prometna nesreča se vsako priložnost za svoje podlo izzi- je pripetila okrog 4. ure na Opčinah, vaško izživljanje, so včeraj grobo Pri silovitem trčenju giulie 1300 v in na hinavski, zanje tako značilen električno kabino v Narodni ulici, način, reagirali na pobudo organiza- j sta se poškodovala 46-letni Ferruc-cij ARCI, UDI in ACLI, ki so v pre- j cio Giovannini iz Ul. delle Cave 24, teklih dneh sp-ožile tudi v našem, ki je vozil avtomobil, in 28-letm Vla-mestu akcijo za zbkanje pomoči za j dimir Škerlavaj iz Alpinske ulice 26. Libanon in palestinsko ljudstvo. Včeraj popoldne, okrog 16. ure, je namreč nekdo (najbrž v družbi pajdašev) pozvonil na vratih poslopja v Ul. del Toro 12, kjer je sedež tržaškega združenja ARCI ter Zveze žensk Italije UDI. Ko so v dobri veri odprli, se je neznanec ali tolpa lotila mazanja zidov vzdolž stopnišča. Vsepovsod so pustili fašistična znamenja z runskimi križi, žaljive napise proti palestinskemu ljudstvu ter napise, ki poveličujejo falangiste in falangističen Libanon. Nemoteno, kakor so se bili pritihotapili v poslopje, ki je zelo blizu njihovim postojankam v Drevored XX. septembra, so se tudi izmuznili na cesto. To novo fašistično izzivaško dejanje je izzvalo val ogorčenja pri organizacijah, ki se zavzemajo za pomoč Palestincem in so na sedežu v Ul. del Toro uredile tudi zbirni center. Tajništva ARCI, UDI 1 n ARCI so takoj izdala tiskovno poročilo, v katerem najostreje obsojajo podlo' fašistično izzivanje, ki je naperjeno proti demokratičnim enotnim pobudam v obrambo pravic palestinskega ljudstva. Tajništva omenjenih organizacij obenem pozivajo vse demokrate naj okrepijo svojo antifašistično enotnost in budnost ter odgovorijo na takšna izzivanja s splošno mobilizacijo. Prometni nesreči v nočnih urah Poleg gasilcev, ki so imeli vi včerajšnjih nočnih urah zaradi hudega naliva in močne burje polne roke dela, so bili kar pošteno zaposleni tudi bolničarji Rdečega križa, ki so morali poseči zaradi pro- ! metnih nesreč. Nekaj minut čez : dar vd. Corazzato, 54-letna Caterina polnoč so jih poklicali v Ul. Roma. I Meyak vd. Del Rosso, 53-letna Ida kjer sta na križišču z Ul. Machia-, Cosani por. Praše;, 75-letni Mario velli trčila tržaški in nemški avto- J Mosetti, Giuseppe Zinghini-Musca-mčKil. Trčenje, ki je povzročilo pre- tello, 75-letni Giovanni Beltrame. 69-cejšnjo materialno škodo na vozilih, j letna Maria Misigoi por. Castagna, ni imelo hujših posledic za potnike. | 72-letna Concetta Badick vd. Benci-Huje se je poškodoval le 22-letni Ga- ! ni, 88-letna Luigia Godi vd. Cer-briele Veronelli iz Ul. S. Francesco niani. 40, ki se je peljal v avtomobilu Al 121 OKLICI: inženir Piero Cardinali s tržaško registracijo. Z glavo je in učiteljica Claudia Bravuzzo, fi-namreč trčil v vetrobran in se pre- nančnik Badino Maxia in gospodinja cej porezal in potolkel. Po prevozu Rina Utzeri, šofer Claudio Caiani in v glavno bolnišnico so ga sprejeli trg. pomočnica Alida Giannotta, u-na nevrokirurškem oddelku s pro- radnik Giuseppe Gomisel in trg. po- Prvega septembra je bila po dol- površin v naši pokrajini: za zadruž-gem odlogu v prostorih tržaške j ne ustanove; za primere naravnih trgovinske zbornice druga seja po- nesreč); poleg tega že obstaja seznam vseh, ki se bavijo izključno s kmetijstvom (na uradu za združene kmetijske prispevke), talco da je Kmečka zveza sprejela ta nov zakon brez nasprotovanja, toda tudi brez vsakega posebnega navdušenja, ker ne verjame, da se družbeno dostojanstvo kmetov more povzdigniti s kakimi «značkami», pač pa je to mogoče le s posegi, ki naj mu zagotovijo družbeno enakopravnost (reforma zdravstvenega skrbstva in socialne zaščite, družbene storitve na vasi, neposredno soodločanje pri izbiri gospodarske politike). Ta «poklicni seznam» kmetov mora biti hranjen pri trgovinski zbornici. Za vpis lahko prosijo vsi aktivni člani kmečkih družin, ki so že vpisani pri uradu za združene kmetijske prispevke (to se pravi, da plačujejo prispevke za kmečko bolniško blagajno in kmečko pokoj nino) in po veljavni zakonodaji že itak uživajo prednost pri dodeljevanju javnih prispevkov. V novi seznam se pa lahko vpišejo, pod določenimi pogoji, tudi večji posestniki, ki ne delajo na kmetiji. Za seznam bo morala skrbeti, to se pravi uvajati vanj nove vpisane ali črtati mrtve in take, ki bi izgubili pogoje, kar 20-članska komisija. katere del je treba izvoliti vsaka 4 leta. Prve volitve mora pripraviti in skrbeti za njih reden potek začasna komisija, ki jo imenuje predsednik deželnega odbora, sestavljena iz predsednika, 4 predstavnikov kmetov in 1 predstavnika veleposestnikov. Tudi tokrat so oblasti obravnavale kmeta tržaške pokrajine «posebno» (saj se še spominjamo dolgoletne škandalozne afere okrog kmečke blagajne!). Medtem ko je v drugih treh pokrajinah delo teh komisij, čeprav z nekoliko zamude le steklo, in so od šitirih predstavnikov kmetov 3 pripadli večinski Coldiretti, 1 pa Alleanzi, so za Trst priznali Kmečki zvezi, ki brez vsakega dvoma predstavlja večino kmetov, le 2, Coldiretti prav tako 2 predstavnika in so si vzeli toliko časa za «razmislek», da se je komisija umestila šele 8. marca letos. Tedaj sta predstavnika Kmečke zveze zahtevala tak potek volitev, ki naj omogoči udeležbo vseh upravičencev, to se Dravi: ves postopek v jeziku ogromne večine kmetov, vpis brez stroškov, volitve v času. Jutri začetek kongresa o vesoljskih programih Jutri se bo v miramarskem centru za teoretsko fiziko pričel mednarodni kongres o problemih fizike in astrofizike v okviru evropskih in ameriških vesoljskih programov. Kongresa, ki se bo zaključil v soboto, 11. septembra, se bodo predvidoma udeležili tudi znanstveniki iz Sovjetske zveze, ZDA, Nizozemske in Italije. ko niso kmetje preobremenjeni z delom in izbira volišč, ki omogoča čim krajšo pot. Zahtevala 'sta pa tudi dvojezično poslovanje same komisije in torej tolmača kot pogoj za nadaljnje sodelovanje pri njenem delu. To zahtevo je tedaj podprl tudi eden izmed predstavnikov Col-diretti. Zdi se, da so bili potrebni precej globoki razmisleki na pristojnih mestih o tem prejudicialnem pogoju, saj so komisijo sklicali šele po 6 mesecih. Predsednik je sedaj obvestil člane komisije, da mu je deželni odbornik za kmetijstvo pismeno sporočil, da smejo biti vsa navodila in lepaki, potrebni za postopek, dvojezični, da pa dežela ne more dati na razpolago prevajalca za delo komisije. Enako stališče je baje zavzel tudi vladni komisariat. Medtem ko je tudi slovenski predstavnik Coldiretti nato pristal na nadaljevanje del, sta predstavnika Kmečke zveze naravno vztrajala na pooblastilu, ki sta ga prejela Od svoje organizacije, da je pogoj za njuno sodelovanje dvojezično poslovanje; to je prisotnost tolmača. • Kèr pa mora po zakonu trgovinska zbornica dati komisiji na razpolago tajniško osebje, je naravno, da mora biti to osebje tako, da bo omogočilo čim boljše delovanje, to se pravi, da bodo obvladali tudi jezik 3 izmed 6 članov (eden se sicer še nikoli ni udeležil sej, pa tudi ni pričakovati, da se jih bo, spričo njegovih novih obveznosti). Torej deželna uprava in vladni komisariat nimata pri tem prav nič, razen da posredujeta trgovinski zbornici potrebo, da določi komisiji tolmača. Seja je bila pri tem zopet prekinjena že pri začetku in odložena na 30. september. Do tedaj se bodo sestali pristojni organi Kmečke zveze, upati pa je, da bodo tudi pristojne oblasti zares razumele potrebo po spoštovanju slovenskih kmetov tržaške pokrajine, ki so ga resnici na ljubo tako dolgo pogrešali, in primemo rešile ne samo to vprašanje, ampak npr. tudi dokončno pravno ureditev vodstev tehničnih služb. L. V. šo bila dokaj kritična do nekaterih aspektov ' marksistične filozofije. Na mnogo nižji ravni pa je bila razprava, ki je sledila predavanju, saj je en sam poseg zajel bistvo predavateljevih izvajanj in jih kritično ocenil iz zgolj marksističnega filozofoskega vidika, ostali razpravljavci pa so se povečini omejili na dokaj simpheistično in kategorično obsojanje vzhodnih režimov, češ da so povsem zatrli svobodo. Sàm predavatelj jih je moral zato spomniti, da zatiranje svobode ni zgolj karakteristika stalinizma in da je tudi krščanstvo v svoji zgodovini poznalo talca obdobja, v katerih ni dopuščalo .miselne konkurence, saj je bilo treba čakati celih 2000 let, da je prišlo do vatikanskega koncila. «Drago» je v imenu prirediteljev odprl Sergij Pahor, ki se je med drugim poklonil spominu prof. Peterlina ter pozdravil prisbtne, med katerimi tudi delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev. V imenu tržaške občinske uprave je nato pozdravil odbornik Lonzar, pozdrave deželne uprave pa je prinesel podpredsednik deželnega odbora Stopper, ki se je več časa ustavil ob vprašanju italijansko-jugoslovanskih sporazumov. Potem ko je na dolgo orisal vsebino gospodarskih sporazumov, je Stopper prešel na obravnavanje manjšinske problematike in pri tem sicer priznal, da zakon o ratifikaciji, ki ga je pripravila vlada, neposredno ne omenja Slovencev, o katerih pa je govor v spremnem poročilu. Dejal je, da zakon o ratifij-kaciji pooblašča vlado, da izda zakonske odloke za uresničitev vseh postavk sporazuma in torej tudi za zagotovitev maksimalne zaščite manjšine. Potem ko. je zagotovil, da od prenehanja veljavnosti londonske spomenice o soglasju ne bo smela imeti manjšina nobene škode, je poudaril, da mora biti zaščita globalna in da mora zadevati ne samo tisti del Slovencev v Italiji, ki je bil podvržen normam memoranduma, pač pa vse Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na koncu je še omenil zagotovilo, ki ga je dal predsednik vlade Andreotti na petkovem srečanju s slovensko delegacijo v Vidmu, in sicer da se bo vlada posvetovala s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, preden bi sprejela zakonske ukrepe za zaščito manjšine. Danes bosta na vrsti dve predavanji: zjutraj bo dr. Kazimir Humar govoril o dilemah sodobnega tiska, popoldne pa prof. Boris Pahor o kulturnem izročilu Cankarja, Ketteja in Kosovela. Na včerajšnji tiskovni konferenci prirediteljev se v debati ni oglasil Vinko Levstik, kot je bil naš poročevalec napačno obveščen. Kino Obiski v kmetijskih obratih zavarovalnice «Assicurazioni Generali» Italijansko zavarovalno podjetje «Assicurazioni Generali» bo jutri, 6. septembra, organiziralo obiske gospodarskih operaterjev in specializiranih časnikarjev v svojih kmetijskih obratih Furlanije - Julijske krajine. Tržaški oddelek zavarovalnice hoče s pobudo seznaniti vse zainteresirane s to obliko investicije, ki jo izvajajo že od leta 1850. Pobuda ima precejšen pomen v tem trenutku, ko je treba poživiti zapostavljeni kmetijski sektor. Po obiskih kmetijskih obratov v naši deželi bodo podobni obiski 7. v Benečiji, 8. v Emiliji Romagni in 9. v Laciju. Cikel obiskov se bo zaključil v Rimu v uradih zavarovalnice, s tiskovno konferenco pod pokroviteljstvom državne zveze kmetijskih časnikarjev. Danes se poročita naša odbornika NORMA TRETJAK in BORIS BOGATEČ Obilo sreče v življenju jima želi PD Vesna iz Križa. Pevcu Dariju Brajniku je žena povila drugorojenko VANJO Njemu in njegovi družici iskreno čestitajo člani pevskega zbora «Venturini» od Domja. T P P Z čestita Majdi in Brunu Palčiču ob rojstvu hčerke ERIKE kateri želi obilo sreče v življenju. Moški zbor «I. Gruden» iz Nabrežine obvešča, da bo prva vaja v torek, 7. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih ter vabi k polni udeležbi stare in nove pevce. Udeleženci prvega dne «Drage» na Opčinah ................................................................................................................................n DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Danes, NEDELJA, 5. septembra LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 13.05 — Luna vzide ob 17.43 in zatone ob 3.15. Jutri, PONEDELJEK, 6. septembra LJUBA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 16 stopinj, najnižja 12,2. ob 19. uri 12,2. Zračni pritisk 1012,1 mb narašča, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, veter 15 km na uro severovzhodnik s sunki 30 km, morje razgibano, temperatura morja 19,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. septembra 1976 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb UMRLI SO: 84 letna Caterina Ben- Včeraj - danes gnozo okrevanja v dveh tednih Voznika tržaškega avtomobila, 24-letni Maurizio Ncvacco s Stare istrske ceste 86, ter nemškega vozila, 42-letni Manfred Nutzeblum, pa sta bila nepoškodovana. močnica Elide Zigante, pismonoša Carlo Sossi in bolničarka Rita Miot, šofer Stel io Biliani in gospodinja Marcella Tuzzi, podčastnik Ettore Frachlich in delavka Pierina Serboli, pekar Ermanno Muhr in gospodi- nja Pia Sossi, uradnik Gianpaolo Nuzzo in uradnica Patrizia Santin, uradnik Luigi Corazza in gospodinja Liliana Perini, žel. delavec Giorgio Rotta in učiteljica Daniela Climich, delavec Franco Rozzi in uradnica Maria Giudici, uradnik Robert Fran- ODPETO 2>OPUSTOI/f KHSNfOVm fOTO KINO seguun NA VAŠO RAZPOLAGO co in uradnica Mira Kraus, pristan, delavec Bruno Poggi in estetistka Loredana Fumani, radiotehnik Carlo Kralj in delavka Tatjana Chenda, težak Enrico Bortone in trg. pomočnica Ondina Musina, uradnik Roberto Menon in uradnica Nidia Bontem-po, šofer. Renato Cavaliere in frizerka Ippolita Belmonte, mehanik Giorgio Ausilio in pomočnica Iolanda Ludvik, trg. pomočnik Guido Fa-chin in uradnica Marina Piatelli, delavec Corrado Fain Binda in gospodinja Edi Giorgina Mosena, kemijski str. Bruno Marabese in študentka Donata Menza, trgovec Virginio Lovati in umetnica Fulvia Ciano, geometer Francesco Denaro in učiteljica Patrizia Gussetti, stroj, kapetan Gaudenzio Basiaco in uradnica Fabia Menguzzato, trgovec Bruno Damiani in trgovka Claudia Antonini, težak Giuseppe Coslovi in gospodinja Ulika Gasparini, delavec Guerrino Pedron in učiteljica Marisa Gelmini, Franco Vascotto in natakarica Marina Renotti, strojnik Ennio Gessi in zobozdrav. asistentka Maria Leufgens. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine:, tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. ,225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: teL 271-121 Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 19.30) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. loterija BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 1 31 74 79 15 87 72 5 12 1 ENALOTTO I X 2 212 211 1 X X KVOTE: 12 točk - 13.017.000; 11 točk . 417.200; 10 točk - 36.100 lir Prosveta PD Lipa iz Bazovice vabi, ob pričetku nove sezone, ljubitelje petja, da se pridružijo že obstoječemu pevskemu zboru Lipa. Prva vaja bo jutri, 6. septembra, ob 21. uri v Bazoviškem domu. Izleti Krožek ZŽI priredi v nedeljo, 26. septembra, enodnevni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico. Vpisovanje vsak dan pri Tončki Vidah. Mali oglasi «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. KUPIM hišo z vrtom v okolici Trsta. Tel. na štev. 763-070 od 12. do 14. ure. IŠČEMO sposobno hišno pomočnico dnevno od 9. do 13. ure. Tel. štev. 53-050. KGROMAČEVo CVETJE kupim. Tvrdka Brezar G., Ul. S. Michele 22, Trst. IŠČEMO dve zelo dobri frizerki za moški salon in estetistko za obraz, pripravno tudi za manikuro, lepe zunanjosti, stari do 25 let, pripravljeni preseliti se v Italijo. Zagotovljena plača iznad italijanskih sindikalnih tarif, povrnitev potnih stroškov za selitèv v Italijo. Pismene ponudbe s fotografijo na: Coiffeur pour homme Lino Melissano, via Monte Pasubio 8, 73100 Lecce (It.) j M1RAMARSK1 PARK «Luči in zvo ki» - Predstavi: ob 20.30 «Der Kai-sertraum von Miramar» (v nemščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Jutri tedenski počitek. Ariston 15.30 « Il caso Katharina Blum». Angela Winkler in Mario Adorf. Barvni film. Mignon 14.30 «H figlio di Spartacus». Steve Reeves. Barvni zgodovinski film. Nazionale 16.00 «L’amica». Lisa Ga-stoni. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 15.00 «Velluto nero». Laura Gemser, Annie Belle, Gabriele Tinti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.00 «Il grande racket». Fabio Testi in Renzo Palmer. Barvni film. Excelsior 16.00 « La casa dalle finestre che ridono». Lino Capolicchio in Francesca Marciano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 15.00 «Roma, l’altra faccia della violenza». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00, 19.00, 22.00 «Novecento» Prepovedan mladini pod 14. letom Barvni film Bernarda Bertoluccija Aurora 15.30 «A qualcuno piace cal do». Marilyn Monroe, Jack Lem mon in Tony Curtis. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol 15.00 «Gli uomini falco». James Cobum. Barvni film. Moderno 15.30 «Danza macabra». Oliver Reed. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Peccati sul letto di famiglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.00 «Bambi». Barvni Walt Disneyev film. Vittorio Veneto 15.00 « Los Angeles quinto distretto polizia ». William Holden, Lee Remick. Ideale 15.00 «Sandok - La montagna di luce». Richard Harris. Barvni film. Astra 15.00 «Incredibile viaggio verso l'ignoto». Eddie Albert, Ray Mil-land. Barvni W. Disneyev film. Abbazia 15.00 « Di che segno sei? ». Barvni film. Jutri zaprto. Radio 14.30 «La mano spietata di Brace Lee». Barvni film za vse. Šolske vesti Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. Datum vpisovanja v podružnice bomo javili naknadno. Vpisovanje gojencev v podružnici šole Glasbene matice v Dolini bo jutri, 6. t.m., od 17. do 19. ure V prostorih Glasbene šole. Vpisovanje gojencev v podružnici šole Glasbene matice na Proseka bo v torek, 7. t.m., od 17. do 19. ure v prostorih Glasbene šole (So-ščeva hiša). Vpisovanje goj'encev v podružnici šole Glasbene matice v Devinu - Nabrežini bo v četrtek, 9. t.m., od 17. do 19. ure v prostorih Glasbene šole v Nabrežini. Vpisovanje gojencev v podružnici Glasbene matice v Bazovici bo v petek, 10. t.m., od 17. do 19. ure v Bazoviškem domu. Razstave V galeriji palače Costanzi so odprli že tradicionalno razstavo grafike, ki jo’ prireja že dolgo let deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov. Razstavljenih bo do 25. t.m. 73 del prav tolikerih umetnikov iz naše dežele. Predloženih je bilo 126 del, žirija pa je izbrala že omenjenih 73. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Ivana Žuljana Se iskreno zahvaljujemo vaščanom ter vsem. ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Hči z družino Ricmanje, 5. septembra 1976 Dne 3. t. m. nas je zapustila v cvetu svoje mladosti naša draga žena, mati, hčerka in sestra VILMA PIPAN por. JAZBEC Pogreb bo danes, 5. t.m., iz hiše žalosti v Velikem Dolu. Žalujoči: mož Zdenko, 5-letni sinček Boštjan, oče Anton, sestri Milena in Slava z družino, brata Anton in Edo z družinama ter drugo sorodstvo Veliki Dol pri Dutovljah, Zabrežec, 5. septembra 1976 Nenadoma me je zapustil moj dragi mož VIKTOR PERT0T (ČULJEV) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 6. t.m., ob 15. uri iz pokopališke kapele v cerkev. Žalujoča žena Elena in sorodstvo Nabrežina, Karlovac, 5. septembra 1976 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ANTONIJE SLAVEC vd. GRAH0NJA Posebna zahvala č. g. župniku Grmeku, dr. Salviju, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ali na katerikoli način počastili njen spomin. Družine Povh in Koren Boljunec, 5. septembra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MIRKA KRAŠOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili pokojnikov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Valentin Vodnik in domači godbi. Družini Krašovec in Cunja Dolina, 5. septembra 1976 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota ANTONA SOSIČA se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala domačemu župniku gospodu Žerjalu, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so prispevali v dobrodelne namene. Žalujoči družim Sosič in Perini Opčine, 5. septembra 1976 V SOBOTO IN NEDELJO V RICMANJIH Rkmanjsko prosvetno društvo «Slavec» bo proslavljalo 80. obletnico delovanja Istočasno bodo proslavljali tudi 30. obletnico postavitve spomenika padlim v NOB Y Ricmanjih bodo v nedeljo sla-Vl‘i pomemben praznik, na katerega se vneto in skrbno pripravljajo, tamkajšnje prosvetno društvo «Sla-vec>> bo proslavljalo 80. obletnico ®v'ojega živahnega in plodnega druž-heno-kulturnega delovanja. Kulturno-prosvetne organizacije so v življenju vsake vaške skupnosti Najzgovornejši pokazatelj njene druž-^ne, kulturne in narodnostne zavesti in samozavesti, njene življenjskosti. in trdoživosti, njenih stre-fH'ienj in ciljev. Če zato ocenjuje-too lastnosti in prizadevanja Ric-Hianjcev skozi osemdesetletno dejavnost njihovega prosvetnega dru-stva>. potem jim gre izreči vse pričanje. Nedeljska proslava bo priložnost, da se vidijo in da jih vsa naša skupnost vidi skozi prerez dol-?!" desetletij, da se spoštljivo poklonijo svojim predhodnikom, ki so P*^d toliko leti zaorali v ledino naše ljudske kulture, in da se oplajajo ob zgledih brez primere, ' a-krsen je zgled junaškega kljubovanja fašističnemu preganjanju, ki je osegel svoj višek v narodnoosvobo-. ni borbi. Vendar nedeljsko slav-Je ne bo samo to. Bo spoštljiv in nvaležen poglev v preteklost in tra-.'je, a obenem bo pregled seda-Kjosti, seznanjanje z današnjimi pro-niemi in s prizadevanji,, da bi bo-Sato zapuščino preteklosti projicirali v prihodnost. S proslavljanjem društvenega ju Hoja je povezan še en jubilej. Le-os poteka trideset let, ko so v Ric-??®njih postaviti spomenik padlim v , Tako bodo oba dogodka pro-s avl j ali istočasno. V soboto bodo vaščani ob 18. uri krenili v sprevodu ?, Pokopališča, kjer stoji spome-Jer se s polaganjem vencev, P' uožnostnimi govori ter kulturnim sporedom poklonili spominu padlih. P tej priložnosti bo nastopil Trža-1 Partizanski pevski zbor. V nedeljo pa bo slovesnost posve-, na 80- obletnici ustanovitve Pev- "'ega in bralnega društva «Slavec». a prireditvenem prostoru v zgor-Pjem delu vasi, kjer po domače pra-. -1°.. ra «žrebčem» in kjer so pred lattoni uredili veliko betonsko plo-• > se bo ob 16. uri pričela osred- Proslava z nastopom domače goabe, domačega pevskega zbora avec» ter drugih zborov iz Bre-ga, to je zborov «Venturini», «Pre-.eren» in «Slovenec» ter z recitaci-LmiL. ra'adincev in mladink. Sledila ter' b °^*rajno, družabnost, na ka ga društva «Kolo» od Sv. Jakoba. Zbor «Slavec» je bil tudi prvi zbor na Primorskem, ki je pel v cerkvi v staroslovanskem jeziku. Med zanimivosti gre omeniti dejstvo, da je ricmanjsko društvo imenovalo za svojega častnega člana tedanjega ljubljanskega župana in državnega poslanca Ivana Hribarja. Prva sve- da bi se šola vsestransko razvijala, za spremljanje družbenih problemov, ki se odraža v stikih z upravnimi oblastmi, ter za spremljanje širšega družbeno - političnega dogajanja, tako v našem ožjem narodnostnem krogu, kot v širšem krogu. Predolgo bi bilo navajanje vseh pobud in načrtov sedanjega društve- tovna vojna je obetajočo rast dru- j nega vodstva, vendar že iz navede-štva in zbora okrnila, toda kmalu nega izhaja, da se novi rod, ki je nastopil domač' glasbeni an- sambel «Pomlad zazremo v preteklost ric- ie hil e§E| društva, odkrijemo, da nm= LVSeleJ .g'avni steber kulturno- Zbor 1"? ,de',avn»s« v vasi pevski okrnil P °h S° Ric™nje daleč naokrog znane — si je spet opomoglo. Le nekaj let kasneje pa je moral zbor pod silo fašističnega preganjanja spet obmolkniti. Toda, če je utihnil v javnosti, se je njegova pesem še na prej rezlegala v skrivnih prostorih. V teh letih se je tiho a odločno in neprekinjeno snoval odkrit odpor, ki se je množično pojavil z nastankom partizanskih skupin, ki so po trdem, neizprosnem in junaškem boju prinesle osvoboditev in s tem nove pogoje za družbeno in kulturno življenje. V teh novih pogojih se je kulturno - prosvetna dejavnost razcvetela bolj kot kdajkoli prej in v teh letih je tudi zbor obogatil svojo dejavnost. Njegovo delovanje se je, četudi z večjimi ali manjšimi presledki in v več ali manj zadovoljivi obliki, nadaljevalo do današnjih dni. Prav v zadnjem času pa se je po krajšem mrtvilu obnovil ter številčno okrepil. K zboru je pristopilo predvsem veliko deklet in fantov, njegovo krmilo pa je spet prevzel Danilo Švara. Nekdanji steber ric-manjskega kulturnega življenja je torej spet na trdni podlagi. Ricmanje se lahko ponašajo tudi z bogato tradicijo na dramskem področju. Takoj po osvoboditvi je poleg zbora nastala dramska skupina, ki je plodno delovala vrsto let. Danes je skrb ricmanjskih prosvetnih delavcev spet usmerjena v obnovitev te dejavnosti. Čeprav ni še prave dramske družine, je v društvu skupina, ki nastopa z recitacijami in krajšimi prizori ob raznih priložnostih, kot so Prešernove in druge proslave. Končno moramo omeniti še ricmanjsko godbo, ki jo požrtvovalno vodi prof. Krizanovski in ki je pomemben sestavni del kulturno - prosvetnega življenja v vasi. Ko ob društvenem jubileju merimo današnji utrip društva «Slavec», moramo poleg navajanja njegovih tradicionalnih zvrsti delovanja, kot so zborovska, dramska in druge dejavnosti, omeniti predvsem skrb društva za vse dogajanje v vasi. Pri tem gre za tesno sodelovanje s šolo, ki se odraža v skupnih prireditvah in nastopih ter v pomoči, prevzel bogato kulturno dediščino v svoje roke in jo prilagaja novim razmeram, globoko zaveda svojih nalog in poslanstva. ZAKLJUČEK LETOŠNJIH VINSKIH PRIREDITEV VINOGRADNIKI IZ MAVH1NJ PREJELI kar pet od Šestih nagrad za vino Prihodnii pelek podelitev nagrad vinogradnikom iz repenlabrske občine - Zaradi slabega vremena v nemarnosti letošnji vinski pridelek Padec pristaniščnika na indijski ladji Med razkladanjem blaga z indijske trgovske ladje «Vifuha Vansa-na», ki je zasidrana ob pomolu 63 novega pristanišča, se je včeraj, okrog 10. ure, ponesrečil 22-letni pristaniški delavec Dario Apollonio j iz Ul. Soncini 34 v Skednju. Nepre- j vidno se je približal notranjemu ladijskemu robu ter zgrmel v podpalubje z višine kakih osem ali deset metrov. Pri tem si je zlomil desno nogo ter se hudo udaril v hrbet. Z rešilnim avtomobilom pristaniške ustanove so ga prepeljali v bolnišni- j priznanja vinogradniki, ki so s sveco, kjer so ga sprejeli na ortoped- jim vinskim pridelkom sodelovali skem oddelku. Zdraviti se bo moral na letošnji občinski vinski razstavi približno dva meseca. Iv Nabrežini (od D. do 11. julija). Nagrajeni vinogradniki z županom in predsednikom odbora za občinsko vinsko razstavo. V petek zvečer so v gostilni Urdih Mavhinjah prejeli nagrade in Prvo nagrado za belo vino je prejel Almiro Gabrovec iz Mavhinj, drugo Ludvik Pertot. iz Nabrežine, tretjo pa Stanko žužek iz Mavhinj. Stanko žužek je prejel tudi prvo nagrado za svoje črno vino, drugo je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiimi PRIHODNJO NEDELJO V ŽELEZNI KAPLI NA KOROŠKEM Srečanje štirih pevskih zborov v dokaz solidarnosti s Korošci Poleg domačega zbora «Zarja» bosta nastopila dva zbora iz matične domovine ter zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Konlovela Prihodnjo nedeljo, 12. septembra, pred nekaj leti in prvo je bilo ob bo v Železni Kapli na Koroškem po-j prazniku slovenske kulture leta 1973 membna kulturna prireditev. V tem j v Kranju. Leto kasneje so se zbori kraju bo namreč srečanje štirih j srečali v Brežicah ob podelitvi na-pevskih zborov, ki bo tokrat četrtič ; grad OF zaslužnim domačinom. Tre-zaporedoma. Na Koroškem se bodo j tje srečanje je bilo na Tržaškem in z domačim pevskim zborom SPD ! sicer na Proseku, ko so z nasto «Zarja» iz Železne Kaple srečali j pom zborov proslavili 30-letnico o- zbori DPD Stražišče iz Kranja, DPD Svoboda «Bratev Milavcev» iz Brežic in «Vasilij Mirk» s Proseka Kon-tovela. Pobuda za to, srečanje je prišla SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL V TRSTU praznuje letos 30-LETNICO svojega obstoja. Osrednja proslava te pomembne obletnice bo v soboto, 25. septembra letos, v obliki SREČANJA BIVŠIH GOJENCEV Organizatorji SREČANJA so sedanji gojenci, delovni kolektiv in skupina bivših gojencev, ki skrbno pripi^vljajo vse potrebno za prijeten obisk in srečanje bivših gojenk in gojencev, ki jih je bilo vseh ob zaključku šolskega leta 1975 - 76 skupno 1752. Bivšim gojenkam in gojencem in njihovim družinam, ki bi se radi udeležili SREČANJA, bodo na razpolago posebna vabila, ki jih bodo zainteresirani Itahko dobili pri nekdanjih sogojen-cih po vaseh in pri upravi doma. Imena poverjenikov, ki imajo vabila, bomo objavili prihodnjo nedeljo. beni“t^m‘--P0 SY°J' Pevskl in glas-v , adiciji, saj je vas dala tudi r .priznapih glasbenih ustvarjal-hiv, b° ^e.m s*av* predvsem rod-hilrf - SvaTrv'h- Življenje zbora je ?e od Yse£a začetka dokaj pe-,, ,.ln libano. Zbor se je močno eoriL-aV11i že za ^asa znanih do-v, ko so Ricmanjci hoteli storiar,-V prava?iavje, a jim je to te-», fa avstrijska oblast preprečila. , a razkoraku stoletja je zbor «Sla-rerin Sl?Ye* daieč naokrog kot iz-7 ,c . r° bvežban mešani zbor lenimi glasovi in je že tedaj m lYP°g°krat prvenstvo na po-^nejs'h koncertih. Iz podatkov, za brošuro, ki so jo izdali ; »o t0 letnici društva, je razvidno,1 ranijo še danes tiskano vabilo na veselico s plesom iz leta 1901.j mr • v<;stkc' Je zbor pel ob spre-j javi orkestra 97. avstrijskega pol- -. orkester in zbor pa je vodil rie-1 anjslci nadučitelj Josip Valentič, ega leta je zbor nastopil tudi na 1 Slavnosti razvitja zastave pevske- VESTI Z ONSTRAN MEJE danes ob obali I JOE IN neprema- K 1 N O KTSueiCA; 3meriŠka HSanka: GHERIToijallSki: J°E IN MAR' °b 18 m 20. ameriški: PREGON. 1 M,lob 10- italijanski MARGHERITO; rbi tt1,8; bongkonški k JIVI B°KSAR; ob 20. angleški: ODKUPNINA. 'vohhm °b 'n ameriški: ZVEM ’ K1 JE UNIČIL SV0JE PIVE UKANE1?' Sl°VenSki: KEKČE SK1 FRIZER ;Ški: H0LLYW0°D' NO1TMÌnI.SìranC0ski: BORSALI- PORTÀpnE°MPANIJA- RI0R >Zk' ob 20 Filmsko gledalce: JANIS JOPLIN. TRGOVINE baVlSs™ ,n! d““ral‘ « \ Mzs: Sadie zelen•Sani0pOStrežba Nanos in gu in l?iaVa na Ze|enjavnem tr- vemnnamberSCua Agr3ria "a KidHče' nialeP°slrir0ŽU famoPostrežba Kolo-nica6’Emona. KZ in v Luciji market Nanos. Zdravniška dežurna služba «is Ste. prireditve la^akfLl6- Ve'ika javna ‘«"b* ob zaključku invalidskega tedna. Množična demonstracija v Kopru proti zatiranju koroških Slovencev Manifestacija v Piranu ob koncertu zbora iz St. Jakoba v Rožu - Neurje in poplave v Ilirski Bistrici - Smrtna žrtev vode pri Topolcu Po vsem Slovenskem primorju se nadaljujejo demonstracije ob nerazumljivem ravnanju avstrijske vlade. Namesto, da bi se odločno zavzela za izpolnitev sedmeg:: člena državne pogodbe, sprejema zakone, katerih namen je postopno uni-čenie Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, hkrati oa se podpirata šovinistična gonja in policijski teror nad našimi rojaki. V tem smislu je izzvenela tudi včerajšnja množična demonstracija na Titovem trgu v Kopru, ki so se je udeležili številni srednješolci in drugi občani. O-be govornici, učenka ekonomske srednje šole Jožica Vidmar in učenka italijanske gimnazije Ornella Rossetti, sta najprej orisali zgodovino raznarodovalnih procesov na avstrijskem Koroškem ter ostro obsodili sedanje ravnanje avstrijske oblasti, ki hoče z ugotavljanjem številčnega stanja pravzaprav samo nadaljevati staro politiko. Z zborovanja so poslali protestno pismo zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu ir avstrijskemu konzulu v Ljubljani. Sinoči je bila na slovenski obali še ena manifestacija v znamenju podpore boju koroških Slovencev. V piranskem gledališču Tartini je namreč nastopil mešani pevski zbor iz št. Jakoba v Rožu na Koroškem. Goste sta pozdravila predstavnik občinske organizacije SZDL Stojan Oražem in v imenu italijanske na- rodnostne skupnosti prof. Elio Mu-siza. Le-ta je izrazil obžalovanje, da slovenska narodnostna skupnost na Koroškem ne uživa takih pravic in svoboščin kot italijanska v Jugoslaviji. Gostje so se toplo zahvalili za prisrčen sprejem in poudarili, kako pomembno oporo predstavlja njihovemu boju pomoč matične domovine. Občinstvo je zatem s številnimi aplavzi nagradilo nastop koroških pevcev. NEURJE IN POPLAVE V ILIRSKI BISTRICI Predsinočnjim ob 18.00 je zajelo Ilirsko Bistrico in okolico strahovito neurje, ki je trajalo v pres:edkih vse do polnoči. Voda je poplavila številne ulice v mestu, zaradi naplavin pa je bil resno oviran promet v smeri Kozine, Postojne in Knežaka. Kupe peska in drugih naplavin so začeli delavci odstranjevati že v jutranjih urah. V samem mestu je voda zalila številne kletne prostore, skladišča trgovin, garaže itd., ter povzročila ogromno škodo. Poškodovane so bile tudi vodovodne naprave in prebivalstvo so ves dan po radiu pozivali, naj uporablja le prekuhano vodo. Neurje je zahtevalo tudi smrtno žrtev. Pri Topolcu so našli nekaj minut čez polnoč mrtvega mopedista 47-letnega Alojza Silo iz Dolenje Ko šane. Pokojnik je očitno hotel preč svoboditve. Letos je prišla na vrsto Koroška, kjer Slovenci preživljajo težke čase, vendar se složno in odločno borijo za svoje narodnostne pravice. Zato bo nedeljsko srečanje zelo pomembno in istočasno bo živa priča tamkajšnjim oblastem, da ves slovenski narod' sloji za svojimi ogroženimi brati, če so stiki med zamejci in matično domovino koristni in potrebni, potem so ti stiki nujni zlasti sedaj, ko Korošcem grozijo z raznarodovalnim preštevanjem, da bi jih oropali še zadnjih, s krvjo priborjenih pravic. Smoter tega srečanja bo zato izraz ogorčenja Slovencev preko vseh državnih mej spričo nakan avstrijskega nacionalizma in oživljenega nacizma. To ogorčenost bo na miren in kulturen način, kot je lasten Slovencem, ; izpričala- pesem, ki je vedno tudi spodbuda. ’ V tem duhu bo potekalo nedeljsko srečanje štirih zborov, ki bodo prišli v Železno Kaplo iz raznih krajev in prekoračili jugo-slovansko-avstrijsko mejo, zbor Vasilij Mirk pa celo dve, meji. To je jasen dokaz, da umetno začrtana meja, ki je razdelila slovenski narod, ni dosegla svojega namena, saj take pregrade ne pomenijo ničesar, če je naravna vez močnejša, ker živi v'nas in nas ohranja. Prihod pevskih zborov v Železno Kaplo je predviden okrog 11. ure, nakar bo skupno kosilo in čas za vaje posameznih zborov. Koncert je predviden za 15. uro. Prireditelji so na koncert med drugimi povabili tudi jugoslovanske" in italijanskega Konzula. Glavni govornik bo dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij v Celovcu. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi, od katerih eno partizansko. Pred nastopom zborov pa bo pozdravni govor imel predsednik STD «Zarja» inžl Peter Kuhar. Prvi se bo na odru predstavil pevski zbor «Zarja» iz Železne Kaple, ki bo zapel «Stoji tam partizan», «A ča» in «Težki čas ne vrni se», nato pa zbor DPD Svoboda iz Stražišča pri Kranju, ki bo zapel «Pozdravi», «Sveto sonce se je skrilo» in «Ob večerni uri», tretji bo na vrsti zbor DPD Svoboda «Bratov Milavca«, ki bo izvajal «Pesem 14. divizije», «Čej so tiste stezice» in «Gorenjci», zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela se bo predstavil s skladbami «Bohor je vstal», «Večerni ave» in «Šo-pot». Sledil bo nastop združenih zborov, ki bodo zapeli «Triglav», «Ob Kolpi», «Buči morje Adrijansko» in «Juhe, pojdamo v škufče», s katero se bo uradno zaključilo četrto srečanje pevskih zborov, ki se bo nato zavleklo v noč v bratski družabnosti ob slovenski pesmi in zvestobi boju za narodnostne pravice zamejskih Slovencev. Bruno Rupel uspela saj so močni sunki vetra, ki so spremljali oblake, počistili celotno ravnino in onemogočili vsakršno delo pri kioskih in na plesišču. Zaradi tega odpade tudi današnji kulturni spored, na katerem bi morali nastopati okoliški pevski zbori, ki so se rade volje odzvali vabilu priredi telja. Prav tako so odpadla razna tekmovanja, kot slikarski ex tempore za mlajše in starejše ter tek čez dm in strn po Lonjerju in Katinari. Prireditelj upa, da mu bo uspelo najti primeren kasnejši datum za organizacijo tega praznika na Katinari, kjer je bilo zanimanje zanj, spričo 'razmer, ki vladajo v tej vasi zaradi gradnje raznih infrastruktur, ki bodo kmalu uničile ta lepi slovenski kraj v tržaškem predmestju, veliko. R. PEČAR prejel Ludvik Pipan iz Mavhinj, tretjo pa Ivan Terčon iz Mavhinj. Kot je razvidno, je torej šlo od šestih kar pet nagrad v Mavhinje. Zaradi tega je bilo tokrat podeljevanje nagrad z zakusko za vinogradnike in goste prav v Mavhinjah. Vsekakor je to lepo priznanje in spodbuda mavhinjskim vinogradnikom ter dobra "eklama za njihovo vino. To je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru tudi devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk. ki ■se je .vsem vinogradnikom zahvalil za njihovo sodelovanje na letošnji razstavi in pripomnil, da bi bilo dobro. če bi v prihodnje sami vinogradniki, ob podpori občinske uprave, prevzeli v svoje roke organizacijo občinske vinske razstave. To misel je izrekel tudi Vittorino Caldi, podžupan in predsednik odbora za vinsko razstavo, ki se je zahvalil za sodelovanje občinskemu osebju in vsem, ki so prispevali razna darila. Caldi je tudi dejal, da bi bilo morda umestno prirejati občinsko vinsko razstavo ne več v Nabrežini, ampak izmenoma tudi v drugih vaseh, kjer je bolj razvito vinogradništvo. Pohvalil je tudi pobude nekaterih vasi, ki so začele prirejati vaške vinske razstave in praznike. Prihodnji petek zvečer bo podelitev nagrad vinogradnikom z repen-tabrske razstave terana. S tem se bodo zaključile letošnje razstave in nagrajevanja. Bliža se trgatev, na katero se vinogradniki marljivo, toda dokaj zaskrbljeno pripravljajo. Trta je dobro obrodila, grozdje je še zdravo, toda zaradi slabega in deževnega vremena preti resna nevarnost. Sonce bi moralo pos’jati, da bi bilo lepo, suho vreme in bi grozdje dovolj dozorelo. iiiiiiiiiiiviiriiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaifcgiiaiiimvriiiiBiiiiiiaaKiiiKtfiiiiiiiiiiiiiiiiiitgaiiiiiimigiiiii Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob tete Pavle daruje Danila Guštin 10.000 lir za ŠK Kraš. V počastitev spomina Antona Sosiča daruje družina Cveto Hrovatin 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto svetja na grob Faniei Čuk darujejo Viktorija, Ivko in nona Vrša 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za sodelovanje na prazniku komunističnega tiska daruje sekcija KPI Prosek-Kontovel 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Slabo vreme preprečilo prireditev na Katinari Prosvetno društvo Lonjer - Katinara je bilo zaradi izredno slabega vre mena prisiljeno prenesti vaški pra znik. ki bi moral biti včeraj in ranih na Opčinah V počastitev spomina Pavle Mahnič daruje Svetko Čufar z družino 5000 lir za Dom handikaniranih na Opčinah. V isti namen daruje teta Rozina s hčerko Marijo 2(KU' lir za Dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Pavle Mah nič daruje Angela Bernetič s hčer ko Marijo 5000 za Dom handikapi ranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Antona Sosiča darujeta Katica in Drago Škerlavaj 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin na mamo Antonijo Gra honja vd. Slavec daruje hčerka Semplici ja z družino 10 000 lir za PD Prešeren in 10 000 lir za ŠD Breg. Člana TPPZ Josip Castellani in Stane Kralj darujeta pri obračunu pleskanja Bazoviškega doma 20.00* lir za TPPZ. Avtomehanik Mario Carli daruje pri obračunu popravila kombija TPPZ 45.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina mame Antonije Slavec daruje sin Ivan z družino 10.000 lir za ŠD Breg in 10.000 lir za PD Valentin Vodnik. Namesto cvetja na grob tete Antonije Slavec darujeta Venco in Marija Grahonja (Kastelec) 10.01«] lir za Dom handikapiranih na Opčinah Ob obletnici smrti Marike Čok daruje družina Angele Pečar 10.000 lir za PD Lonjer-Katinara. S TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SOPISCA Znižana kazen mladima «šakaloma» ki sta kradla na področju potresa Kljub temu je kazen še vedno zgledna in opozarja, da v takih trenutkih ni mogoče dopuščati dejanj, ki hi še bolj oškodovala prebivalstvo Tržaško prizivno sodišče (predsednik Corsi, svetniki Balani, Caufin. Petris in Bottan Griselli, državni tožilec Ballarini, zapisnikar Paolich) je znižalo kazen dvema «šakaloma», ki sta izkoristila preplah po potresu v Furlaniji za svoja tatinska podviga. 30-letni Videmčan Renato Elegante je na dan po potresu, 7. maja zvečer ukradel v stanovanju Domenica de Bellisa iz Vidma, ki je ob lažjem potresnem sunku z družino zapustil hišo in pozabil zapreti vrata, šest čekov, uro, radio in še nekaj drugih predmetov. Stanovalci bližnjih hiš so ga opazili in po kratkem lovu ujeli ter pretepli. Videmsko sodišče ga je po hitrem postopku obsodilo na štiri leta in pol zapora ter na 150 tisoč lir globe, prizivni sodniki pa so mu priznali nekatere olajševalne okoliščine in mu znižali kazen na 3 leta zapora in na 100 tisoč lir globe. Tudi 30-letni Rolando de Carlo je izkoristil splošni preplah, ko je 9. maja ukradel avto videmskega odvetnika Giovannija Albana. Za volanom vozila so ga kmalu po tatvini zalotili karabinjerji. Prvostopenjsko sodišče ga je zaradi tatvine obsodilo na tri leta zapora in na 100 tisoč lir globe, prizivno sodišče pa je tudi njemu priznalo olajševalne okoliščine: v zaporu bo moral presedeti leto dni. Morda bo koga presenetila odločitev prizivnih sodnikov, ki so obema obtožencema občutno znižali kazen. Dejstvo je namreč, da sta se oba odločila za tatvino v zelo neprimernem trenutku, ko je bila Furlanija še pod psihozo naravne nesreče, ki jo je doletela. Prav zato so bile tudi kazni prvostopenjskega sodišča zelo visoke, kajti sodniki so hoteli na ta način odvrniti druge «šakale» od želje po zapuščeni tuji lastnini. To jim je dejansko tudi uspelo, saj potresu v Furlaniji ni sledilo toliko tatvin kot običajno v podobnih primerih. Sedaj pa je prizivno sodišče proučilo dejanske krivde obeh tatov, tudi glede na dejanje, ki sta ga zagrešila in za katerega je na našem sodišču običajna kazen nekaj mesecev zapora. Kljub temu, da je prizivno sodišče občutno znižalo kazni, so te še vedno zgledne in opozarjajo, da v tako žalostnih trenutkih ni mogoče dopuščati dejanj, ki bi še bolj oškodovala že tako prizadeto prebivalstvo. OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Prot. XIII - 73/100/170 OBVESTILO Zakon št. 167 z dne 18. aprila 1962 Varianta načrta za področje «Sv. M. Magdalena Spodnja», odobrena z odlokom občinskega odbora št. 2964 z dne L 9. 1976. Varianta je deponirana v glavnem občinskem tajništvu z možnostjo, da si jo zainteresirane osebe ogledajo. ŽUPAN v smislu in na osnovi določb 6. člena zakona št. 167 z dne 18. aprila 1962, ki vsebuje določila za prednostno pridobitev gradbenih površin za ekonomično - ljudske gradnje obveščam 1. da so od dne 6. septembra 1976 pa do dne 15. septembra 1976 o-menjeni načrti deponirani v občinskem tajništvu (Oglasna deska — vhod v Ul. Marcanton) ; 2. da bo v tem roku imel vsakdo možnost, da si jih ogleda ob delavnikih od 7. do 19. ure ter ob prazničnih dneh od 7. do 13. ure: 3. da lahko v roku 20 dni od dneva objave tega obvestila v spisu zakonskih obvestil tržaške pokrajine (in sicer do vključno 26. septembra 1976) zainteresirane osebe predložijo pismeno svoj ugovor na ustreznem kolkovanem papirju. Trst, 2. septembra 1976 GLAVNI TAJNIK Za župana (Micio) (De Luca) SPLOŠNA OPREMA od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 AUTORALLY • Nadomestni deli za: fiat austin • renault peugeot ford wolkswagen • nsu opel • Oprema za rally 9 Gume: Miehelin • Uniroyal Kleber - Dunlop. • Originalni nadomestni deli Lucas Marcili F erodo Aharth VDO. PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel 69-250 sreze prazuna kara = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREME A Ih Pi praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAIIh Vum daje vedno vse najboljše te-' ."-.t' ' , " ' • PRIMO ROVIS PR AŽARNA s UL PIGAFETTA 6/1 - Tel 620 747 ■ Industrijske eon» PUNTO FRANCO VECCHIO Skladbe 10 • Tel 2*5 210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 7*53 735 . 750 575 PETROUHLIlllA ADRIATICA F. MALE TEKOČA GORIVA IN MAZILNA OLJA IZROČITEV Z ZABELEŽENO KOLIČINO NATOČENIH LITROV TEL. 817395, 82JLI00 . 34010 DOM JO, 145 . TRSI SERVIZIO TOTAL TOTALCOMFORT GORIŠKI DNEVNiK JAVNO ZBOROVANJE PREBIVALSTVA V ST AND REZU Odgovorni dejavniki morajo upoštevati zahtevo po zaščiti zemlje v Standrežu Iz vaških društev sestavljeni odbor bo izoblikoval predloge za nove lokacije tovorne cestne postaje, tretjega industrijskega področja in zemljišča za ljudske hiše Prebivalci Štandreža so na javnem zborovanju v petek zvečer v Domu Antona Gregorčiča sklenili seznaniti slovensko narodnostno skupnost in širšo italijansko demokratično javnost s svojim bojem za očuvanje zemlje in zavarovanje šir-fch narodnostnih koristi v tem delu predmestja Gorice. Odboru, sestavljenem iz zastopnikov večjega števila v vasi delujočih prosvetnih, športnih in rekreacijskih društev vseh smeri, so naročili izdelavo spreminjevalnih predlogov za lokacijo tovornega postajališča za cestni promet in tretjega industrijskega območja. Vaščani podpirajo predlog za zaostritev svoje akcije, če odgovorni dejavniki na politični in gospodarski ravni v Gorici ne bodo sprejeli njihovih predlogov. Kadarkoli so se Štandreži pogajali z občinskimi zastopniki o spremembi uradnih načrtov, s katerimi je bilo doslej Slovencem odtujene okoli dve tretjini zemlje, da bi o-hranili vir zaslužka in s tem tudi snega izmed poglavitnih temeljev racionalne značilnosti (vse doslej nismo kot skupnost prejeli v zameno za izgubljeno zemljo nobene e-nakovredne protivrednosti), so jim vedno odgovarjali: «Noi faremo!» Na njihove utemeljene pripombe so dobili odgovor, izrečen s stališča oblasti, sile in objestnosti, ki izhaja iz dominantnega položaja. Toda nesramnost teh krogov gre še dalje. Proti upravičenim nastopom štan-dreškjh predstavnikov nastopajo z dezinformacijo in ščuvanjem. Delavcem, ki bi po zakonu 167 radi prišli do poceni zemlje za stanovanjsko izgradnjo, prav:jo, da zemlje ne bodo mogli. dobiti, ker je Štandrežci nočejo prodati. Nič čudnega torej, da se tudi v sindikalnih krogih širijo dokaj čudne, da ne rečemo vznemirljive govorice. Odbor Štandrež-cev se je zato pravilno odločil, ko je sklenil široko demokratično italijansko javnost seznaniti s svojim položajem. Sestanka v Domu Antona Gregorčiča se je udeležilo več desetin vaščanov, med njimi tudi občinski svetovalec Peter Sar.zin, ki so najprej poslušali izvajanja treh domačih občinskih svetovalcev Vilmo Brajnik (KPI), Vladimira Nanuta in Damijana Pavlina, potem pa so v SDrošče-ni razpravi s podprtimi dokazi iz življenja utemeljili izvajanja. Damijan Pavlin je najprej osvetlil razloge za odstop rajonske skupščine, opisal je posamezne faze odtujevanja slovenske zemlje z gradnjo treh industrijskih področij, mejnega prehoda in tovorne mejne postaje (avtoport) ter svoja izvajanja sklenil z zahtevo, da oblast pristane na spreminjevalne predloge za nekatere izmed še nezgrajenih infrastruktur, zlasti pa naj prenese avtoport na Roje (letališče) in tretjo industrijsko cono onkraj Soče, kar omogoča novi most. Pavlin je rekel, da bo v Standrežu za kmetijstvo ostalo od vsega samo nekaj hektarov zemlje, če izvedejo vse načrte, vštevši dve obrtnišk; coni in zazidalni načrt po zakonu 167. Vladimir Nanut je kritiziral pretirano velike načrte občinske uprave, sestavljene pred desetimi leti na podlagi iluzornosti o «veliki Gorici» z 80.000 prebivalci v desetih letih. Ta mit je podrl Trst, ko je p.ehitel Gorico z avtoportom in se sedaj uveljavlja s predvideno industrijsko cono ob meji. Nanut je dejal, da Štandrežci nočejo imeti tovarn na svojih dvoriščih in da nočejo novih stanovanjskih naselij, ker bi prinašala celo vrsto težav za občinsko upravo. Zgraditi bi morala objekte družbenega značaja (prevoze, šole, vrtce, trgovine itd.), za katere bi morala prispevati vsa skupnost. Ti stroški bi odpadli, če bi za stanovanjsko izgradnjo po zakonu 167 uporabili parcele v mestu. Vladimir Nanut je svoje izvajanje sklenil z zagotovilom, da morajo goriški prebivalci vedeti, da so Štandrežci že veliko žrtvovali za splošni napredek mesta, in da se nadaljnji pritiski na vas postavljajo tudi proti samim interesom celotne mestne skupnosti. Vilma Brajnik je podprla svoje predgovornike o alternativnih izbirah za avtoport, tretji del industrijske cone, obrtniško cono. Glede zemljišča ob nogometnem igrišču, ki naj bi ga zasegli z zakonom 167, je zahtevala, da imajo prednost domačini. Opozorila je mlade, ki bi si radi zgradili stanovanje, naj se združijo v takšno zadrugo ali konzorcij, kakršne so ustanovili številni delavci, ter zahtevajo dodelitev zemljišč. Če tega ne bomo storili mi, bo šla zemlja drugim. Udeleženci v razpravi so kritizirali politiko, kako se pri nas ravna z zemljo. Navedli so primer industrij-ca, ki je v industrijski coni dobil zemljo po 500 lir, svojo zemljo v Gorici, kjer je imel poprej svoj obrat, pa je prodal po 20.000. Nekateri lastniki obratov so si v industrijski coni uredili svoje vinograde in sadovnjake. Navajali so neizkori-ščenost obratov, njihovo prehajanje iz rok enega lastnika v roke drugega, zapostavljanje domačih obrtnikov pri dodelitvi zemlje, ekološke probleme, ki nastajajo s potiskanjem tovarn v samo štandreško naselje. štandreški primei uničevanja kmetijske zemlje je samo majhen pri-: mer slabe italijanske prehrambne politike, ki danes bremeni plačilno bilanco z okoli 2.000 milijardami, kar je eden od poglavitnih vzrokov za splošno gospodarsko krizo. Č® upoštevamo, da že dosedanji rezultati SLORI kažejo zaskrbljujoče posledice načrtnega izpodkopavanja naših gospodarskih in narodnostnih položajev v tem kraju, in če k temu dodamo še poskus diskreditiranja stališč Štandrežcev v italijanski javnosti, potem je zares skrajni čas, da napravimo temu konec. Zato pričakujemo, da se bodo na strani pravičnega boja štandre-škega prebivalstva znašle vse demokratične sile, začenši pri sindikatih in strankah. la s številnimi sklepi običajnega u-pravljanja. Precej govora bo o šolskih vprašanjih, kajti na dnevnem redu je tudi najem stavbe semenišča v Ulici Alviano za potrebe nekaterih slovenskih šol. Sestanek vodstva PSDI o pokrajinski krizi Danes dopoldne se bo v Gorici sestal pokrajinski odbor socialdemokratske stranke. Na njem bodo proučili osnutek programa, s katerim se bo pokrajinski predsednik, socialdemokrat Compagnone, predstavil v pokrajinskem svetu. Istočasno bodo socialdemokrati še enkrat poizkusili najti sporazum z 'vsemi strankami ustavnega loka za skupno vodenje pokrajinske uprave. TISKOVNO SPOROČILO KD IN SIOL IZVEDBA SPREJETIH OBVEZNOSTI ODVISNA OD PODPISA SPORAZUMA V pričakovanju ratifikacije sporazuma v Osimu bodo ustanovili delovne skupine, ki bodo nakazale stvarne rešitve Pokrajinska delegacija KD in de- di o slovenski narodnostni skupnosti legacija občinske konference SZDL j in! ugotovili, da se je KD v po- iz Nove Gorice sta včeraj objavili skupno poročilo o drugem srečanju (prvo je bilo 12. marca v Novi Gorici), na katerem sta si v od-kritém pogovoru izmenjali poglede na obmejno problematiko ter sta preučili tudi perspektive, ki jih o-simski sporazum prinaša tukajšnjemu mejnemu področju. Z zadovoljstvom sta vzeli na znanje, da je na dnevnem redu prihodnje seje ministrskega sveta odobritev zakonskega osnutka o ratifikaciji osimskega sporazuma, in skupno zaželeli, da bi bil sporazum ratificiran čimprej in da bi olajšal rešitev odprtih vprašanj. Ker neratificiran sporazum ni dovoljeval realizacije sprejetih obveznosti med sestankom v Gorici (prehodi, ceste, itd.) so ustanovili delovne skupine, ki bodo v obojestranskem interesu za navedene zadeve nakazale stvarne izvedbe. Obe delegaciji sta razpravljali tu- Jutri v Gorici seja občinskega sveta Jutri zvečer, ob 18.30, bo prva po-počitniška seja občinskega sveta v Gorici. Kot smo že poročali, bodo na njej imeli svetovalci polne roke de- ............................................................................. LETA 1926 SE JE ZAPOSLIL V TISKARSKEM PODJETJU LUKEŽIČ SILVAN TERPIN IZ PODGORE SLAVI PETDESETLETNICO TISKARSKEGA DELA Pred desetimi leti je postal solastnik tiskarne - Tudi v tiskarskem delu je postalo vse avtomatizirano - 50 let dela v tiskarni slavi tudi knjigovez Ivan Pisani «V tiskamo sem prvič stopil, ko mi je bilo 14 let in od takrat sem v njej tudi ostal». Tako nam je pred dnevi povedal 64-letni Silvar Terpin iz Podgore, ki letos slavi 50-letnico tiskarskega dela. Tiskarn: je Terpin ostal zvest polnih pet desetletij, kar ni vsakdanja stvar. Poleg tega velja omeniti, da je ves ta čas delal vedno v isti tiskarni, kar daje Terpinovi obletnici še važnejši pečat. «Še danes se spominjam časov, ko sem kot "mule” vstopil v Lu-kežičevo tiskarsko podjetje in za-prosil za delo. Najprej so me zaposlili v knjigarni, potem pa sem bil še za potnika. To delo sem o-pravljal nekaj let, dokler nisem dokončno stopil v tiskamo, kjer sem se izučil za stavca. Pred petdesetimi leti je bila Lukežičeva tiskarna j ena največjih v Gorici in celotno podjetje je zaposlovalo kakih 50 oseb. V mestu pa so takrat delovale še štiri tiskarne: Sociale, Paterno!!, Katoliška tiskarna in Jucchi.» «Verjetno ste vi med najstarejšimi tiskarji v Gorici in ste zato najprimernejša oseba, da nam poveste, kako je bilo delo v tiskarni nekoč in danes». «Kot povsod drugje, smo tudi v tiskarskem delu zabeležili vidne napredke, še posebno v zadnjem desetletju, ko je postalo vse dele avtomatizirano. Zato lahko rečem, da so stroji deloma nadomestili delovno silo, čeprav brez človeka, bi skrbi zanje, ne gre». «Nekdanja Lukežičeva tiskarna se je pred približno desetimi leti preimenovala v Tiskarsko podjetje Grafica. Kako in zakaj je prišlo do te spremembe?» «Leta 1966 je skupina šestih tiskarjev, v kateri sem tudi jaz, vzela v lastno režijo nekdanjo Luke-žičevo tiskarno in jo preimenovala v Tiskarsko podjetje Grafica. Med solastniki tiskarne je tudi knjigovez Ivan Pisani, ki je prav tako letos slavil 50-letnico tiskarskega dela». Silvanu Terpinu in Ivanu Pisaniju ob njuni 50-letnici tiskarskega dela izrekamo iskrene čestitke in jima kličemo še na mnoga plodna delovna dela. krajini Gorica aktivno zavzemala za zadovoljevanje njenih zakonitih pravic. Obe delegaciji se strinjata, da so vsa na politični ravni obravnavana vprašanja važna in skupna za obe strani. Ugotovili sta, da je bilo srečanje koristno in da je z njimi nadaljevati. Prihodnje bo v Novi Gorici in ga bo sklicala občinska konferenca SZDL. Sestanek v Doberdobu Doberdobska sekcija VZPI-ANPI sklicuje za torek, 7. septembra, ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva Jezero sestanek vseh svojih članov, predstavnikov športnih in kulturnih organizacij ter še zlasti mladine. Na tem sestanku bodo govorili o sodelovanju na skupni ba-klad ob tridnevnem partizanskem mitingu v Selcah. • Enotni odbor za šolo v Gorici vabi prebivalce naselja Sv. Ane na sestanek, ki bo jutri zvečer v tamkajšnjem župnišču. Razpravljali bodo 0 šolskih vprašanjih rajona. Izleti Prosvetno društvo «Oton Župančič» ' Standrežu obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Rižarno danes, v nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri izpred Doma Andreja Budala na Pi-iošču. ZSŠDI Gorica vabi vse svoje članice, da se udeležijo sestan- ka, ki bo jutri, 6. t .ITI., ob' 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2. 9. SEPTEMBER SPOMINJA NA GORIŠKO FRONTO Z delovnimi uspehi proslavljajo občinski praznik v Novi Gorici Na sobotni slavnostni seji skupščine bodo podelili domicil borcem za severno mejo Pobratenje med Krminom ter KS Dobrovo in Medana - Včeraj odprli novo šolo v Solkanu ! V 'spomin na množično vstajo primorskega ljudstva, ki ima v Goriški fronti enega izmed prvih svetlečih primerov oboroženega boja z okupatorjem, proslavlja občina Nova . Gorica svoj občinski praznik. Kot vsako leto bo tudi letos v spomin na ta dan, 9. september, vrsta dogodkov in prireditev, ki so se pričele 28. avgusta in se bodo sklenile 25. septembra. Na dan 28. avgusta so namreč zaključili mladinsko delovno akcijo Kožbana 1976, v okviru katere so mladinske delovne brigade s prostovoljnim delom zgradile vodovod na območju s približno 300 prebivalci. Včeraj so odprli v Solkanu razširjeno in prenovljeno osnovno šolo, o-troški vrtec, telovadnico in najrazličnejše prostore za skupinski pouk. Gre za prvo novo šolo, ki so jo spet zgradil; v občini Nova Gorica po desetih letih (zadnjo so odprli na Dobrovem); solkanski šolski objekt so v dobršni meri zgradili s sredstvi zbranimi iz samoprispevka. Pouk na tej šoli bo potekal v eni sami izmeni in bo služil za vzor, kako si samoupravna družba zamišlja izobraževanje mladine. V šolski zgradbi so prostori za kabinetni pouk, v njej so delavnice, bogata knjižnica, nova telovadnica in dovolj — kar gre še zlasti podčrtati — je tudi strokovnih prosvetnih delavcev. Nadaljnji pomemben uspeh so zabeležili v varstvu ostarelih občanov. V petek, 10. septembra bodo v Novi Gorici odprli dom upokojencev, v katerem bo v komfortnih prostorih lahko preživljalo svojo starost 152 občanov. V kuhinji bodo pripravljali tudi dietno hrano, Tudi v izgradnji cestnega omrežja ter posodobitvi nekaterih cest so do- ...................... PO PODATKIH GORIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE segli lep napredek. Zaključili so a-, Kožbani bodo odprli kilometer dolgo . C - u:_• _ J l.iDmnitin VY-I »1 lr O rv»clr rv POotrt fri I lh(ì-V fllriul Ì A« Industrijska proizvodnja tudi v juliju dokaj umirjena Manj tujih gostov v Gradežu - Se vedno pre-cej protestiranih menic in nekritih čekov ANPI bo enodnevni Zagorje z Silvan Terpin med delom v tiskarni. Goriška trgovinska, zbornica je objavila poročilo, o gospodarskih gibanjih v juliju letos. Industrijska proizvodnja je v glavnem ohranila raven prejšnjih mesečev. To je do-* segla predvsem zaradi naporov, da se vsa možna naročila izpolnijo pred avgustom, ki je v industrijskih obratih mrtev mesèc zaradi kolektivnih dopustov, popravil, rekonstrukcij itd. Izgledi za rast industrijske pro- je prodajati, kakor proizvajati». V trgovinskem sektorju so v juliju zabeležili že kar običajni padec prometa. Predvsem velja to za manjše trgovine, številni občani so se že v začetku poletja odpravili na počitnice, zato so tudi kupci postali bolj redki. Če bi ne bilo jugoslovanskih kupcev, ki obiskujejo Gorico predvsem ob koncu tedna, bi enomesečni obračun v trgovini iz-gledal precej drugače. Trgovinska izvodnje so minimalni, saj se go- j menjava z Jugoslavijo po malo-spodarstvo še vedno otepa z razni- : obmejnem sporazumu je bila v sed _• ir, »__: TA __ i i i „ wi nwi mooonn lotne H ni? P i 71VD Vi El D mi težavami. Danes torej velja bolj kot kdajkoli prej modrost, ki so jo poslovni ljudje osvojili v času gospodarske krize. «Bolj težko ODPRLI SO CA V ULICI VITTORIO VENETO Pozitivna rešitev za slovenski vrte© v jugovzhodnem predelu mesta Gorice Vrtec je sicer nekoliko odmaknjen od središča, vendar je stavba zanj zelo primerna - Odprto je še vprašanje prevoza s šolskim avtobusom Enodnevni izlet na Dolenjsko Goriška sekcija VZPI 12. septembra priredila izlet na Dolenjsko in v obiskom Kumrovca, Novega mesta, Dolenjskih Toplic in žuženberka. Prijave sprejemajo Meneghini in Lenardič v Pevmi, Bregant in Mali-goj v Podgori, Erika Pavlin in Jožica Smet (Ul. Malta 2) v Gorici. Prijave sprejemajo še nekaj dni. HIIIIHIIIIIlIllliniHIIIllHiHIIIIIHIIIllllIIIIlHIIIIIIlllIIMIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllTHiMIIIIIllUIHIIIIIIIIMII PO PETKOVEM VEČERNEM NEURJU V goriških Brdih je veter povzročil precejšnjo škodo V Standrežu je za 2 uri zmanjkal električni tok V sredo, 1. septembra, se je pričelo šolsko leto za vzgojiteljice in otroke občinskih vrtcev v Gorici. Teh vrtcev je šestnajst, med njimi so tudi trije slovenski. Poleg teh občinskih vrtcev imamo v naši občini še več vrtcev, ki jih vzdržuje ustanova ONAIRC in za katere mora občinska uprava poskrbeti stavbo in opremo, medtem ko daje zgoraj omenjena ustanova na razpolago le osebje. Med temi so tudi slovenski vrtci v Podgori, Standrežu in Pevmi. V Gorici pa imamo še nekaj zasebnih vrtcev, ki jih upravljajo razni nunski redi. Medtem ko se je pouk pričel v ob- Čeprav so vremenoslovci napovedovali, da se bo vreme v prvi polovici septembra izboljšalo, doslej nimamo nobenega stvarnega dokaza za to. Nasprotno, po neurju, ki je razsajalo v petek zvečer na Goriškem. se je vreme še poslabšalo in ne vidimo nobenih znakov za njegovo izboljšanje. Petkovo neurje je povzročilo na Goriškem tudi precej škode. V prvi vrsti gre za škodo, ki so jo utrpeli briški vinogradniki, katerim je močen veter stolkel precejšen del grozdja. Najbolj so seveda prizadeti vinogradniki, ki imajo trte na vetrovnih krajih, saj jim burja ni prizanesla. Z Oslavja in iz štever-jana poročajo, da je petkovo slabo vreme precej pokvarilo pridelek. Če tej škodi pridružimo še ono prej- šnjega tedna, ki jo je toča povzročila na Krminskem, lahko ugotovimo, da letošnji izgledi za trgatev niso najboljši. Vinogradniki se pritožujejo tudi nad soncem, ki se vedno bolj poredko prikaže. Silen veter in dež. sta povzročila še druge nevšečnosti. V Standrežu je zaradi okvar pri električni centrali za dve uri manjkal električni tok. Na občinskem podjetju za vodo, plin in elektriko so nam povedali, da so telefonske pozive o številnih okvarah dobili od vsepovsod. Delavci podjetja so včeraj poskrbeli, da so z javne električne napeljave odstranili številne veje, ki jih je veter zlomil med neurjem. Čeprav je veter spremljal močen dež, niso na Goriškem zabeležili poplav v stanovanjih. činskih in tudi v zasebnih vrtcih že | razredov italijanske nižje srednje šo-čii /a+tvv-m' ir vrfpo valli». Pouk se je pričel v 1. septembra, bodo šli otroci v vrtce ONAIRC šele čez mesec dni, 1. oktobra. Za predčasno odprtje vrtcev se je goriška občinska uprava odločila že lani, vendar ji to ni uspelo in šele letos prihaja do predčasnega odprtja vrtcev. Prav zaradi tega ni v njih še polnega števila otrok, ker so še številne družine kljub slabemu vremenu na dopustu. Pri slovenskih otroških občinskih vrtcih je prišlo letos, kot pri drugih slovenskih šolah, do določenih sprememb. Zaradi nesporazuma med občinsko upravo in zasebnimi lastniki stavb ter zaradi zastarelosti teh stavb, so bile slovenske šole premeščene v najrazličnejša poslopja, ki bolj ali manj ustrezajo namenom. Medtem ko je slovenski vrtec v Ul. Tomani ostal v isti stavbi kjer deluje uspešno že nekaj let, sta bila premeščena v druge stavbe ostala vrtca v Ul. Croce in v Ul. Ran-daccio. Starši in tudi drugi niso zadovoljni z rešitvijo, ki jo je občina izbrala za vrtec, ki je bil do lanskega leta v Ul. Croce. S šolskim avtobusom peljejo otroke iz Ul. Fa-vetti v oddaljeno šolsko stavbo v Ul. Forte del Bosco onkraj pevmske-ga mostu. Kraj je zelo oddaljen in če kaka mamica zakasni, utegne ostati njen otrok tisti dan doma. Lokacija je preveč oddaljena in starši so, kot smo izvedeli, precej nezadovoljni in utegne se zgoditi, da bo kak otrok na žalost ostal doma. Nekoliko drugače pa je z lokacijo, ki jo je občina določila, po predhodnem posvetovanju s starši, vzgojiteljico in drugimi faktorji za vrtec, ki je bil doslej v Ul. Randaccio. Ker so slovensko osnovno šolo premestili iz Ul, Randaccio v stavbo zavoda Lenassi na Ul. Vittorio Veneto, so našli ustrezni prostor za vrtec v pritličju stavbe v isti ulici, kjer je tudi slovenska trgovska šola. V isto stavbo bodo sicer dali tudi nekaj le «Favetti». Pouk se je sredo. Doslej prihaja v vrtec okrog dvajset otrok, vpisanih pa jih je letos kar 36. Včeraj predpoldne se je občinski odbornik za javna dela sestal z vzgojiteljico in starši in ugotovljeno je bilo, da mora občinska uprava poskrbeti za nekatera nujna dela. Nujno potrebno je postaviti steno, menjati je treba nekatere sanitarije, urediti je treba kuhinjo in urediti vrt. Šolske klopi in drugo so iz stavbe v Ul. Randaccio prenesli v novo stavbo šele v začetku tega tedna tik pred odprtjem, zato je še precej stvari neurejenih. Otroci obiskujejo sedaj vrtec samo predpoldne, od 8. do 11.30, v drugi polovici meseca pa bo pričela delovati tudi kuhinja; takrat bodo otroci v vrtcu do 14.30. Na razpolago imajo dva večja prostora, dodatnih prostorov je več kot v Ul. Randaccio, otroci pa imajo tu na razpolago velik vrt, na katerem se bodo lahko v spomladanskem času lepo izživljali. Ker občina nima trenutno na razpolago vrtnarjev in drugih delavcev, bodo starši sami pospravili vrt že v prihodnjem tednu, občinska uprava pa bo zai ' poskrbela do pomladi. Starši in vzgojiteljica so nam povedali, da je prostor v Ul. Vittorio Veneto lčpši od onega v Ul. Randaccio. Ostaja odprto vprašanje prevoza v vrtec s šolskim avtobusom, kajti številne družine otrok imajo bivališče precej oddaljeno od Ul. Vittorio Veneto. V takem položaju se nahajajo družine, ki bivajo v mestnem predelu med južnim kolodvorom in sodno palačo. Sicer pa so na občini obljubili, da bodo skušali vprašanje prevoza urediti na naj-;t>oljši način. . Do tu vprašanje slovenskega vrtca v Ul. Vittorio Veneto. O vrtcu v Ul. Forte del Bosco bomo pisali čez nekaj dni. mem mesecu letos dokaj živahna. Uvozili smo za preko 620 milijonov lir raznega blaga, izvoza pa je bilo za okrog 500 milijonov lir. Če so rezultati poslovanja v industriji in trgovini spričo težkih razmer sorazmerno zadovoljivi, to ne velja za tujski promet, ki je o-sredotočen v Gradežu. Gostov je bilo precej manj kot lani. Zlasti se je zmanjšalo število gostov iz tujine. Napovedi o rekordni turistični sezoni, kar naj bi bila tudi posledica razvrednotenja valute, se žal niso uresničile. Slabo vreme, ki je nastopilo v sredini julija, pa je vplivalo, da so se številni gostje vrnili domov predčasno. V tržiškem pristanišču Portorose-ga so z julijskim prometom zadovoljni, saj se je obdržal na ravni precejšnjih dveh mesecev. Za deželno letališče v Ronkah še ni dokončnih podatkov, vendar že površna primerjava za prvih šest mesecev pokaže, da se promet precej veča, zlasti po zaslugi številnih čarterskih poletov. Vrednost protestiranih menic in čekov je dosegla približno junijsko raven. Nekritih čekov je bilo v juliju za 21,5 milijona lir, mesec prej pa za 5,1 milijona lir. Vsota vseh protestiranih menic je dosegla 105 milijonov lir, v juniju pa 113 milijonov. Sodeč po omenjenih podatkih, denarna in gospodarska kriza še zdaleč ni mimo. sfaltiranje dva kilometra dolgega odseka Hum — Cerovo. 9. septembra bodo odprli asfaltirani del prenovljene ceste Grgar — Grgarske Ravne. Cesta je pomembna zato, ker se povezuje s cesto v Kalu nad Kanalom ter služi številnim vasem na območju Banjške planote. Ob tej priložnosti bodo v Grgar-skih Ravnah odkrili spominske o-beležje 13 pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade, ki so pri eksploziji razstreliva 16. decembra 1972. leta izgubili življenje. Na njihovo žrtev bo spominjalo 13 vrtalnih svedrov na obeležju. Osrednja svečanost bo v okviru slavnostne seje skupščine občine Nova Gorica v soboto, 11. septembra, na kateri bodo podelili domicil borcem za severno mejo v letih 1918-1919. Bojev za priključitev Koroške k Jugoslaviji v letih po prvi vojni se je namreč udeležilo zelo veliko Primorcev, med katerimi jih je nekaj desetin še živih. Nadalje bodo podelili domicil pripadnikom goriškega vojnega področja, to je borcem, ki so se udejstvovali v zaledni vojaški ustanovi devetega korpusa. Slavnostne seje skupščine se bo udeležila delegacija občinskega sveta občine Krmin. Med to občino in delegacijo krajevne skupnosti Dobrovo in Medana v Goriških brdih bodo na tej seji sklenili pobratenje. Vzrok za ta korak je iskati že v medvojnem času. ko so se prebivalci Brd in Krmina kot pripadniki partizanskih in garibaldinskih vojaških enot skupno borili proti okupatorju in tako položili temelje kasnejšega prijateljstva in sodelovanja, ki je doseglo pomemben napredek zlasti po izvolitvi levičarske občinske uprave. Svečanosti v okviru občinskega praznika bodo sklenili z odkritjem spominskega obeležja v Kožbani na dan 19. septembra, ko so se na zborovanju 1944. leta prebivalci goriških Brd izrekli za priključitev k Jugoslaviji. Na tem zborovanju je zadnjič govoril Jože Srebrnič, revolucionar, ki je kmalu po tem dnevu tragično preminul med prehodom čez Sočo. Po odkritju obeležja v makadamsko cesto Gluho-Vrhovlje-Kožbana, ki je pomembna zaradi povezovanja obmejnih vasi na kož-banskem področju. Kino Danes praznuje 87. rojstni dan v ščednem ROZINA KOMIC Ob prazniku ji iskreno čestitajo otroci z družinami ter ji želijo še vrsto zdravih in srečnih let. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo vabi člane, naj se polnoštevilno udeležijo Dneva planinca, ki bo v nedeljo, 12. t.m„ v Lepeni pri domu Klementa Juga. Prevoz do prireditvenega prostora z lastnimi sredstvi. Gorica VERDI 14.45—22.00 «San Babila ore 20: un delitto inutile». D. Asti in B. Skay. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 «Il pistolero». J, Wayne, L. Bacai. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-21.30 «Scene da un matrimonio». L. Ullmann, E. Jasephson. Barvni film. CENTRALE 14.30-21.30 «Il gigante». J. Dean, E. Taylor. Barrai film. VITTORIA 15.00—22.00 «Scandalo in famiglia». G. Guida in C. Giuffrè Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «H pistolero». Barvni film. PRINCIPE 15.00—22.00 «U gattopardo». Barvni film. Nova Goricct in okolica SOČA «Boter, II. del», ameriški barvni film ob 16.00, 18.30 in 20.45. SVOBODA «Kaj ležiš, nekaj povej», angleški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Kaliber 20 za strokovnjaka», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu> sto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. Šolske vesti Vpisovanje gojencev v šolo Glas bene matice v Gorici bo do 15. septembra vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure na sedežu, Ul. Malta 2. Vpisovanje v podružnico v Sovodnjah bo javljeno kasneje. Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore. Ul. Rosselli 23, tel. 72-340. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Stefan Faggionato, Fabrizio Fonzar, Sara Arteni, Mariateresa Nicastro, Bruce Lee Pasco-letti. SMRTI: 76-letna gospodinja Luigia Brumat. OKLICI: uradnica Loredana Žago in inženir Renato Toros, uradnica Margaret McKenzie in novinar Roberto Collini, študentka Marisa Geat in skladiščnik Luigi Zoff, delavka Ines Leon in uradnik Adino Peres-sin, gospodinja Beatrice Stato in karabinjer Pierino Dell’Ova, gospodinja Beppina Zanella in brigadir karabinjerjev Salvi Marta, uradnica Stella. Vox in vojaški pilot Renzo Gragorat, prodajalka Marija Hlede in uradnik Dario Giuliani, Susanna Martinis in posredovalec Peter Ste-hli. POROKE: gospodinja Zarja Vrtovec in upokojenec Alessandro Rizzati, gospodinja Licia Leban in elektrikar Rodolfo Tribusson, uradnica Lavra Pavšič in Mario Plahuta, u-radnica Franka Mervič in uradnik Gino Gazzetta, računovodkinja Maria Bombi in geometer Roberto Fermo, prodajalka Nives Grion in obrtnik Liviano Brumat, uradnica Gabriella Montanaro in uradnik Giuseppe Martinetto. Mario Bordon je prispeval 20.000 lir za Dom Andreja Budala v Štan-drežu. SKD «HRAST» IZ DOBERDOBA VABI NA TRADICIONALNI PRAZNIK SEPTEMBRA DANES, NEDELJA, 5. septembra: ob 10.00 Nadaljevanje praznika ob 17.00 Koncert ansambla «ATELŠEK» iz Ljubljane. V odmoru nastop folklorne skupine «Val Resia». Nato ples ob zvokih ansambla «ATELŠEK». Deloval bo dobro založen buffet z domačim vinom, piščanci in klobasami. Ogledali si boste lahko tudi razstavo umetniških slik. V primeru dežja bo ves program v dvorani. Bodite deležni tudi vi presenečenja, ki ga je za vas pripravil HOTEL «ARGONAVTI» DANES, 5. SEPTEMBRA S PRIČETKOM OB 20. URI 20-ČLANSKI BRAZILSKI ANSAMBEL ČOPA RIO vas bo zabaval v ritmu sambe in rumbe ter z nastopi v živopisanih narodnih nošah Latinske Amerike kar 4 ure zaporedoma. NE ZAMUDITE TE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI NASTOPA ANSAMBLA ČOPA RIO! I I HOTEL NOVA GORICA KULTURA OB 25-LETNICI SMRTI LOUISA ADAMIČA I Bil Je iskalec resnice Na včerajšnji dan, 4. septembra, je pred petindvajsetimi leti Slovenijo in Jugoslavijo pretresla vest, da so našli našega rojaka, ame-riško-slovenskega pisatelja in publicista Louisa Adamiča, ustreljenega v njegovi hiši v Milfordu (New Yersey), kjer je imel farmo-zavetje, kamor se je bil umaknil, da bi lahko v miru delal in pisal. Hišo so takrat neznani storilci zažgali, da bi zabrisali vse sledi zločina, ampak gasilci iz Milforda so požar pravočasno pogasili, tako da njegovo truplo ni zgorelo. Na kolenih je sicer imel puško, toda zadaj na glavi je bila rana od udarca, ki ga je omamil, preden mu je strel končal življenje. Ameriške o-blasti niso nikoli objavile rezultatov preiskave. .. Tako, nekam čisto ameriško, je tragično umrl naš rojak, ki je o sebi kot pisatelj zapisal, da je «v teh devetnajstih letih postal Američan; pravzaprav sem često mislil, da sem bolj ameriški kot večina mojih znancev, ki so bili rojeni kot ameriški državljani. Neneho- Louis Adamič ma> skoraj fanatično sem se zani-Vza ameriško prizorišče.» To zapisal v svoji znameniti knjigi «vrnitev v rodni kraj», ki jo je bil napisal 1932. leta, a je v slovenskem prevodu lahko izšla šele 1962. 6čo, trideset let kasneje, ker v stan Jugoslaviji zaradi svoje izrazite naprednosti in obsodbe kraljeve diktature niti pomisliti ni bilo mogoče na njen prevod in izid. opet je moralo miniti šestnajst f ’ vmes pa tudi bojno obdobje, da se je ob koncu 1948. leta po-F.rniI v svojo domovino, to P t v cisto . drugačnih okoliščinah, ot ob svoji prvi vrnitvi v rodni kraj. In takrat sem imel srečo. Nikoli ff Jjamreč nisem mogel predstavah, da bj kdaj srečal, videl ali cio govoril z Louisom Adamičem, .lgar. knjigo Smeh v džungli v slo-enskem prevodu sem bil z izred-lm zanimanjem prebral že poprej, j a *e je nekega pomladanskega ane 1949. leta zgodilo, da so mi poročili, precej skrivnostno in ne-nh*en°’ 1lai se istega popoldne treh oglasim v klubu književni-ov’ je bil takrat v nekdanjem razkošnem stanovanju trgovca Mali rja v Wolfovi ulici, v' hiši, kjer Ljubljanicoelebla9°VniCa WaTOa Z“ sem nekaj pred napoveda-uro, pozvonil ob klubskih vratih so me noter ter mi de-l ’ se napotim v posebno so-bo■ T“ je bilo zbranih znancev, književnikov ... .... Vs\v Pričakovanju nečesa GO. m POmem.h n p n n nmm t Si °b treh so se odprla vrata in že .nekaj in politikov, ve- - Pomembnega govorili Tn Čeh°i skorai šepetaje. Natanko ob treh sc V,7JPremstvu nekaterih znancev •sn h-iS1’,ne. sP°ninjam več, kdo sehy,lJ t1’-ie vstoPd med nas o-Louis Adamič, o katerem sem samo vedel, da je v Jugosla- Skoraj zarotniško je sedel med malrp8S ue-k- in P°staven ter v „ ■ . orhaicni slovenščini najprej eno pozdravil vse navzoče in Se jim zahvalil za udeležbo. voch,sV*™ Sfm Prišel spraševat, bost??J” 9ledat• čeprav vem, da 00stctudi vi mene vpraševali. Ven- ™rbl ,mno0° raiši Poslušal in zm]az,>> j® smeie deiai in začetku je pogovor stekel. tn?u 1°, Se™ ga opazoval in ugo-Arlnm-- da ie bil med pogovorom Adamič ves živ, ob sleherni stva-i pnzadet, sleherna stvar, naj je . ° se tafco drobna in navidez nepomembna, mu je bila enako važ-a.òicer je govoril mirno, s pre- hitekT'?udi gestikuliral ni, kot m morda človek pričakoval, vendar Pa si čutil za vso to nekakšno na-,n?Zno t ^riujenostjo in neprizade-globoko prizadetost in nenavadno gorečnost. Zato ga je takrat in v tistem tre-za™mala predvsem Jugo-riamja, Slovenija. Sicer jo je že J Pr?bodH podolgem in počez, vendar je, kot resničen publicist pisatelj, želel in hotel govoriti s slehernim, da bi tako iz mozaika spoznanj m dojmov ter občutij napisal siKtje poslednje in morda naj-v'eC]f. del° o novi Jugoslaviji. In aa bi bila ta podoba naše dežele cim popolnejša, knjigi je bil dal kasneje simboličen naslov Orel in korenine, se je razgovarjal s ti-Cl Posih ljudi od najbolj preprostih ljudi do naših vodilnih državnikov s Titom na čelu. Kajti hotel je zvedeti našo' zgodbo, story, zvedeti je hotel vso resnico o nas prav v tistih najkritičnejših pore-volucijskih letih, ko smo prelomili z informbirojem in za hip ostali sami na vsem svetu. In to resnico, skupaj z našo «zgodbo», je hotel zvedeti na kakršenkoli način in za vsako ceno. Takrat se nisem zavedal, da sem pravzaprav prisostvoval porajanju in nastanku te njegove zadnje in največje knjige, vendar sem čutil, da gre za to v dolgem in mukotrpnem procesu iskanja in spoznavanja resnice. Čutil sem, da je prav ta poteza, to blazno iskanje resnice, ena bistvenih karakterističnih potez pisatelja Adamiča in da je (to so pokazali kasnejši dogodki in njegova tragična smrt) prav to blazno iskanje resnice tudi Adamiča usmrtilo. Kajti tisti, ki spoznajo vso resnico in jo tudi izpričujejo, postanejo prav zato nevarni in zato jih je treba spraviti s poti. (Zdi se mi danes, da je prav v tem tudi ena izmed rešitev milfordske skrivnosti.) Toda Adamič ni samo blazno i-skal resnice, temveč se je tudi ni bal odkrito, pošteno in drzno bodisi povedati, bodisi napisati. (Danes je jasno, da je moral izginiti tudi nato, ker bi takrat resnica o novi Jugoslaviji bila le v škodo tako temnim informbirojevskim kot kapitalističnim silam.) Toda to resnico je Adamič rad povedal tudi nam, ki smo se udeleževali tistega pogovora in srečanja spomladi 1949. leta v Ljubljani. Kritično je gledal tudi na nas in naše ravnanje, na naš razvoj in na naše takratne probleme in nam tudi pošteno, prav v tem razgovoru, povedal svoja opažanja in nepravilnosti, ki jih je videl in doživel pri nas. Tudi ta poteza njegovega značaja, torej pomanjkanje sleherne pristranosti, je lepo zaključevala bistvo njegove notranje, pisateljske podobe. Ko smo ga tako povprašali po njegovih vtisih o stari domovini, smo hkrati seveda navalili nanj z množico vprašanj o njegovi Ameriki. In če je bil do takrat še miren, spokojen, skoraj rahlo zadržan, se je ob spregovorjeni besedi njegove Amerike rahlo, komaj opazno razvnel. In to ni bilo niti čudno. Govoril nam je o Ameriki delovnih ljudi, o Ameriki, ki je v tako kratkem časovnem razvoju dosegla neverjetne uspehe, govoril nam je o demokratičnosti in miroljubnosti a-meriških množic, o tem, da fašizem v Ameriki sploh ni mogoč. Posebno ta vera v Ameriko, da ne bo nikdar postala fašistična, je bila ena izmed trdnih političnih osnov tega Rooseweltovega osebnega prijatelja in svetovalca. In še nekaj moram pri tem zapisati. Kdaj pa kdaj je ves ta naš pogovor prekinil njegov smeh, kajti A-damič se je tako rad smejal. In prav zato je tudi naš razgovor tekel neprisiljeno, brez vnaprejšnjih načrtov, nepovezano, tovariško, prijateljsko še pozno v noč. Beseda je dalje tekla o vsem mogočem, sam pa sem bil srečen, da šem tako lahko spoznal tega človeka, govoril z njim, ga poslušal in — gledal. In še mi lebdi pred duševnimi očmi njegova plečata, močna postava, ki je bila vsa tako polna življenja in optimizma, še čujem njegovo počasno, malce starinsko slovensko govorico in še slišim njegov glasni, prešerni smeh. In ob vsem tem še danes, zlasti ko sem znova malce prebiral njegova dela, ves čutim njegovo iskreno in resnicoljubno bistvo, ki ga je tako odlikovalo in ločevalo od številnih drugih ljudi. Sicer pa, mar takšno bistvo ni značilno vedno in v vseh časih prav za resnične pisatelje in publiciste? In vse to mi je še danes živo pred očmi, čeprav je od takrat, ko sem ga videl in srečal prvič in zadnjič v življenju, minilo že dobrih sedemindvajset let. Bil je naš in ameriški veliki i-skalec resnice. In končno, kaj je lepšega kot svojo pripadnost resnici, svoje delo za resnico, potrditi ne samo s pisano besedo, temveč tudi z življenjem. In prav zaradi strastne ljubezni do resnice je moral umreti. Verjetno je to največ, kar lahko človek in pisatelj dà. In Adamič je zanjo dal svoje življenje. DUŠAN ŽELJEZNOV ......... ; ; !....................................................................................? ; Klavdij Palčič: «Obesus 73» (armirano platno) XXIV. MEDNARODNO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV Potrjena upravičenost Arezza toda pogoj je skrb za kvaliteto Za domače zbore bi kazalo uvesti predhodno regionalno tekmovanje ■ Presenečenje zbora s Filipinov Letošnje XXIV. mednarodno tekmovanje zborovskega petja v A-rezzu, je potekalo — kakor tudi lani — pod težo finančnih stisk, ki so prisilile organizatorje Društva prijateljev glasbe, da so ga skrčili za en dan. Ker pa je število zborov bilo celo večje od lanskega, nastopilo jih je namreč kar 23 iz 13 držav, medtem ko jih nekaj niso mogli sprejeti, so bila tekmovanja posameznih kategorij zgoščena in natrpana, tako da so se zavlačevala preko predvidenega časa. K temu je pripomoglo še počasno zaključevanje ocenjevanj, ki so povzročala — za naš računalniški čas — vsekakor predolge pavze; le-te so mučne in za pevce in za poslušalce ter jih bo treba vsekakor skrajšati na najmanjšo niiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED KONCEM NJEGOVE RAZSTAVE V KRAŠKI GALERIJI V REPNU Palčičeva razvojna umetniška pot odraža živo iskanje in angažiranost Vpliv na tenkočutnega umetnika že v šoli - Iz realizma v nove tokove - Zgodnja uveljavitev in hiter prodor v znane galerije Počitnice so letna doba, ko sta šolar in dijak brez obveznosti. Logično bi bilo, da je brez obveznosti tudi njun učitelj oziroma profesor. In vendar je bilo s prof. Klavdijem Palčičem tako težko priti v stik, da bi se bili veliko lažje z njim srečali med šolskim letom. Tolikšna je namreč njegova delovna angažiranost tudi izven šolskih zidov. Zato bo ta naš pogovor z njim, žal, nepopoln. Morda pa bo zato bolj neposreden, saj nimamo v mislih neke globoke študije o umetniku in njegovi ustvarjalnosti, pač pa bi ga radj le na kratko predstavili ob njegovi razstavi v repen-ski Kraški galeriji, ob razstavi, ki gre že proti koncu. Prof. Klavdij Palčič spada v tako imenovano srednjo generacijo vedno številnejše skupine slovenskih zamejskih likovnikov. Rodil se je v samam začetku druge svetovne vojne in je zato vse osnovne in srednje šole opravil na po osvoboditvi obnovljenih slovenskih šolah v Trstu. Nato se je nameraval posvetiti političnim vedam, a je bil umetniški klic v njem močnejši in je presedlal na umetnostno akademijo v Benetkah, jo dokončal in sedaj že več let posreduje svoje znanje in svoj umetniški čut, ali bolje okus, slovenskim šolarjem. Da je Palčič presedlal s političnih ved na u-metnostno akademijo, pa je vsaj deloma kriv tudi prof. Avgust Černigoj, ki je tudi Palčiču na realni gimnaziji posredoval «veliko ljubezni in navdušenja za u-metnost», kot se Palčič še danes spominja, ko pravi tudi, da «Černigojeve ure, Černigojeve lekcije umetnosti so bile zame ure sproščenosti in veselja do ustvarjalnosti». Zato pa ni nič čudnega, če si tedaj in tud; nekaj let pozneje, Palčiča srečaval po navadi z risarskim blokom pod pazduho, saj je risal in slikal «vse, kar se mi je zdelo vredno papirja», in je «portretiral vsakogar, ki je imel toliko potrpljenja, da mi je poziral uro, dve». «Moj najbolj potrpežljivi model pa je bila moja sestra», se Palčič spominja tedanjih svojih izkušenj. Čeprav Černigojev učenec, je Palčič v samem začetku cenil in spoštoval stare umetniške kanone. Reči hočemo, da se je držal še popolnega realizma. Toda kmalu je začel v svoja dela vnašati svoje, povsem osebne interpreta-cijske elemente, ki «so zadišali po nekakšnem ekspresionizmu». Začenjal si je dovoljevati vedno bolj izrazite deformacije, ki «so bile predvsem izraz veselja nad sproščenostjo fantazije», kot danes razlaga svoj tedanji, danes že davni prehod iz realizma. Toda iskateljski duh še mladega vendar že samostojnega Palčiča se ni ustavil tu. Ko je spoznal, da slikarstvo ni le ponazarjanje danosti, stvarnosti, pač pa da je slikarstvo tudi in predvsem likovna izpoved, mu drobne, pa čeprav povsem osebne «korekture» v realizmu, niso zadoščale in je začel svoje figurativno izražanje čistiti. Prišel je pač do spoznanja, da je slikarstvo lahko «čista likovna izpoved, a se zato mora otresti vseh nepotrebnih literarnih obremenitev». In tako se je iz Palčiča, ki smo ga prej spoznali v na oko lepih in prijetnih risbah in slikah figurativnega značaja prelevil v Palčiča «vrečevine, rjaste pločevine, črne barve ali kaframa». To je pač tisti Palčič prve poli-matericne dobe, k; je svojim slikam dajal naslove kot na primer «Planimetria» ali «Orogenetske oblike» in podobno. Ta doba se je pri Palčiču vlekla nekaj let in prav v tem času je umetnostni Trst začel o njem govoriti. Palčič se je že tedaj uveljavil. Z razmeroma skromnimi, skopimi elementi, je znal veliko povedati, veliko izraziti, predvsem svojo osnovno misel nasprotstva (ali povezave?) med aktivnim, med živim življenjem in mrtvo snovjo, med organskim in anorganskim. Ta ideja je prišla še bolj do izraza v naslednji Palčičevi fazi, rekli bi v ciklusu «embrionalnih oblik», v kateri se je nasprotje (ali tudi povezava, morda odvisnost) med živim in neživim še okrepila, stopnjevala v nekakšen ironičen odnos do teh dveh skrajnosti, To pa je bil hkrati odgovor rahločutnega umetnika na določene tendence naše dobe, da naj bi se človek nekako združil ali celo spojil s strojem v ne-kašno simbiozo, kar pa nujno vodi v razčlovečenje človeka, kar Palčič, logično, odklanja. Temu rekli bi drugemu Palči-čevemu ciklusu je sledil tretji. V mislih imamo njegovo zelo znano razdobje «grozeče nevarnosti». Bili smo tedaj v dobi ameriške «umazane vojne» v Vietnamu, ko je Palčič ustvaril celo vrsto slik in grafičnih listov z istim naslovom, celo vrsto del, ki so opozarjale človeka na strahotno zlo, ki se v svetu dogaja in ki grozi vsemu človeštvu. Vse od časa, ko je zapustil «lahke, ravne ceste» preprostega realizma, se je Palčič v svoji u-stvarjalnosti nekako odpovedal e-nemu izmed pomembnih in hkrati hvaležnih slikarskih elementov, barvi. Ne mislimo reči, da bi se bil povsem odpovedal barvi, toda toliko je z njo skoparil, da je bil dokaj mračen in «tedaj se mi je zahotelo barve, barvitosti in tako so nastale velike barvne plastične strukture», ki so bile pravzaprav že na pol poti med slikarstvom in kiparstvom. Idejno izhodišče za ta dela je še vedno na-sprotstvo, kontrast med živo in neživo stvarnostjo. Zato tudi blesk novih Palčičevih del ni nič drugega kot ironija ali odraz pesimizma nad dejstvom, da na zunaj čudovita tehnološka oblika prinaša s svojo tehnološko popolnostjo smrt ali vsaj nasilje. In v tej fazi druge Palčičeve dobe, to se pravi dobe, ko je bil realizem že zdavnaj mimo, stopi v strukturo njegovih del tudi človek, saj je prav človek na eni strani subjekt, na drugi in še posebej množično in hkrati tragično objekt nasilja, izkoriščanja. V teh idejno tako točno opredeljenih in tudi angažiranih delih pa ni težko prekoračiti mejo in postati retoričen. Pravzaprav sama motivika in zavzetost vlečeta v to. Toda Palčič dobro pazi, da bi ne zašel na slabo pot in so zato pri njem slikarska izrazila odlično u- porabljena, da se iz ideje rodi resnična umetnost, brez retorike, brez cenenih in zato kratkotrajnih rezultatov, ki so sicer «lepi za oko» in vabljivi, mikavni, ki pa kaj kmalu odpovedo, ali vsaj ne prenesejo časa. In kritike. Ta pa je doslej posvečala Palčiču veliko pozornost in mu prinesla veliko zadoščenj. Sedaj, ko smo skušali dati vsaj približno podobo Klavdija Palčiča kot umetnika, ki ne ustvarja le za oko, za «dopadenje» prvega, ki se ustavi pred njegovo sliko, pred njegovim oljem ali grafiko, bomo dodali še nekaj podatkov o njegovih javnih nastopih. Palčič je že v srednji šoli ustvarjal in svoje risbe in slike pošiljal desno in levo in sodeloval na mnogih razstavah, pa čeprav manjšega značaja. Prvič se je predstavil z osebno razstavo v galeriji «La Cavana» na istoimenskem tržaškem trgu leta 1962 ko mu je Bilo komaj 22 let. Galerija «Ca Cavana» pa je bila tedaj ena najpomembnejših tržaških galerij. Dve leti pozneje je razstavljal v Benetkah, leta 1966 pa v ljubljanski Mestni galeriji. Leto pozneje je bil že v gosteh v galeriji «SM 13» v Rimu in leta 1971 je dospel v trža- ško «Torbandeno», kjer je razstavljal tudi leto pozneje. Dolg bi bil celoten seznam njegovih osebnih razstav, zato bomo dodali, da je leta 1974 razstavljal še v ljubljanski Mestni galeriji, letos v ljubljanski Mali galeriji, lani pa tudi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki, sodeloval pa še na dolgi vrsti kolektivnih in di ugih manifestacij, med drugim na mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani, na razstavi mlade italijanske grafike v Madridu, na razstavi 20 slovenskih grafikov na Nizozemskem, na razstavi «Nekatere smeri slovenske grafike» v Ljubljani, na rimskem kvedriena-lu lani, na petem mednarodnem bienalu grafike v Krakovu, na razstavi slovenske grafike na svetovni razstavi v Clevelandu itd., itd. V naši zamejski skupnosti nas zares ni toliko, da bi se med seboj ne poznali. Zato je tudi Klavdij Palčič kot vsestransko angažiran človek znan. In vendar smo ga hoteli ob njegovi razstavi v Repnu predstaviti tudi tolikerim našim ljudem, ki ga poznajo le po imenu, morda tudi osebno, a ne zasledujejo njegovega umetniškega razvoja, njegove umetniške poti. FRANC UDOVIČ možno mero, kakor so uspeli že tudi drugod. Vendar moramo naglasiti, da je kljub naporom, ki so jih morali prenesti zlasti tisti zbori, katerih tekmovanje se je zavleklo preko polnoči, pa žirija in končno tudi poslušalstvo, ki seveda ni moglo do konca Vztrajati v polnem številu, tekmovanje vendarle doseglo svoj smoter. Predvsem je to moralni uspeh prirediteljev, ki jih k temu ženeta enaka privrženost h glasbi in isti delovni polet kakor pred 24 leti, ko so postavili temeljni kamen z udeležbo zborov iz šestih držav; med temi je bila zastopana tudi Jugoslavija, iz katere so se zbori — razen štirikrat — vsako leto udeleževali tekmovanja v Arezzu ter od tod odnesli mnogo priznanj in nagrad. Vendar pomembnost velike pevske manifestacije v Arezzu ni le v ocenjevanju in nagradah, temveč tudi v stvarnem srečanju pevcev, v medsebojnem spoznavanju pevovodij in drugih glasbenikov, v spoznavanju dosežkov na področju glasbene kulture pri evropskih in narodih drugih kontinentov, njihove zborovske literature in značilnosti ljudske glasbene tradicije, kar nam je večkrat nudilo pravo odkritje, kakor na primer tudi letošnji i.ar.top izredno kvalitetnega akademskega zbora madrigalistov s Filipinov in zanimivost ljudske glasbe te dežele. Zaradi tega in ne nazadnje tudi zaradi glasbeno dokaj kultiviranega domačega poslušalstva, ki zna s priostrenim čutom spremljati delo žirije in na ta ali oni način tudi iskreno izraziti svoje mnenje, ki marsikdaj zadeva s kritično puščico, je Arezzo postal mednarodno središče za sp-dbujanje zborovskega petja in njegovega napredka v svetu. Njegova zasluga je, da je pred nekaj leti začel vnašati v svoje obvezne programe sodobnejšo literaturo avtorjev raznih narodnosti in s tem postavljal pred zbore vse bolj zahtevne naloge tehnično pevske in umetniško izpovedane narave. V zadnjem času razpisuje tudi natečaje z: nova zborovska dela. So pa možnosti, da bi v tem pogledu storili še več. Da pa bi to lahko nadaljeval in zmogel, mu je. poleg materialnih zagotovil, nujno potrebno, da pritegne k sodelovanju mlade moči. ljudi, ki bi z duhom naprednih intencij še bolj oplodili dosedanja prizadevanja in uspešno opravljeno veliko delo. V tej smeri ima tekmovanje v Arezzu svojo upravičenost in svoje perspektive ter v bodočnosti zagarantirano internacionalno veljavo, pa naj poteka v katerikoli organizacijski obliki ali katerikoli morebitni novi institucionalni ureditvi. In v zvezi s tem naj pripomnim, Poletna suša na štajerskem področju, da o toči sploh ne govorimo, ni prizadejala le poljskih pridelkov, ampak v pretežni meri tudi mariborsko kulturo. Tudi letošnji poskusi, da bi obudili nekdanje mariborske poletne kulturne prireditve v obliki večtedenskega festivala, so se izjalovili. Premišljeno strnjeno fiziognomijo kulturnih poletnih iger so nadomeščale posamezne prireditve s provizorično zdrobljenostjo, za kar tudi občinstvo ni našlo razumevanja. Čeprav je bilo nekaj kvalitetnih koncertov dobrih inozemskih umetniških ansamblov in posameznikov, so naleteli na gluha ušesa počitniških Mariborčanov. Meščani bi želeli v poletnih mesecih več spektakularnih prireditev baletov, operet in muzikalov na prostem ali v za to pripravljenih prostorih, cestnih gledališč s komedijantskimi nastopi a ne zgolj koncertov v zaprtih zatohlih dvoranah. Razen tega bi moral biti atraktivni program začrtan vsaj dva do tri mesece poprej, Ja bi si mogli vsi tisti, ko so vneti za takšne časovno bolj strnjene poletne prireditve, načrtovati svoje počitnice. Seve, moral pa bi biti spored bolj vedrega kot resnega značaja, dobro premišljene umetniške vrednosti, če hočemo, da bi prireditve privabljale tako domačine, kot tuje turiste. Letošnje kulturno življenje je bilo žal vse preveč improvizirano, kar se je tudi pokazalo pri odmevnosti občinstva. Če ne bo vse mesto zadihalo z utripom poletnih prireditev, kot je to primer z Borštnikovim srečanjem, bo poletno mrtvilo še nadalje botrovalo nezainteresiranosti občinstva. Lep poduk za vse primere striženja podpore kulturnim ustanovam sta ukinitev Simfoničnega orkestra, ld ga ni moč priklicati k ponovnemu življenju in ukinitev poletnih kulturnih tednov, ki se jih že nekaj let poskuša znova organizirati. Enako bi bilo z mariborsko Opero, če bi jo iz kratkovidnosti trenutnih finančnih težav u-kinili, kot je že velikokrat doslej visel oster Damoklejev meč nad njo. Rezultat bi bil: Maribor bi ostal brez opernih in baletnih u-prizoritev, kot je že leta in leta brez stalnega domačega filharmoničnega orkestra (občasno izpolnjuje vrzel simfoničnih koncertov premalo številen operni orkester) in brez nekdaj bogatega kulturnega življenja v poletnih mesecih. Z bližajočimi jesenskimi dnevi nekako pozabljamo na občutno poletno praznino in se predajamo novo zasnovanim načrtom za novo sezono. Na pragu jeseni bodo med prvimi oživili svojo tradicionalno dejavnost mariborski pisatelji z organizacijo srečanja pisateljev na Štatenbergu. Letošnje srečanje, dvanajsto po vrsti bo potekalo v duhu stoletnice Cankarjevega rojstva pod naslovom «V areni življenja sem stal». Udeležili se ga bodo pisatelji, esejisti in literarni zgodovinarji iz Slovenije in drugih republik ter Slovenci iz tržaškega in koroškega zamejstva. Za srečanje vlada veliko zanimanje med ustvarjalci besede, saj se je prijavilo že lepo število u-deležencev, ki bodo z referati in koreferati posegli v sodobno tematiko s poudarkom na primerjavah Cankarjevega ustvarjanja. S tem bo dana izredna priložnost za poglobljeno obravnavo vprašanj odnosov do napredne kulture, katere nosilci so v prvi vrsti prav pisatelji. Med drugimi se bodo srečanja udeležili mariborski pisatelji Nada Gaborovič, Janez Švajncer, Branko Rudolf, Dušan Mev-lja, Vladimir Gajšek, Slavko Jug, Miroslav Slana, podpisani in še kdo, iz Ljubljane dr. Marija Borštnikova, dr. Franc Zadravec, predsednik Društva slovenskih pisatel-ljev Jože Pctrč, Branka Jurca, Jolka Milič iz Sežane in še mnoge priznane osebnosti peresa. Prihajajo nove prijave tako, da bo udeležba, kot vse kaže, izredno številna. Pokroviteljstvo štatenberškega srečanja je zopet prevzela kulturna skupnost občine Slovet,ska Bistrica, ki je s tem ponovno izpričala svoje razumevanje in naklonjenost literarnim ustvarjalcem. O liitmimiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuimiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiitiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiu MARIBORSKO KULTURNO PISMO Poletne improvizacije Program za novo sezono sta že objavili Drama in Opera Priprave za tradicionalno srečanje pisateljev v Štatenbergu poteku srečanja bomo še posebej poročali po zaključku. Kot vselej doslej sta tudi tokrat med prvimi objavili program za novo sezono 1976/77 Drama in Opera Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Na Velikem odru predvideva Drama pet premier: Ivana Cankarja Hlapci, Lju-bomira Simonoviča Čudež v Šar-ganu, Ber+holda Brechta Kariera Arturja Uija, Antonija B. Valeja Ko razum zaspi. Kot peto bo izvedeno novo slovensko dramsko delo, sodobna noviteta. Vsa imenovana dela so uvrščena v redne abonmaje. Na Malem odru je predvidenih prav tako pet del: Jovana Kesarja Kaj je mogoče tovariši, da smo vsi mi voli, Janeza Svetokriškega En srečen, veseli inu vsih troštov polen dan voščim, kar je sestavljeno iz pridig, Wolfganga Bauerja Magnetni poljubi, Rolfa Hoch-nutha Lovčeva smrt in Jura Kislin-gerja Debele zgodbe Petra Fuleža. Zanimivo, da je v prejšnji sezoni največ predstav bilo izvedenih na Malem odru, kar je posledica delitve osrednjega odra z Opero in Baletom. Mladinski oder predvideva še Stefana Reisnerja igro Saj si vendar punca. Iz izredno bogatega programa je razvidno, da namerava mariborska Drama izvesti kar enajst premier, med njimi štiri slovenska dela. Seveda so predvidene tudi ponovitve najuspešnejših predstav iz prejšnje sezone. Operni ansambel bo odprl novo sezono z Verdijevo Travialo, ki je zgolj obnovitev iz prejšnjih sezon. Sledile ji bodo premiere: uprizoritvi Puccinijevih oper Plašč in Gianni Schicchi v enem večeru, Flotowa romantična opera Marta in komična opera Vaške pevke manj znanega, a duhovitega starega italijanskega komponista Fio-ravantija. Balet bo pripravil Hri-stičevo Ohridsko legendo. Žal v programu ni predvidena nobena opera slovenskega skladatelja. Tudi Opera in Balet bosta ponovila nekaj najuspešnejših uprizoritev iz prejšnjih sezon. EMIL FRELIH da mora zadržati svojo določeno umetniško raven, to je, da naj bodo na tekmovanja pripuščeni le zbori z določeno pevsko kulturo. Kajti letos jih je bilo sorazmerno preveč takih, ki zdaleč niso zadostili kriterijem mednarodnega tekmovanja. Taki zbori znižujejo poprečni kvalitetni nivo in umetniški učinek, nepotrebno tratijo čas, vzbujajo nevoljo in neupravičeno povečujejo stroške. Mnenja sem, da bi bilo potrebno in možno najti način predhodne ugotovitve kvalitete prijavljenega zbora toliko bolj, kolikor se nahaja v neposredni bližini. Kajti kaj takega, kar smo morali poslušati pri mladinskem zboru iz Città di Castello, ki niti po svoji sestavi niti po najosnovne jših zahtevah zborovskega petja ni pokazal drugega, kakor pravo revščino in nestrokovno vodstvo dirigenta, se ne bi smelo več ponoviti, oziroma sploh ne bi smelo do tega priti. Sploh pa bi morali vsi mlajši ali novi zbori še neznanih kvalitet svoje dosežke predhodno izmeriti na regionalnih ali drugih tekmovanjih. Gre namreč za domače zbore, katerih številčna udeležba ne more kvalitetno nadomestiti nekaterih dobrih in zelo dobrih italijanskih zbirov, ki smo jih prav na tem konkurzu spoznali in ki se letos niso udeležili tekmovanja. Temu problemu bodo organizatorji morali v prihodnje posvetiti več pjozornosti in posredovanja. Saj gre skoro za polovico nastopajočih domačih zborov. Letos je nastopilo 11 italijanskih in 12 inozemskih zborov, ki so prišli iz Bolgarije — mladinski zbor iz m=sta Šumcn, Češkoslovaške — učiteljski zbor iz Košič, s Filipinov — zbor madrigalistov filipin ske univerze Diliman, Quezon City, dalje iz Francije — mešrni zbor iz Lyona, iz Grčije — ženski zbor iz Aten, iz Nizozemske — moški zbor iz Deurne, iz Poljske — mAški zbor iz Wroclawa, iz Romunije — komorni zbor Atheneum 'Z Bukarešte, iz Švice — zbor šestnajstih iz Fribourga, iz Madžarske — zbor Vox humana iz Vàca, iz Turčije — mladinski mešfni zbor iz Ankare in iz Zahodne Nemčije — zbor Martinsfinkcn iz mesta Kaufbeuren, italijanski zbori so bili: zbor iz Castelfiorentina Claudio Monteverdi, mali zbor iz Città di Castello, Gruppo Amici della musica iz Comun nuovo (Bergamo), Corale S. Magno iz Legna-na, zbor G. P. Palestrina iz Mesine, Turitanski polifonski zbor iz Porto Torres (Sassari), zbor E. Cappetti iz S. Giovanni Valdarno, zbor Città di Subiaco (Rim), zbor Città di Thiene (Vicenza) in zbor A. Ulersberg iz Trsta. Letos, kakor vidimo, se na tekmovanju v Arezzu nismo srečali s slovenskim ali drugim jugoslovanskim zborom. Mislim, da sta predvsem dva vzroka: neugodni poletni čas za priprave in predpisana številčnost, ki ne dopušča zborov preko 40 pevcev v mešani in preko 30 pevcev v moški sestavi. Z ozirom na to, da so moški zberi skoro vedno relativno najšibkejši, bi lahko uspel dober mo-Ki zbor pa tudi mladinski, na primer mladinski zbor iz Maribora. Sicer pa, če so jugoslovanski zbori bili že med začetniki in z redkimi izjemami med stalnimi udeleženci tega mednarodnega tekmovanja, bi bilo umestno, da zastopajo jugoslovansko zborovsko kulturo in se uspešno predstavijo tudi na prihodnjem 25. jubilejnem tekmovanju v Arezzu. IVAN SILIČ revije DAN, št. 56 Avgustovska številka mesečnika «DAN» prav nič ne odraža poletnega mrtvila, čeprav je res, da nam ne postreže s kdove kakšnimi posebnostmi, ki bi se — kar zadeva aktualno gradivo — oddaljevala od že poznanih tem. Uvodni sestavek je tudi tokrat posvečen Benečiji z naslovom «Benečija kliče zidarje». Napisal ga je Vladimir Vremec, ki je bil vključen v ekipo oziroma v deželno komisijo za ugotavljanje škode na hišah, ki jih je poškodoval majski potres. Vremec piše pripovedno zanimivo in odkriva bolj ali manj tragične popotresne razmere. Bojan Brezigar se pod naslovom «Nejasno o-zadje» loteva nekam skrivnostnega razpletanja in zapletanja znanega dogodka pri Petovljah v zvezi s prekinitvijo prizivne razprave proti osumljencem. Dušan Jelinčič pripoveduje o letošnjem taborjenju tabornikov Rodu Modrega vala. Prispevek je bolj površinski, razmišljanja v njem skoraj ni. Pač pa s te strani poskuša Breda Pahor. Prispevka se dopolnjujeta in dajeta zaokroženo podobo namena in pomena taborniške organizacije za manjšinsko mladino. Mario Magajna si je nekako že rezerviral srednje strani za svoje barvne in besedne ekskurzije po širnem svetu. Tokrat se je podal na škotsko. V našo narodno preteklost posegata D. P. s prispevkom «Razpust telovadnega društva v Mavhinjah» in Lado Premru, ki nadaljuje svoj «sprehod po starem Trstu». Z biologijo se ukvarja Janko Furlan, Branko Lakovič se razgovarja s predsednikom ZSŠDI Kocmanom o novi športni sezoni itd. Vmes je še nekaj literature ir «Globusa» in za konec zajedljivi Pikadan. NAJSTAREJŠA SLOVENKA: 105 LET : © : ; • ti Horoskop iS*;;- ■; V „ '■ i Še vedno živahna Kavačkova iz Begunj Fred leti smo pisali o najstarejšem Slovencu. Bil je to Jože Ju-sič, po domače Bepo, iz Slovenske Benečije. Bepo je dočakal 106 let. Drugi je bil Russo iz Strunjana, ki je dočakal 104 leta. Kaže, da je najstarejši Slovenec sedaj pravzaprav Slovenka in sicer Kovačkova Helena iz Begunj na Gorenjskem, ki bo jutri, 6. septembra slavila svoj 105. rojstni dan. Ker sem obiskal že veliko stoletnikov, sem obiskal tudi njo. Toda nikoli še nisem naletel na tako živahnega stoletnika, oprostite, stoletnico kot je Helena Pretnar. Slavljenko sem obiskal nekaj dni pred njenim praznikom. Bil sem prepričan, da jo bom našel nebogljeno in nepremično na kaki zofi ali celo postelji. A sem se krepko zmotil. Namesto nerazpoložene stare ženice sem našel živahno in razigrano sogovornico, ki je zjutraj, še preden sem prišel na obisk, pela, kot mi je povedala njena hčerka Milka. Ko sva se s hčerko nekaj polglasno pomenkovala, je bila slavljenka užaljena, prizadeta in je hotela vedeti, o čem gre najina ■ MiiiiiifjiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMilliHilllliimiiiMinliiiiiiMiiillillillitiiillllilliiiintiiliiiliiiliiiiiiiiifiiliuiHiimiiliiiMMliiiimuiiimt beseda, ker «naglušena sem že, pa ne toliko, da bi vaju ne sl''ala». V pogovoru z njo in njenimi «o-troci», ki jih je od osmih rojenih živih še pet, najstarejša pa je stara že 81 let, smo zvedeli marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da je njena zdravstvena knjižica bolj malo popisana. V mladosti je bila sicer nekoč bolna, sedaj se pa kar krepko drži. Rada ima pravo kavo, vendar si je ne sme privoščiti preveč, ker ima nekoliko povišan pritisk. Prav dobro pa ji tekne tudi svinjsko meso. Skratka ne bi se imela nad čim preveč pritoževati. Že nekaj let imajo na dan 6. septembra pri Kovačkovih v Begunjah lep družinski praznik. Na ta dan prihajajo k slavljenki ne le njeni svojci in sorodniki, pač pa tudi zastopniki radovljiške občine, zastopniki Rdečega križa, obiščejo jo šdlarji iz bližnje šole, pa tudi sosedje in znanci in vsi ji prinašajo darila in voščila. Tem voščilom smo se vnaprej pridružili tudi mi in ji zagotovili, da se ob letu pri njej spet oglasimo. Edi Šelhaus TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odkrito priznajte, da ste zašli in vaš položaj se bo izboljšal. Dosegli boste nekaj uspehov. ŠKORPIJON (òd 24.10. do 22.11.) Tisti, ki skušajo vaše načrte spodnesti, so pripravljeni na vse. Iščite Zveze in pomoč. STRELEC (od 23.11. do 2012.) Družinske razmere vam bodo preprečile, da bi se nekje dobro zasidrali. Ljubosumni boste. * KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Neprijetno vam bo, ker vas ne bodo hoteli razumeti. Potolažite se v družbi novih prijateljev. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Našli boste sodelavce za izvedbo drznega načrta, ki vam veliko o-beta. V družini bo zelo prijetno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spuščajte se predaleč, pa čeprav se zdi, da bo šlo vse prav. Nekoliko dolgočasja doma in v družbi. niiiHiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiifiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiitiitiiitiiiiiiiiiiimitiiiiiimuiiiiiiiiiiuii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pospešiti bo treba dejavnost in strniti sile. Veliko sreče v ljubezni. Sicer pa dolgočasje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekam počasni ste in neodločni. Zato bo rezultat šibek. Pritegnite k delu svojce. Stran z ljubosumnostjo. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Srečo boste imeli in vse pravočasno pripeljali pod streho. Drugič se ne zanašajte na druge. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pomoč, ki jo boste dobili, bo koristna in tudi odločilna. Zato bodo drugi želi uspeh. Nervoza. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sleherni načrt, ki se ga boste lotili, bo uspel, če boste dali vse od sebe. Zelo lepo srečanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Srečno naključje vam bo pomagalo razrešiti star problem. Uživate solidarnost svojcev in sorodnikov. KRIŽANKA , z našim krajem --------------------------------. r 2 !" 4 r !" 7* r* 9 10 11 ITI T3~ 14 15 16 17 h 18 ■ 20 21 ■ 22 23 2 4 25 26 27 28 29 30 r3f~ 32 n 33 ' hr □ 35 VODORAVNO: 1. mesto v Jugoslaviji. 7. prezgodnje odmiranje tkiva. 13. reka v ZDA, 14. jugoslovanska reka, 15. antična Ljubljana, 16. ime slavnega ameriškega plavaica Spitza, 17. Karl Esche-rich, 18. ime Karenine, 19. denarni in kreditni zavod, 20. Rozman Smiljan, 21. očka. 22. hrib v italijanščini, 23. največji morski sesalec, 24. kazalni zaimex, 25. zakaj, ker. 26. španski kolesarski klub, 27. erbij, 28. žensko ime, 29. občina v Laciju, 31. ime tržaškega pisatelja Slataperja, 33. redka, triva-lentna kovina bele barve, sorodna aluminiju, 34. pristanišče v južni Italiji, 35. jamski ali močvirni plini. NAVPIČNO: 1. slavilne pesmi, 2. «naš kraj», 3. svetniška podoba, 1. prerok, 5. ime grške črke, 6. Karl Altmann, 7. glasilo italijanske socialistične stranke, 8. čolni, 9. prebivalka otoka v severni Evropi, 10. predlog, 11. cerkovnik, mežnar, 12. zapor, 16. vrsta avtomobila, 19. javno preziranje, 21. pismeno potrdilo ali izvid, 22. beneški dož, 23. kos, list papirja, 25. pokrivala, 26. nemški filozof (Immanuel), 29. ime filmske igralke West. 30. ljubkovalno žensko ime, 32. znak ža kemično prvino iridij, 33. Lev Modic, (lako) Skn vnest i 'zg ubžjei i ega škornja J SSJyS — - '■ v Sl ME SMRTI. V ŠKORS1JU SE PA MORA SKRIVATI KAJ PRAGOCEk) EGA, KO JIM TOLIKO POMENIT. NEDELJA, 5. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.00 Maša m Na gospodov dan 13.00 Poljudna znanost: L’opera dei pupi (monografija) 13.30 DNEVNIK 18.30 Program za mladino: Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro Na sporedu bodo štirje risani filmi 19.00 Drugi aplavz; Miniantologija 20.00 DNEVNIK 20.45 TERRORE NEL CIELO, film Film govori o charterskem poletu vesele druščine 34 potnikov in treh članov posadke. Brž ko so jim postregli z večerjo, se nekateri potniki začno pritoževati. V prvem trenutku je govor o «letalskih tegobah», toda zdravnik ugotovi, da gre za zastrupitev s hrano... 22.20 Športna nedelja Kronike in komentarji o glavnih športnih dogodkih 23.00 Napoved programa za prihodnje dni DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 9 15 in 12.00 Svetovno kolesarsko prvenstvo, prenos iz Ostunija v Evroviziji 17.00 Risani filmi z Braccobaldom 17.20 La nota mancante, film 13.35 Napoved programa za prihodnje dni 13.45 «LA PIETRA Dl LUNA» Delo je napisal W. W. Collins, za TV sta ga priredila Carlo Frutterò in Franco Lucentini. 19.50 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO - ŠPORT Protagonisti in dogodki tedna 20.45 GLASBA VIP: CATERINA VALENTE 21.40 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 22.00 Večerni video: ples in druge prireditve JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.45 Za nedeljsko dobro jutro: Tržaški narodni ansambel 10.30 D. Gurdamagna: PUCCINI, zaključno nadaljevanje 11.50 Otroška matineja: Catch Kandy in Žalostni velikan 12.30 Kmetijska oddaja 16.10 Clown Ferdinand in poštni nabiralnik 16.40 Pozdrav iz Ticina, evrovizijska oddaja 18.20 Okrogli svet 13.50 Soteska zapuščenih pravljic, film 20 30 DNEVNIK 20.50 Tedenski gospodarski komentar 21.00 S. Karanovič: NA VRAT NA NOS, nadaljevanka 21.50 Skrivnosti Jadrana: «Cesar Franc Jožef I.» 22.20 DNEVNIK 22.35 Skupina Sarmanto Koivistonen 22.50 ŠPORTNI PREGLED Koper — barvna . 20.30 Otroški kotiček: Andersenove pravljice I 21.15 NE ZAMENJAMO DOBRTH FANTOV Z DIVJIMI RACAMI, film I 22.50 Velika Balzacova ljubezen Zagreb 13.15 Nedeljski popoldne Pot v prihodnost 21.05 TRST A 8.15. 13.15, 14.15. 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 11.15 Mladinski oder: 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glashena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Glasbeno popoldne; 17.00 Slovenski Jurček: 18.15 Nedeljski koncert; 19.00 Zvoki in ritmi; 20.30 Glasbeni utrinki; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila: 9.30 Pismo; 10.00 Z nami je; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Orkester Lindoc; 42.10 Glasba po željah: 14.00 Najbolj popularne popevke; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Stari motivi; 15.30 Juke box; 16.00 Simfonični koncert; 16.45 Popevke; 17.15 Ljubljanski čas; 17.30 Sosednji kraji in ljudje; 19.00 Najboljši pevski zbori; 19.30 Vedri zvoki; 21.00 Naši pevci; 22.10 Operetna glasba. RADIO 1 8.00. 13.00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah; 8.30 Glasbena skrinja; 11.00 Poletni spored; 12.00 Kol. dirke: 12.05 Popularne plošče; 13.20 Kič; 14.30 Operetna glasba: 14.45 Kol. dirke; 15.45 Glasbeni variete: 17.00 Ob 5. uri popoldne; 19.30 Turistični koncert; 20.20 Jazz za mladino; 21.15 Orlando Furioso; 21.45 Koncert; 22.45 Filmska glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Brane Dolinar: Pepelka 71 - igra za otroke: 9.46 Skladbe za mladino: 10.05 še pomnite, tovariši . . . ; 10.55 Vojaki, dober dan!; 11.05 I-ščemo popevko; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Jbisk pri orkestru «The Tijuana Brass»; 15.05 Nedeljsko popoldne: poročila o športnih dogodkih in humoreska - B. Diop: Kost reklame; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.40 Glasbene razglednice; 20.50 Lahko noč. o-trocil; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jug umetniki pred mikrofonom; 00.05 Literarni nokturno -P. Markovič: Prerokovanja; 00.15 V lučeh semaforov. 13.00 13.30 18.30 19.25 20.00 20.45 22.25 22.55 18.30 19.00 20.00 20.45 18.00 18.20 18.45 19.05 19.35 19.45 20.15 20.30 21.00 22.10 22.40 23.10 PONEDELJEK, 6. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Avtomobilske dirke Tisoč milj DNEVNIK Program za mladino Koprivino seme. osmo nadaljevanje DNEVNIK ZADNJI POSKUS, film Delo je režiral Robert Mulligan BIENALE ROSA Tretje nadaljevanje. Protagonista sta umetnostna profesorica Eleanor Antin, ki je dcma iz Kalifornije in glasbenik Giuseppe Chiari. Zgodba se dogaja v kalifornijskem kraju Solana Beach Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Rubrike DNEVNIKA 2: ankete, šport itd. Partija v dveh: SCATOLA A SORPRESA TV film je režiral Allen Reisner in igrajo v njem med drugim Robert Cul, Bill Cosby, Milko Taka, Teru Šimaka itd. DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO TOSCA, opera Puccinijevo delo so posneli v genovskem gledališču Margherita. Delo je režiral Renzo Frusca, vodil pa Pietro Argento. Nasto pajo; Marcella Pobbe, Gianni Raimondi, Cornei] Mac Neil, Carlo Castrucci, Mario Carlin itd. V drugem odmoru DNEVNIK 2 — DRUGA IZDAJA Ob koncu DNEVNIK — Zadnje nočne vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Branko Cosič: NORI BESEDNJAK Beograjska TV je pripravila po tekstih Bore Cosiča 13 zgodb, k’ naj bi najmlajšo publiko vzpodbujale k bolj živahni in domiš ljijsko soustvarjalni dejavnosti. ŽUŽELKE, poljudno-znanstvena serija Obzornik Psihologija dela: PRAVEMU ČLOVEKU — PRAVO DELO Odločamo Mladi za mlade Risanka DNEVNIK L. Suhodolčan: MOŽ, KI JE IMEL ŽELVO, drama Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma DNEVNIK Koper — barvna 20.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 21.35 Rekreacija: veslanje 22.00 POZDRAV IZ TICINA, prvi del 22.45 Mojstri stare japonske obrti 23.15 Baletni večer: «Lok» Zagreb 20.30 DNEVNIK 21.00 C. Vukovič: MRTVA GLOBINA, drama 22.55 Dokumentarni film 23.25 Album 76 TRST A 7.15, 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Orkester; 17.00 Program za mladino; 18.30 V ljudskem domu: 19.20 Jazz; 20,00.Glasbeni utrinki; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.50 Glasbeni spored; 10.10 Radijski oder; 11.15 Fred Bongusto; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Igrišča in telovadnice; 14.10 Plošče; 14.40 Klavirske skladbe; 15.15 La Vera Romagna: 15.30 Juke box; 16.45 Popevke; 17.45 Operne overture; 18.00 Športni pregled; 18.15 Melodije in ritmi; 18.35 Fantje izpod Grmade: 21.00 Orkestralna glasba; 22 00 Pisana glasba; 22.35 Operna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka: 9.00 Vi in jaz; 11.00 Poletni spored; 12.10 Hit Parade; 13.20 Komu zvonijo zvonovi; 15.00 Turizem, šport in aktualnosti; 15.30 Nadaljevanka; 17.05 Komor- na in operna glasba; 17.35 Sonč niča; 19.30 Zdravniške novosti; 19.50 Nove ital. popevke; 21.15 Sodobni glasbeniki: 21.50 Ital. folklora; 22.20 Ponovno na spo redu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10 00. 13.00, 16.00 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.5) Na da našnji dan; 9.08 Glasbena mati rieja: 10.05 Pisan svet pravljic. 10.20 Izberite pesmico; 10.40 Ve- dre melodije; 12.03 Za vsakoaar nekaj: 13.10 Veliki orkestri; 13 30 Kmetijski nasveti. 13.40' Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam . : 15.05 Amaterski zbori; 16.45 «Vrti ljak», 17.45 Zabavni orkester: 18.00 Studio ob 18.00; 19 00 V godalih od dua do kvarteta: '9.25 Zvočni signali: 20 40 Ansambel Do bri znanci; 20.50 Lahko noč, otroci!: 21.00 Če bi globus zaigral; 21.30 Operni koncert; 23.20 Popevke. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO 11. SEPTEMBRA 1976 TOREK, 7. septembra 18.15 Vrtec na obisku; 18.30 Catch Kandy; 18.55 Obzornik; 19.10 Mlada poezija; 19.45 TV trim test; 20.30 Dnevnik; 21.00 Izkušnje s samoprispevkom; 21.55 Fallada: Kmetje, bombe, oblast; 23.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.30 Odprta meja; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 O-tello, celovečerni film; 22.05 Španija danes. SREDA, 8. septembra 18.10 Beli delfin, otroška oddaja; 18.25 Razgovor z dragocenostmi; 18.55 Obzornik; 19.10 Davek Tari. reportaža; 19.45 Od vsakega ju- tra raste dan: Radovljica; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik: 21.00 Branjevec,' film; 22.30, Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov; KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček: 21 15 Dnevnik; 21.35 Portorož 76: festival jug. televizije; 23.30 Velika Balzacova ljubezen. ČETRTEK, 9. septembra 18.20 Romunska risanka; 18 30 Trapollo HH 33; 19 05 Obzornik; 19.25 Izumirajoči svet. nova serija: 20.30 Dnevnik. 21.00 Najvažnejši dan življenja: 22.10 četrtkovi razgledi: Zdravnik v družbi; 22.40 Dubrovniško poletje: Prokofjev, 7. simfonija: 23 10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Totò, tretji človek; 23.05 Mladi mornarji; 23.30 Grap-peggia Show PETEK, 10. septembra 18.15 Križem kražem; 18.30 Pisani svet; 19.00 Obzornik; 19.15 Kvintet Sergio Panni ; 19 45 Razredni in socialistični značaj samoupravljanja; 20.30 Dnevnik; 20.55 Notranjepolitični komentar; 21.05 Kako pa kaj. oče, 21.35 Slikarske tehnike; risba; 22.10 Rojak; 23.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik ; 21.35 Morilska družina gospe Bargher, finn; 23.05 Narod na glasba. SOBOTA, 11. septembra 16.25 Nogomet: Zagreb Ohm pija: 19.10 Obzornik: 19.25 Polci Under in gomoljast nos; 20.30 Dnevnik; 20.50 Zunanjepolitični komentar: 21.00 Humoristična od daja Dan; 21.45 Hobsonove dogodivščine; 23.30 Dnevnik; 00.25 Nogomet: Hajduk - Dinamo. KOPRSKA BARVNA TV 16.25 Nogomet: Zagreb - Ohm pija: 20.30 Otroški kotiček; 21 15 Dnevnik: 21.35 Maščevalci, film’ 22.25 Veliki raziskovalci; 23.20 Glasbene miniature. KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi na plazu 7. _v:~ V celico sva se vrnila rdeča do ušes. Pomembno smo se spogledali in povedala sva jim o vsem. Zavladalo je razburjenje. Na videz mirno smo se usedli k šahu. že so se odprla vrata in s prevajanim nasmeškom je vstopil mlad paznik, bivši podčastnik avstrijske vojske, s težkim kladivom v roki. «No, fantje», je rekel posmehljivo, «kje je prežagano?» Vsi smo začeli dvoumno majati z glavami in se delati nevedne. Praznik pa je smehljajoč stopil k prvemu oknu in začel neusmiljeno razbijati po železnih drogovih. Nato je odšel k naslednjemu in kaj kmalu pretolkel vsa «zdrava» okna. «Bolnega» pa se je izognil. Bili smo prepričani, da prav dobro ve, kje smo prežagali drog, in da nalašč ravna tako, da bi nas čim dlje trpinčil. Najbrž so že med jutranjim sprehodom našli tisto okno, sedaj pa se igrajo z nami slepe miši. Tidaj se je paznik prav počasi vzpel k ranjenemu oknu in začel razbijati. Vsak zamah je bil udarec po naših glavah. Toda, za čudo, ničesar rii; odkril.' Brezbrižno smo sedeli za šahom, kakor da se ne menimo za paznikovo početje. Le s koncem očesa smo opazili, kako se mu je zresnil obraz, kako nas je ošinil s sovražnim pogledom, odložil kladivo in vzel žepni nož. Po vrsti je ostrgal najmanjšo razpoko. Vedno bolj se je bližal «ranjenemu» oknu. Zdelo se mi je, da mi bo srce zdrznilo skozi grlo. Tako divje je tolklo. Sedaj je bil pri prvem. Sklonili smo glave in sam sluh nas je bil. Rezilo je dolblo in dolblo. Vsak hip smo pričakovali zmagoslaven paznikov vzklik. Tedaj je strganje utihnilo. Dvignili smo glave. Paznik je namrščen pobral kladivo in brez besede odšel. Oddahnili smo se. Še vedno nismo vedeli, pri čem smo. Morda je pre-vejana igra. Saj vendar morajo vedeti, kje je prerezano. Toda dan je minil, ne da bi se zgodilo karkoli. Ta dan, 31. oktober, bom pomnil vse življenje. Bil je trda preizkušnja. Naslednjo noč smo iz previdnosti opustili piljenje. Prespali smo v miru. Tudi dan je minil brez razburljivih dogodkov. Ponoči pa so nas vklenili in odpeljali v graško jetnišnico Karlau. Cez štirinajst dni smo zvedeli: prerezano mrežo so našli šele čez dober teden in kazen je zadela tiste, ki so tedaj bili v celici. Nekdo je pač moral biti kriv. PRVIČ V KARLAU V jetnišnici sva s Kordežem izprosila, da smeva ostati skupaj. Prvi dan sva se zabavala s tem, da sva se drug drugemu smejala. Res sva bila smešna: oba ostrižena do kože in oblečena v zakrpane, prekratke sivorjave hlače ter suknjič iz domačega blaga. Uhlja, ki sta bila zaradi «dobrega posluha» precej velika, sla mi smešno štrlela. Kazala sva si prste, kjer je še bila vidna črna barva od prstnih odtisov. Na nogah Sva imela lesene cokle in ropotala sva z njimi po celici. Celica je bila majhna, široka dva metra, dolga pet metrov. V njej sta bili le dve postelji in stranišče. Nad po- steljami sta viseli tablici z napisom, da sva obsojena na pet let težke ječe. Bila sva brez tobaka in brez knjig. Šele po nekaj tednih sva si uredila življenje. Nakupila sva si knjig in napravila petletni študijski načrt Karlauva. Tretji mesec sva tudi opravila najino poostreno kazen: ležala sva na deskah in 24 ur prestradala. Za božič je pokukal v najino celico paznik, ki sva mu zaradi kumari podobnemu nosu d,alg ime Murka. Ta je bil že star in vsega sit in imel je naju rad, ker sva se učila. Razkoračil se je sredi celice, naju nakaj časa mrko opazoval, nato pa naju vprašal, od kod sva in če znava čitati slovensko. Ko sva mu vse povedala, se je zamislil, nato pa odšel. Belila sva si glavo, kaj naj to pomeni. Že sva bila pozabila nanj, ko je zopet zarožljal ključ in pojavil se je Murka s celim naročjem knjig. Položil jih je na mizico in odšel. Bilo je dvanajst v črno platno vezanih zvezkov Jurčičevih zbranih spisov. Solze so naju oblile. J «Poglej, Folti, ”Deseti brat”! Tega mi je mati citala, ko sem imel štirinajst let in sem ležal v postelji hudo bolan.» J Listal sem po «Desetem bratu», spomin pa mi je uhajal v mlada leta. Mati je bila utrujena od težkega jesenskega dela in vendar je dolgo v noč čitala in čitala. Ves čas sem jo držal za roko in zdelo se mi je, da so bolečine popustile. Imel sem vnetje pokostnice na desni nogi. Noč in dan sem prestokal in zdelo se mi je, da so strahovite bolečine popustile, če sem stiskal očetovo ali materino roko. S Foltijem sva se strogo držala dnevnega reda. Dopoldne sva brala, popoldne pisala, zvečer sva se učila tuje jezike. Čeprav sva učni načrt napravila za pet let, sva vendar kmalu začela ugibati, ali nas morda ne bodo spustili prej. Jetniki so šušljali o amnestiji. Vendar ni bilo nič zanesljivega, kajti v vsaki kaznilnici so gesla o pomilostitvi vsakdanji pojav. Celo pazniki jih radi širijo, kajti z njimi pomirjajo duhove. Kolikokrat sem bil v Karlauu, tolikokrat so se kaznjenci vedno tolažili s tem geslom. Če bi lahko govorili ti, stoletja stari zidovi ! O kakšnih vzdihih, tolažbah in upanjih bi vedeli povedati! Dne 15. julija 1936 nas je obiskal kaznilniški uradnik in nas obvestil, da bodo vsi politični kaznjenci v kratkem pomiloščeni. Deset dni kasneje se je to res zgodilo. Reberški delavci so nas navdušeno sprejeli. Ko je vlak obstal sredi tovarniških zgradb, so se delavci kar usuli v vagone. Prisrčnega stiskanja rok in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Med njimi so bili mladostni prijatelji pa tudi strankini tovariši, s katerimi smo skupaj hodili na skrivna posvetovanja kapelških komunistov. Karel Kleevveis mi je padel v objem in se solzan pritiskal k mojemu licu. Potem me je ogledoval. Spremenjen sem se mu zdel. Nosil sem dolgo brado Ko sem stopil v domačo hišo, me moji otročiči Vera, Mara in Vladimirček niso spoznali Starejši dve, Vera in Mara, sta se plašno skrili /a hišni vogal Slednjič me je Vera le prepoznala. Mara pa je povešala glavico in dolgo molčala, šele zvečer se ji je razvezal jeziček. Koliko besed se je naučila v teh štirinajstih mesecih, kar sem bil zaprt ! Kako lepe načrte sva kovala s Kordežem v jetnišnici! Sklenila sva, da si bova ogledala vse koroške znamenitosti. Do tedaj še Gosposvetskega polja nisva videla, niti nisva bila na Osojščici m na visokem Ojstrcu. Zavezala sva se tudi, da bova obiskala karlauske sobojevnike iz Gradca, Leobna, Miirzzuschiaga in Brucka. Hotela sva tudi popisati slovenske kmetije, ki so v zadnjem dvajseiletju pre-šle v nemško last. (Nadaljevanje sledi) PnmorikTBnèvnlt SPORT SPORT SPORT 52.'§eplembra 1976 NOGOMET S KVALIFIKACIJAMI Čez teden dni starta pokal pokalnih prvakov Napoli je imel pri žrebu srečo, Hajduk pa bo imel težavno nalogo Velika sezona mednarodnega nogometa se bo kmalu zopet začela in to že 15. septembra, ko bodo na sporedu kvalifikacijske tekme treh velikih evropskih nogometnih pokalov. Medtem ko smo o pokalu državnih prvakov že pisali, bi danes nekaj povedali o pokalu pokalnih prvakov, kjer lahko nastopajo moštva, ki so v svoji državi osvojila nogometni pokal. Ta turnir stopa v sedemnajsto leto starosti, kajti prvič je UEFA priredila to tekmovanje leta 1960 in prvi zmagovalec je bila Fiorentina, medtem ko sta pokal dvakrat osvojila le Magdeburg in Milan. Zmagovalci pokala od leta 1960 do danes: 1960: Fiorentina (Italija) 1961: Atletico (Španija) 1962: Tottenham (Anglija) 1963: Sporting (Portugalska) 1964: West Ham (Anglija) 1965: Borussia Dortmund (ZRN) 1966: Bayern (ZRN) 1967: Milan (Italija) 1968: Slovan (ČSSR) 1969: Manchester City. (Anglija) 1970: Chelsea (Anglija) 1971: Rangers (Škotska) 1972: Milan (Italija) 1973: Magdeburg (NDR) 1974: Magdeburg (NDR) 1975: Dinamo Kijev (SZ) 1976: Anderlecht (Belgija) V letošnji šestnajstini finala pa bodo odigrali naslednje tekme: Keflavik (Islandija) - Hamburg (ZRN) Anderlecht (Belgija) - Roda (Nizozemska) MTK (Madžarska) - Sparta (ČSSR) Rapid (Avstrija) - Atletiko Madrid (Španija) Leipzig (NDR) - Midlothian (Škotska) Floriana (Malta) - Slask Wroclav (Poljska) Bohemians (Irska) - Esbjerg (Danska) Southampton (Anglija) - Olympique (Francija) AIK (Švedska) - Galatasaray (Turčija) •nuiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiMiiiiuiiMiiitiiiMmiiiiirfimiimiiiitiiiimiiiiiimirniiMiuiiiiii Tudi Dukiceva na «6. trofeji Sokol»? Sokolov mednarodni ženski odbojkarski turnir v Nabrežini se vedno bolj bliža. Veliko zanimanje vlada posebno za nastop tradicionalnih gostij na tem turnirju, igralk OK Rijeka. Na sliki vidimo trenutek v jugoslovanskem pokalnem srečanju med Rijeko in beograjsko Crveno zvezdo, novembra 1975 (zmagala je Rijeka s 3:1): Beograjčanke z blokom branijo tolčenje Kramaričeve — št. 11 —, odlična Duk ceva — St. 2 — pa krije svojo tolkačico. Na «6. trofeji Sokol» bo v vrstah Rečank verjetno nastopila tudi Dukičeva tiiLuiiiiHiiiiiiiiimiiimiimiiiiiMimMtiiiiiimtiiiMimiiiiiii n m tuni iimmit 11111111111 mmiiiiMitiiimiiiiiiii SPORT V BRDIH Danes v Vipolžah otvoritev igrišča S. Vendemmilo v soboto v Novi Gorici Prizadevni nogometni klub Brda bo imel danes otvoritev lastnega hogometnega igrišča v Vipolžah. Ob j®j priliki bo gostoval NK Vozila in bo tudi registracija igrišča po komisiji TNZ Goriške. S to udarniško akcijo bo nogometni šport v Brdih mio zaživel, kajti tudi doma bodo igrali tekme pionirji, mladinci in ciani,. dcčim so morali dosedaj o-bakrat gostovati in drago plačevati uporabo tujega igrišča. Nogometni delavci in aktivni nogometaši iz Šircih Brd pa želijo in pričakujejo maio več pomoči od KS in močne zadruge «Goriška Brda — zadružna klet Dobrovo». V pestrem programu s? nastopili domači nogometaši: člani, veterani, ter tudi mladi: ženski ekipi. * * * Na konferenci TNZ Goriške je bilo med drugim sklenjeno, da se bo 1-2. septembra začelo nogometno prvenstvo v regionalni medobčinski ligi TNZ severne Primorske. Nastopalo bo 10 članskih in v predtekmah 9 mladinskih ekip. Nogometni klub *2. junij - Cesta» je odstopil od tekmovanja, zato bo pa NK Vozila nastopal s člansko B ekipo izven konkurence. Razpored za prvi dve koli; ČLANI 12. 9.1976 Renče - Rudar Vozila I - Vozila n Vipava - Vodice Bilje - Brda Adria - Tolmin 19. 9. 1976 Rudar - Tolmin Brda - Adria Vodice - Bilje Vozila n - Vipava Renče - Vozila I MLADINCI I. kolo Renče - Primorje Vipava - Vodice Bilje - Brda Adria - Tolmin Vozila prosta II. kolo Primorje - Tolmin Brda - Adria Vodice - Bilje Renče - Vozila Vipava prosta Namesto Rudarja bodo nastopali mladinci Primorja, kajti prvi,imajo mladince v zahodni ,SML, Primorje pa 1. ekipo v SNL. Pričakovati je zanimiva srečanja v prvenstvu, kajti prav letos je bilo do sedaj veliko prijateljskih tekem v pripravah in še napeti bedo tako imenovani «derbiji», ki bodo privabili številno športno občinstvo. * * * V soboto 11. septembra bo na stadionu v Novi Gorici povratno nogometno srečanje med italijansko ekipo S. Vendemiano in NK Vozila. Že za prvo letošnje srečanje v Italiji je dala pobudo SO Nova Gorica zaradi pobratenja s S. Vendemianom. To bo lep prispevek — živi most tesnega sodelovanja in poudarek na občinsko praznovanje Nove Gorice, zato je pričakovati velik obisk privržencev nogometa. Varl R. OBVESTILO Izpopolnjevalna jadralna šola Slovenski pomorski klub «Čupa» priredi izpopolnjevalno jadralno šolo za tečajnike, ki so se udeležili letošnjih jadralnih tečajev. Tečaj, ki ga bo vodil Stojan Kuret, bo vsak dan v Sesljanskem zalivu, od 11. do 18. septembra. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca. Vse informacije in vpisovanje pri DARKU MALALANU, tel. št. 211-465 — 211-688. Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest prosimo tečajnike, da pohitijo z vpisom. Levski (Bolgarija) - Rejpas (Finska) Lierse (Belgija) - HAJDUK (Jugoslavija) CSU (Romunija) - Boavista (Portugalska) Carrick (S. Irska) - Aris (Luksemburg) Bodoe (Norveška) - NAPOLI (Italija) Iraklis (Grčija) - Apoel (Ciper) Cardiff (Wales) - Ararat (SZ) Kot vidimo je italijanski Napoli imel pri žrebu precej sreče, saj se bo moral v prvem kolu srečati s šibko norveško ekipo Bodoe, medtem ko so se bo mbral splitski Hajduk verjetno precej potruditi, da bo premagal belgijsko moštvo Lierse, ki pa je na mednarodnem nogometnem prizorišču še precej neuveljavljeno, a znano je, da je belgijski nogomet dosegel ■ v zadnjem času zadovoljim rtopnjo razvoja. Letošnji prvak Anderlecht bo moral že v prvem srečanju zaigrati proti nizozemski ekipi, medtem ko bo zelo zanimiv tudi spopad med madžarskim moštvo MTK in pa med' Sparto, ki bo na tem turnirju predstavljala češki nogomet, ki je že osvojil prvo mesto med evropskimi državnimi reprezentancami. Pismo uredništvu Prejeli' smo naslednje pismo: Spoštovano uredništvo! Hvalevredno je, da z zanimanjem sledite in objavljate rezultate ter sončne in senčne strani naših športnih društev. Večkrat najdejo tako v vaših člankih igralci sami reči, ki jim jih trenerji ali odborniki nočejo ali ne marajo povedati. Vendar se tu nočemo ustavljati ob tem. Morda komu ne bo prav, če hočemo danes odkrito pograjati ljudi pri vašem cenjenem uredništvu na športni strani, ker stalno poročajo o «pa-driški Gaji» in s tem nehote spravljajo v resnično nejevo’jo člane, odbornike in prebivalce vasi Gropada, ki je skupno s Padričami osnovala športno združenje Gaja. Tak neljub spodrsljaj (in upamo, da je bil samo spodrsljaj!) se je prav v zadnjih dneh pripetil dvakrat in sicer v sredo, 25. 8., ter 2. 9., ko je poročal o pripravah Gaje na tekmo vaš dopisnik D. G. To je tem bolj čudno, ker o slednjem vemo, da objektivno ter v skladu s našim statutom pripravlja poročila za tisk. želja vseh prebivalcev vasi Gropada je, naj bi-sp tiskarski škrat tako nevljudno več ne poigral z njimi: Sportnó'nz'drvzènje Gaja je bilo od vsega začetka želja in sad dveh vasi — Padrič in Gropade in ne samo te ali one. V upanju, da boste gornje upoštevali, vam želimo veliko plodnega dela in uspeha ter vas športno pozdravljamo. (Podpisani: Kalc Karlo, Kalc Franc, Kalc Stanko, Jajčič Stane, Grojič Stanko, Pečar Marino). Pripis uredništva: Pripombo podpisanih bralcev našega dnevnika k poročanju o Gaji jemljemo na znanje in se za spodrsljaj opravičujemo. V bodoče bomo skušali upoštevati željo pristašev Gaje iz Gropade, vendar pa moramo poudariti, da spodrsljaji, o katerih pišejo podpisani, nikakor niso bili namerni, ampak smo pogostoma prisiljeni pisati tako iz povsem tehničnih razlogov, zlasti pri sestavljanju naslovov. Z enako pravico bi se namreč lahko pritožili tudi ljubitelji Brega, ko pišemo o «dolinski enajsterici», vendar pa bi bilo, n. pr. povsem nemogoče iz tehničnih razlogov v naslovih tak naziv zamenjati za «dolinško - boljunska - borštanska -prebeneška - mačkoljanska - ric-manjska ekipa» ali pa za Sokol «na-brežinsko - devinska - sesljanska -inavhinjska - štivanska ekipa», čeprav imajo tudi ta društva igralce in pristaše iz vseh teh vasi. Ekipe dodatno označujemo pač le po kraju, kjer imajo svoj sedež, oz. igrišče. Vsekakor pa bomo v bodoče, kolikor bo le mogoče, navajali v primeru Gaje imeni obeh naselij, v katerih razvija to slovensko športno društvo svojo aktivnost. Uredništvo ■NA PROSEKU PONOVNO ŠPORTNA POSLASTICA ZA NAŠE LJUBITELJE NOGOMETNEGA ŠPORTA ljubljanska Olimpija h g mi mak pri Pirnarja Proseško Primorje je kot organizator nogometnih srečanj eno naših najuspešnejših društev. V preteklih sezonah je že večkrat gostilo enajsterice zvenečih imen, pa tudi samo je s svojimi nogometaši nastopalo tudi v inozemstvu (spomnimo se nastopa' na Škotskem). Vodstvo Primorja je tudi letos sklenilo pripraviti svojim navijačem in ljubiteljem .nogometnega športa pri- nas sploh, pravo nogometno poslastico. V zadnjih dneh tega' meseca bo namreč gostovala na Proseku enajsterica ljubljanske Olimpije, ki nastopa v; 1. jugoslovanski zvezni ligi in je trenutno najboljši nogometni klub Slovenije sploh. O srečanju bomo podrobneje poročali še v naslednjih dneh. Na sliki (od leve proti desni) stoje: trener Miloševič, Dalanovič, KomljenOvič, Župančič, Klampfer, Samatovič, šišič, Dimitrijevič, tehnični direktor - Soškič Milof; —- čepe: Radulovič, Bracanovič, Jovičevič, Ameršek, Prosen. l■IlllllIllllIllllllllllIIllllllllllImIlllllllllllllllllllll||||«||||||||||||||||||||||l|||||nlnI/IIlllll|||l||||||||||/||||||ll||I||||ll|||||Il|!|||IlllltrnmlllIlllllllllllll!llllllllllllllllllllllillllllllllllllllallllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllllllllll■llIllll■llllllllltllIlllllllIllllllllllfllllllllllllllllllllIl^l V PRIREDBI BOKSARSKE ZVEZE V Lignanu prihodnji teden mladinska boksarska vadba Vsedržavne prireditve se bodo udeležili tudi mladinci iz Slovenije, Hrvaške in Koroške V Lignanu bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. seotembra, vsedržavno srečanje mladincev, «vajencev» v boksu, ki spada v okvir mladinskih iger. Prireja ga vsedržavna boksarska federacija, na srečanje so povabili tudi mladince is Slovenije, Hrvaške in Koroške. Na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden v prostorih krajevne turistične ustanove, je predsednik deželnega odbora vsedržavne boksarske zveze Elvio Ferigo obrazložil pomen takega srečanja, v katerem se bodo izkazali mladinci, ki se urijo v boksanju. Med prisotnimi na tiskovni konferenci so bili poleg župana Emilia Zattija in predsednika turistične ustanove Pierluigija Man-fredija, tudi deželni odbornik za šport Bertoli in številni boksarji. Med .t^rni tudi bivši .^svetovni in olimpijski prvak Nino Benvenuti, ki je dejal, da je tako šolanje nujno potrebno, če se hoče ta zvrst italijanskega športa ponovno povzpeti v višine olimpijskih zmagovalcev. Benvenuti je namreč dejal, da je bilo letos v Montrealu prvič, da niso italijanski boksarji osvojili kolajn. Istočasno pa je tudi dejal, da mora biti danes boksar popoln športnik in ga je treba pripravljati tudi s pomočjo znanstvenikov. Prireditve se bodo pričele v. soboto zvečer z mimohodom nastopajočih, tekme pa bodo v nedeljo ves dan, nagrajevanje bo v nedeljo, 12. septembra, zvečer. Prireditev bo v središču tega letoviškega mesta, v tako imenovanem Lignano City. m. w. NOGOMET POKAL ALTIPIANO Gaja premagana v prvem nastopu Polisportiva •=- Gaja 3:1 (2:0) POLISPORTIVA: Brovia, Paolich, Surian, Manzutto, Desanti, Pestrin, Favento, Vascotto, Birsa, Enitar, Rozman. GAJA: Kante (Kalc), Stranščak, Milkovič, Vrše, Ccrmelli, Rismon-do, Iztok Grgič (Križmančič), Zu-zich (čuk), Baldassin (Egon Grgič), Branko Grgič, Savarin. STRELCI: Enitar, Rozman, Surian (Polisp.); Križmančič (Gaja). Prvi nastop Gaje v letošnji Sezoni, za «Pokal Altipiano», se. je končal s porazom. Tekma kot taka ni zadovoljila, saj sta ekipi v začetni fazi treninga. Več od igre so imeli vsekakor domačini; za gajevce lahko rečemo, da so opravili le dober «trening», saj so nastopili z dokaj spremenjeno ekipo (manjkali so Kalc, Bolcich ter Rado Križmančič) in trener Kozina je praktično preizkusil vse igralce. Začetni udarci tekme pa so vsekakor pripadali «zeleno-rumenim», saj so si v prvih minutah igre zapravili vrsto zrelih priložnosti in zadeli prečko z Iztokom Grgičem, ki je bil tudi najbolj aktiven. V nadaljevanju pa se je izkazala kot bolje pripravljena ekipa Polisporti-ve. katera je po d.veh napakah o-brambe gostov najprej povedla nato' pa podvojila. f*o pdmoru je Kozina uvedel .vrsto zamenjav. Izkazal se je zlasti novinec, mladi Igor Križmančič, ki je proti koncu tekme rezultat znižal na 2:1. Medtem ko so gajevci nekoliko pritisnili je spet obramba z Milkovičem napravila usodno napako in domačini so z Rozmanom rezultat spet povišali. Za zaključek moramo ugotoviti, da bo imel trener Kozina še polne i roke dela. kajti izpiliti bo moral j predvsem obrambo, ki je bila na današnji tekmi glavni krivec za poraz. D. G. . I TENIS Globe za ČSSR, SZ in Madžarsko ŠAHOVSKA PANORAMA PHILADELPHIA, 4. — Mednarodna teniška zveza je sporočila, da bo kaznovala z globo 10.000 dolarjev (pribl. 8,5 milijona lir) sovjetsko, češko in madžarsko federacijo, ki so dovolile, da se njihove reprezentance umaknejo z ženskega teniškega turnirja v tem mestu iz protesta zaradi prisotnosti Južne Afrike in Rodezije na tem turnirju. OBVESTILO Slovenski pomorski klub «ČUPA» obvešča svoje člane in prijatelje, da bedo letošnje društvene regate v Sesljanskem zalivu 25. in 26. septembra. Prva regata bo v soboto, 25. septembra s startom ob 15. uri. Vpisovanje v društvenem prostoru od 13. do 14. ure. Druga regata bo v nedeljo zjutraj s startom ob 10. uri. Vpisovanje od 8. do 9. ure. - Nagrajevanje najboljših posadk bo med družabnim večerom, ki ga bo društvo priredilo teden kasneje. DELOVANJE ZSSDI ZSŠDI obvešča odbornike, da bo redna seja v petek, 10. t. m., ob 29. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah, Konkonelska cesta 1. ZSŠDI Gorica vabi vse svoje članice, da sè udeležijo sestanka, ki bo jutri, 6. t. m., ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2 nmiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiii ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK CORICA O ■< > £ V NOVO SEZONO September je že tu in začenja se nova sezona. Če se malo naslonimo na številke, nam te povedo, da začenjajo letos taborniki in tabornice Rodu Modrega vala že svojo triindvajseto sezono neprekinjenega delovanja, saj je bila organizacija u-stanovljena leta 1954. Avgust predstavlja edini krajši premor v celoletnem delovanju, je pač mesec počitnic in tudi taborniki si privoščijo kratek oddih. Zanimivo je, da pride do premora prav po mesecu juliju, ko poteka sinteza celoletnega delovanja in sicer letno taborjenje. Prav letni tabor poka- Tudi Borove odbojkarice so že sredi priprav za letošnje drugoligaško prvenstvo, naš fotoreporter pa jih je obiskal prav pri ogrevanju pred vadbo. Upajmo, da bodo za letošnjo liga bolj «ogrete» kot lani že, če je bilo delo v prejšnjih mesecih dobro zastavljeno in opravljeno. Taborjenje je namreč vemo zrcalo opravljenega dela; istočasno pa je prilikg, kjer se, lahko vsak član izkaže in potrdi, da je postal resničen tabornik in ne le član n . papirju ali pa priložnosten član taborniškega rodu. Če nanese pogovor na tabornike, je večina prisotnih trdno prepričana, da se delovanje taborniške organizacije omejuje na taborjenja, izlete in občasne sestanke. Vse zgoraj navedeno tudi drži, vendar je to okvir, v katerem se odvija vzgoja posameznega tabornika v koristnega člana človeške družbe, v naprednega mladinca, v narodnozaved-nega Slovenca v okviru narodnostne skupnosti v Italiji, v hranitelja tradicij narodnoosvobodilnega boja. Vse to poteka v stalnem stiku z naravo in z ljudmi. Saj sta naši gesli preprosti in obenem polni smisla «S PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKU!» in «OBDAJMO SVET S PRIJATELJSTVOM!» Značilnost taborniške organizacije je, da precej tesno povezuje svoje člane, v kar privede vsakotedensko sestajanje ter stalen stik članov, ki se skupno vzgajajo. In prav v vzgojnem poudarku je eden izmed ciljev taborniške organizacije. Kdor nekaj let zapored preživi tritedensko taborjenje RMV, spozna lepote in ljudi širom Slovenije — naše matične domovine. Mislim, da so to enkratne priložnosti, da resnično spoznamo Slovenijo in ljudi, bodisi da so to pripadniki taborniških odredov bodisi da so to vaščani zaselka v bližini naših taborov. Skratka, dejavnost je vsestranska in raznovrstna. V oktobru nas čaka še redni letni občni zbor, na katerem bomo skupno preverili opravljeno delo ter si začrtali nov delovni načrt za letošnjo sezono. Tako bo zopet zaključeno še eno letno poglavje ter bomo začrtali novo v kratki a plodni zgodovini taborniške organizacije. milan pahor Na jubilejnem dvajsetem kongresu FIDE leta 1974 v Nici je predsednik mednarodne šahovske zveze dr. Max Ewe obljubil, da bo FIDE v bližnji prihodnosti ustanovila specialno priznanje za najboljše partije vsakega leta. Ker je FEDE dolgo odlašala z imenovanjem komisije, ki 11 ---a5 12. Sdb5 Na 12. a4 Tc8 13. g4 Se5 14. De2 Tc3:! 15 bc3 Dc7 16. Ld2 Tc8 in po mnenju Velimiroviča ima črni kompenzacijo za žrtvovano kvaliteto. 12 ---a4 13. La4:?! Bolj normalno izgleda 13. Sa4: kot v partiji SAVON - STEIN, 30. šam- bi ocenjevala vsakoletne dosežke ša- pionat SZ, ko je sledilo: 13.... Sa5 histov, se je center za napredek šaha v Beogradu, ki izdaja «ŠAHOVSKI INFORMATOR» odločil, da sam izpelje ta zanimivi konkurz. Prav ob praznovanju 10-letnice uspešnega dela in izdaji dvajsetih številk je redakcija te najbolj popularne šahovske revije na svetu objavila spisek deset najboljših partij iz leta 1975. Poleg urednika velemojstra A. Matanoviča je pri oblikovanju tega predloga sodelovala vrsta najboljših velemojstrov in teoretikov iz vsega sveta. Omenili bi le nekaj izmed njih: Botvinik, Smislov, Talj, Suetin, Averbach (SZ), Barza, Portiseli (Madžarska), Larsen (Danska), Hiibner in Schmid (ZRN), Hort in Filip (ČSSR) in Jugoslovani. Gli-goričj Ivkov, Parma,. Sokolov in še mnogo ostalih. V «ŠAHOVSKEM INFORMATORJU» je bilo v dveh številkah objavljenih okrog 1600 partij, ki so analizirane turnirske tabele vseh mednarodnih turnirjev na »vetu in rejting lista vseh šahistov in šahistk sveta. Sam dr. Ewe je bil navdušen nad to pobudo redakcije «ŠAHOVSKEGA INFORMATORJA» in je tudi sam sodeloval pri izdelavi ocene. Na prvo mesto se je z 71 točkami uvrstila partija A. Planinc - D. Velimirovič, odigrana na 30. prvenstvu Jugoslavije v Novem Sadu 1975. Tudi drugo priznanje je bilo podeljeno jugoslovanskemu šahistu in sicer A. Planncu za zmago nad R. Vaga-njanom na turnirju v Hastingu 1975. Bronasto priznanje je dobila partija R. Vaganjan - V. Kuprejčik. Na naslednjih mestih pa so: B. Larsen -U. Andersson, 5. partija dvoboja, A. Karpov - L. Portisch, memoriai Vidmarja v Portorožu in Ljubljani. Partija Planinc - Velimirovič ' je pritegnila pozornost zaradi globoke teoretične vsebine obeh igralcev. Velimirovič je v kritični varianti si-cilijanke žrtvoval dva kmeta in dosegel zanimiv napad, katerega je opravil dinamično in uspešno. Zanimivo je, da se je kljub porazu Planinc zelo dobro branil. Predlagam bralcem, da si ogledajo to zares vsebinsko partijo, ki jo tudi komentiramo. 30. šampionat SFRJ NOVI SAD 1975 PLANINC — VELIMIROVIČ Sicilijanska obramba 1. e4 c5 2. S}3 d6 3. d4 S}6 Zanimiv vrstni red potez. Mogoče se je črni zbal jemanja na d4 z damo. Sedaj bi na 4. dc5 sledilo 4 .. . Da5 ali 4 . . . Se4: 5. cd6 Sd6: in črni nima težav. Planinc pa že v naslednji potezi krene v normalne vode. 4. Sc3 cd4 5. Sd4: gS 6. Le3 Lg7 7. /3 Sc6 8. Dd2 0-0 9. Lc4 Ld7 10. 0-0-0 Teorija smatra za najbolj dosledno potezd 10. h4. Na 10. Lb3 pa je možna popularna varianta 10. . . Sd4: 11. Ld4: b5 12. h4 a5 13. a4 ba4 14. Sa4: e5 in črni je izenačil pozicijo. 10____Db8 11. LbZ V slučaju 11. g4? črni bi prevzel iniciativo s potezo 11. . . . b5! 12. Ld5 Tc8 13. Lc6: Lc6: 14. h4? b4 15. Sce 2 Se4: 16. Fe4 Le4: 17. Sg3 Lc2: ! 18. Dc2: Tc2: 19. Kc2: Dc8 MAC - GUFFELD, Novosibirsk 1962. Praksa zadnjih let pa je pokazala, da je najbolj dosledno 11. h4! V partiji SPASSKY - LEVY, olim-piada NICA 1974 je črni slabo nadaljeval 11. . . . a5? kar ni logično. Spassky je to dosledno kaznoval: 12. Lh6! Se4: 13. Se4: Ld4: 14. h5! Slovenski velemojster PARMA je v partiji z LIBERZONOM, Atene 1976 kot čmi igral na 11. h4 Tc8, sledilo je 12. Lb3 a5 13. a3 b5 14. Sd5 Sd5: 15. Ld5: b4 16. a4 Sd4: 17. Ld4: e5 18. Le3 La4: s prednostjo čmega. Zadnjo novost v tej varianti pa srečamo v partiji HODŽONS - PAUNOVIČ, dvoboj LONDON - BEOGRAD po teleksu aprila 1976. Mladi Anglež je v 13. potezi odigral odlično nadaljevanje. Pa si oglejmo: 11. h4 Tc8 12. Lb3 a5 13. h5! Sd4: 14. Ld4: a 15. Ld5 e6 16. hg6 hg6 17. Dg5! ! e5 18. Th8+ Kh8: 19. Lf7: Tg8 20. Thl+ in črni se vda. 14. De2 Sb3: 15. ab3 d5! 16. ed5 De5 17. f4 Df5 18. Kbl Tfc8 19. Sa7 Tc7 20. Lb6 La4: 21. Lc7: Lb3: z e-nako igro. 13---- Tc8 14. De2 Sa5 15. Lb3 Sb3:+ 16. ab3 d5! Hrabra žrtev drugega kmeta in Velimirovič bo dobil priložnost za napad. 17. ed5 Slabše je 17. Kbl de4 18. Se4: De5 in od mnogih groženj beli nima o-brambe. 17----De5 IS. f4 Tal + ! Vabljiva je bila poteza 18. . . . Lb5: 19. fe5 Le2: 20. ef6 (20. Se2: Sd5: 21. Ld4 Sb4 22. c3 Tal+ 23. Kd2 Lh6+ 24. Kel Sd3+) 20_________Ldl: 21. fg7 Lg4 22. Kbl Kg7: 23. h3 in beli nima težav. 19. Kd2 Se4+: 20. Kel Planinc ni smel vzeti skakača zaradi 20. Se4: Tc2: + ! 20---- Tdl:+ 21. Kdl: D}5 22. Kel V slučaju 22. g4 bi Velimirovič žrtvo^cfr figuro s potezo 22. . . . Df5! Poglejmo si dve varianti, ki govorita o korektnosti te žrtve: a) 23. Se4: Db2: 24. Lel Lb5: 25. Lb2: Le2: + 26. Ke2: Tc2:+ 27. Kd3 (27. Sd2 Lb2:) Tb2: 23. Sd2 g5. b) 23. Ld4 Df4: 24. De4: Lg4:+ 25. Kel De4: 26. Se4: Tc2:! 27. Sr2 Lf3. 22----TaS 23. Kbl Sc3: + Č"ni bi lahko igral močnejšo potezo 23--Df6! 21. Sd4 b5 25. Se4: Da6 26. c4 bc4 27. bc4 Lf5! 24. Sc3: Dfo ! Sedaj grozi žrtev dame 25. . .. Dc3:! 28. bc3 Lc3 : z matom na polju ali! 25. Lel b5 25. Se4 Da6 27. c3 Lc3:! 25. Sc3: Na. 23., bc3 bi sledilo 28,. . . Dal + in 29____Ta2+. 28.... Lf5+ 29. Se4 Da2 + Slabše je 29----b4 30. Ds3 in beli ima več možnosti za obrambo. 30. Kc2 TcS+ 31. Kd2 Db3: 32. Dd3 Db4+ 33. Ke3 Tel 34. Sj6+ e}6 35. D a3 Te4+ 36. K/2 Dd4 + Velimirovič bi lahko rešil partijo tudi na sledeč način: 38. . . . Del 37. Kg3 (edina poteza) .37. . . . Te2 m nanad na točko g2 ie neubranliiv. 37. Kg3 Dd5: 38. D/3 De6 32. Tdl Kn7 40. Td3 Planinc n: izkoristil vseh obrambnih možnosti, zato tudi sedaj izpušča priložnost, da bi s potezo 40. h3 stabiliziral pozicijo in ubranil svojega kralja. Velimrovič, ki skozi vso partijo teži za iniciativo, tudi sedaj to spretno izkoristi. 40---- Tc4 41. Te3 L el 42. De2 D/5 43. Tc3 Ta4 44. Dd2 Ta7! To pa je odločilen manever s trdnjavo. črni brani sedmo vrsto, obenem pa pripravlja napad po d liniji na prvo vrsto. 45. De3 Td7 46. Tc5 De6 47. Kf2 DdS 43. b4 Lb7 4.9. h3 Ddl in beli je prekoračil čas za razm’šljanje. Vendar pa je njegova pozicija tudi v razsulu. Po 50. ... Dhl in eventualno 51.... Tdl belemu ni pomoči! Komentar: Silvo Kovač Pravočasno DUSSELDORF, 4. - Nemška a-tletska zveza je prejela prve rezervacije za vstopnice k tekmovanju za svetovni p^kal, ki bo v začetku septembra 1977 v Diisseldorfu. Rezervacije so prispele iz Avstralije in ZDA ter seveda iz ZRN. Ob 15 letnici ustanovitve ŠK Kras iz Zgonika mu iskreno čestita in želi še mnogo let u-spešnega delovanja na športnem področju ter medsebojnih stikov PD Rdeča zvezda iz Saleža ŠK Kras proslavlja letos svojo 15-letnico ustanovitve. Ob tej priliki mu iskreno čestita in želi še mnog j nadaljnjih uspehov Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lit. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45301 «ADII» - DZS . 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. | Stran 8 5. septembra 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel f z o’ a j a «n tiska H ZTT Trst Čfan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KOLESARSTVO SP V OSTUNIJU Nizozemka Van Oosten Hage prvakinja po borbeni dirki Danes dirka profesionalcev - Optimizem v italijanskem taboru OSTUNI, 4. — Nizozemka Cornelia Van Oosten Hage je osvojila naslov svetovne prvakinje v cestni vožnji letošnjega svetovnega kolesarskega prvenstva. Dirka je bila zelo borbena in v poldrugi uri so si poskusi pobegov sledili kot na tekočem traku, le da nobena udeleženka ni imela dovolj moči za predčasne odločitev. Skupina se je tako predstavila na ciljni ravnini strnjena, o borbenosti pa priča zelo visoka poprečna hitrost, preko 37 km na uro. VRSTNI RED: 1. Van Oosten Hage (Niz.) ki je 62 km dolgo progo prevozila v 1 uri 39T4” s p.h. 37,487 km na uro 2. Bissoli (Italija) 3. Reynenders (Bel.) 4. Gambillon (Fr.) 5. Van den Broeck (Bel.) 6. Forsell (Fin.) 7. Van der Plat (Niz.) 8. Camus (Fr.) 9. Asplund (Švedska) 10. Tartagni (Italiia) * * * Največje zanimanje vlada seveda za današnjo dirko poklicnih kolesarjev, ki se bo začela ob 9.30. V italijanskem taboru vlada zme-|en optimizem, ki sloni na dveh elementih: odlična forma Moserja in Izjemno prijateljsko vzdušje med kolesarji raznih taborov. Optimižem so podprle tudi obljube po lepih nagradah v primeru zmage. Na tiskovni konferenci so vsi potrdili, da priznavajo vodilno vlogo Moserja in v drugi izbiri Gimondija. Belgijci so pa med seboj zelo zaprti. Maertens, katerega imajo za enega glavnih favoritov, je izjavil, da so njegove možnosti za zmago enake tistim drugih kolesarjev. Priznal je, da bo tekel za zmago in se ne bo oziral morebitne taktične potrebe Merckxa. Merckx sam je bil bolj diplomatski. Maertensa je omenil kot najresnejšega kandi data za zmago o sebi pa se m hotel podrobneje izraziti. Finančni stražniki so medtem v Ostuniju zasačili tolpo, ki je hotela spraviti na trg nekaj tisoč ponarejenih vstopnic za skupno vrednost kakih 40 milijonov. Stražniki so pred dnevi prejeli zaupne informacije, da bo jOnarejeni material prispel iz severne Italije. Skrbno so pazili na avtomobile z evidenčnimi tablicami iz severne Italije in očitno imeli srečno roko. Tolpo je sestavljal? četverica malopridnežev. Enega so a-ret'rali. trije pa st jo odknrili. športnikov, bodo v mali dvorani UGG postavili televizijske sprejemnike, ki bodo neposredno oddajali srečanje. Gledalci bodo za vstop v dvorano plačali 500 lir. Kar zadeva abonmaje, se bo letošnja akcija pričela prihodnji teden. Abonma za vse ek-me na oštevi_čeni tribuni bo stal 90.000 lir (85.000 lir za člane), abonma na stranskih tribunah pa bo veljal 70.000 lir (65.000 lir za člane). V primeru, da se ekipa ne bo uvrstila med prvih šest, bodo abonen-toh vrnili del vsote, ki so jo za abonma plačali. Toliko, kar zadeva abonmajsko akcijo. V torek bo v veliki dvorani UGG uradna predstavitev ekipe. Ob tej priložnosti bo ob 19. uri na sporedu zabavna prireditev, ki jo bo vodil priznani napovedovalec Pippo Baudo. P. R. SREČEN ZAKLJUČEK UGRABITVE V TURINU Po dveh dneh so karabinjerji osvobodili ugrabljenega Enrica Družina ni plačala zahtevanih 200 milijonov lir odkupnine - «Emanuela» je pred mesecem dni ukradla dragocenosti za 30 milijonov lir Teniško tekmovanje mladincev naše dežele in Slovenije Na igriščih goriškega teniškega kluba v Drevoredu 20. septembra je bilo včeraj prijateljsko srečanje med mladinci in pionirji naše dežele in Slovenije. Medtem ko so našo deželo zastopali mladi tenisti iz Gorice, Trsta in Vidma, so kot gostje prišli le mladinci športnega kluba Olimpija iz Ljubljane. To je bil sicer prvi stik med mladinci in pionirji dveh dežel in zastopniki obeh strani so izrazili željo, da bi se vzpostavili tesnejši stiki, kot že obstajajo na drugih področjih. Popoldne so prireditelji izročili tudi nagrade Ze na st°Pnicah so ustavili 23 in priznanja, na svečanosti je bil i ne«a Gl°vanmja Sorrentimja ter prisoten tudi goriški župan De Si- ukazah- naj jih popelje v stanova- mone. V ljubljanski reprezentanci so nastopali mladinci Borut Okorn, Peter Breskvar in Peter Toš ter pionirja Aleš Škulj in Miha škerlep, mladinka Andreja Novak in pionirka Ellen Breznik. V naši deželni reprezentanci pa so bili mladinci Andrea Sgoi-fo, Nicola Magaton, Fabio Sambal-di, pionirja Stefano Dolce in Marco Perla, mladinki Roberta Zavolini in Cristina Zamparmi. RIM, 4. — ' Rim je prispela telovadna reprezentanca LR Kitajske. Sestavlja je 8 telovadcev in 8 telo-vadkinj. Kitajci bodo najprej nastopili v prestolnici 6. in 8. septembra, 11. in 12. pa bodo opravili tekmovanje v Bologni. SANTIAGO DE CHILE, 4. - Mednarodna teniška zveza jc sporočila ustrezni organizaciji čila, da je ta uradno prvi finalist v tekxiiovanju za Davisov pokal. Čile bi se moral srečati z zmagovalcem dvoboja Avstralija - Italija. iifiMiiiiimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiimimiiiiiitiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiii'iiiiiiiii NOGOMET «PUNTARJEV MEMORIAL» Primorec in Primorje dala skupno 18golov Tudi sinoči toča zadetkov TURIN, 4. — Ugrabitev 5-letnega j vi? Preiskava je potekala pra/ od Enrica Campidonica, ki je zginil brez j tatvine pri Ivrei. Ob posredovanju sledu s svojega doma prejšnjo sre- j policijskih organov v kraju Gioi Ci-do, se je srečno zaključila. Danes lento, od koder je dekle doma, so okoli 11.15 so karabinjerji vdrli v j karaDinjerji zvedeli, da gre za žensko, ki je poročena s Sorrentinom, da ima otroka, ki živi pri njenih starših in da je z možem preživela nekaj časa tudi / Zahodni Nemčiji. Mož je bil samo enkrat obsojen zaradi vojaškega prekrška. neko stanovanje v Ul. San Massimo. Že na stopnicah so ustavili 23-let- mu nje. Mladenič jih je sicer skušal zaneljati v neko drugo stanovanje, toda ženske, ki so bile na stopnišču so pokazale policijskim organom pravo pot. Ko so stopili v stanovanje, so karabinjerji našli 20-letno Sorrentinije-vo ženo Pierino Gogliuccijevo, ki je bila še v postelji. Pod neko drugo posteljo pa so našli maleg. Campidonica. Pierina Gogliucci se je predstavila pred nekaj dnevi v družini Campi-donico kot Emaneula Fusco in se je zaposlila kot negovalka so jo vzeli v službo kot negovalko, otroka, malega Enrica. Ženska je prejšnjo sredo zvečer zginila brez sledu skupaj z otrokom. Preiskovalni organi so ugotovili, da se je odpeljala z avtobusom do svojega stanovanja v Ul. Massimo. Otrok ni bil prestrašen, kjer je bil pač s svojo «tato» (varovalko). Karabinjerji so prišli na sled u-grabiteljici, ker je ta že pred dobrim mesecem dni blizu Ivree ukradla pri nek' družini, kjer je služila, dragocenosti v vrednosti okoli 30 milijonov lir. Tudi v tem primeru je bila znana kot Emanuela Fusco (dokument je bil v resnici ukraden v Pordenonu). Kako se je karabinjerjem posrečilo, da pridejo na sled Gogliuccije- Po tej sledi so se napotili preiskovale', ki so imeli v rokah tudi sliko mlade Emanuele Fusco. Campidoni-covi so jo takoj prepoznali. Preiskovalci so zato usmerili svojo pozornost na nekatere predele mesta, kjer se zadržujejo večkrat osebe, ki jih preganjajo sodnijski organi. Sliko ženske so pokazal' v raznih javnih lokalih, kjer so jo številne osebe prepoznale, posebno zarad. obilnih prsi. Po nadaljnjem poizvedovanju so ugotovili, da lažna Emanuel stanuje s svojim možem v Ul. Massimo. Po teh ugotovitvah je sledil vdor v stanovanje in osvoboditev malčka. Kot smo dejali, otrok ni bil prizadet zaradi ugrabitve. Motilo ga je le, ker so v bližnjih stanovanjih o-troci kričali in zato ni mogel spati. Gogliuccijeva ga ni skrivala pod posteljo ter je bil navadno prost, da hodi po stanovanju ter se igra. Pod posteljo ga je skrila, ker se je bala, da ne bi prišla kaka nepoklicana oseba. Družina Campidonico ni prav gotovo plačala nobene odkupnine. Zdi pa se, da so ugrabitelji zahtevah 200 milijonov lir, kar je precej nenavadno v današnjih časih, ko zahteve takoj narasejo na eno milijardo lir., Ni izključeno, da se za Sorrentinom in «Emanitelo» skrivajo še druge o-sebe, ki naj bi pripravile ugrabitev. Protestna manifestacija na otoku Giglio GROSSETO, 4. - Freda in Ventura bosta morda v prihodnjih urah ali dneh odpotovala s piolicijskim helikopterjem na otok Giglio, kjer so sicer že vsi pristali na neizogibno bivanje dveh fašističnih bombašev na tem otoku. Prav gotovo pa je, da se bo protestna akcija nadaljevala in da bodo vse trgovine zaprle vrata, ko bosta Freda in Ventura prišla na otok. Prefekt pa je poslal županu ukaz, da morajo občinske oblasti poskrbeti za dostop obeh ko.ifinirancev v vse javne lokale in trgovine. Medtem že pripravljajo protestno manifestacijo, ki bo 13. septembra v Portu San Stefano. Na manifestaciji bo tudi predsednik toskanske dežele Ligorio. TREGEDIJA NA AZORSKEM OTOČJU Strmoglavilo venezuelsko letalo: ob življenje 68 ljudi Nesreča se je pripetila, ko je nad otočjem divjal orkan «Emmy» MADRID, 4. — «Demokratska koordinacija», ki na enotni platformi združuje «Demokratsko zvezo» in «Demokratsko konvergenco» je danes zvečer zaključila svoje delo v nekem velikem madridskem hotelu. Medtem sporočajo, da je madridski policijski načelnik gen. Quinte-ro odstopil s svojega položaja. Po mnenju visokih policijskih krogov se gerì; Quintero ne strinja s preos-novo policijskih organov, ker meni, da bi sè vlada ne smela vmešavati v delovanje policije. ANGRO DE HEROISMO (Azorski otoki), 4. — Blizu letališča Lajes na otoku Terceira je danes strmoglavilo letalo venezuelskega vojnega letalstva z 68 potniki in člani posadke. Letalo je prihajalo iz Caracasa ter je prevažalo neko folklorno in pevsko skupino, ki je bila namenjena v Barcelono, kjer Bi morala nastopiti v kratkem. Letalo je letelo po redni progi, ki povezuje Caracas z Evropo. Kot predvideno bi se moralo spustiti na letališče La-je, da se oskrbi z gorivom za nadaljnji polet. V trenutku ko je letalo začelo pristajati, je nad področjem divjal orkan «Emmy», ki je prihajal od ameriške obale. Vetrovi so pihali s hitrostjo do 120 km na uro in še več. Vidljivost je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer precej slaba. Kljub temu je pilot letala malo prej obvestil kontrolni stolp letališča, da namerava pristati v «normalnih razmerah». Zakaj je prišlo do nesreče se še ne ve. Letalo je eksplodiralo nekaj sto metrov proč od letališča. Eksplozija je bila strahovita, saj je skoraj popolnoma razdejalo letàlo, razen zadnjega dela trupa. V Lizboni so za nesrečo zvedeli šele posredno, in sicer preko ameriškega letalskega središča v Španiji. Na Malu je bilo 33 žensk, 27 moških ter osem članov posadke. Portugalski predsednik Eanes se je moral danes ustaviti na letališču Lajes zaradi silovitega orkana «Em my», ki divja nad otočjem. Predsednik bi moral odpotovati na otok Horta, kjer bo zasedala azorska deželna skupščina. Zaradi neurja je letališče pri Horti zaprto. Sporočajo še, da je pri nesreči venezuelskega letala izgubila življenje tudi 53-Ietna Leila Mastrocola, Italijanka po poreklu, ki pa je de- lovala na področju operne glasbe v Venezueli že celih 20 let. Prispele prve slike Vikinga 2 NEW YORK. 4. - Prve slike, ki jih je poslal «lander» Vikinga 2. ki se je spustil na področju Utopija na Marsu, so v določeni meri ovrgle predvidevanja znanstvenikov. Slike prikazujejo površino, kjer je precej skalovja, toda nobenega sledu peščenih holmov. Zdi se, da je vesoljski modul pristal v neki globini, za katero pa strokovnjaki ne vedo če gre za navadno jamo ali pa za kak krater. «V vsakem primeru — je dejal Thomas Mutch, ki je načelnik skupine, ki proučuje slike — je lander pristal na precej hribovitem področju. Prve slike, ki jih je poslal pristajalni modul Vikinga 2 so prispele v Pasadeno z 9-umo zamudo. To gre pripisati prekinitvi radijske povezave do katere je prišlo v trenutku, ko se je «lander» ločil od matične ladje Viking 2. Zaradi pospeška motorjev in sunka, ki mr je sledil, se je verjetno glavna antena na matični postaji obrnila ter ni mogla več pošiljati radijskih signalov na Zemljo. Problem, ki se je potem postavil strokovnjakom v Pasadeni je bil razmeroma preprost: poskušati obrniti anteno na matični ladji, ali pa pošiljati radijske signale iz lan-derja naravnost na Zemljo. Ta zadnja rešitev je bila seveda zelo tvegana, ker bi lahko oddajali te signale le v določenih obdobjih in poleg tega bi- bilo treba računati tudi na slabšo kakovost signalov samih. No, potem se je vse uredilo, antena na matični ladji se je spet obrnila proti Zemlji. KOŠARKA V GORICI Pagnossin tudi po IV Na tiskovni konferenci, ki je bila v petek zvečer, je podpredsednik goriškega telovadnega združenja, UGG, Francesco Moise obrazložil novinarjem cilje letošnje ekipe Pa-grossin, ki bo nastopala v prvi zvezni ligi. Po aferi športne palače, ki je celo poletje razburjala duhove gori-ških politikov in športnikov kaže, da so to vprašanje vsaj delno rešili. Telovadnici na Trgu Battisti bodo namreč dodali kakih 200 novih sedežev, tako da bo letos vanjo lahko prišlo 2.000 gledalcev. Ker število sedežev ne bo zadovoljilo številnih TURNIR MLADINCEV Primorec — Zarja 10:0 (5:0) PRIMOREC: I. Grgič, Kralj, L. Grgič, Fivessi, M. Grgič, Gabrielli, Mulè, Salvi, I. Milkovič, Kalc, F. Milkovič, 12 Vidali, 15 Kovačič, 16 Malalan. ZARJA: Racman, Ražem, D. Grgič, Crociati, Fonda, Crissani, Zol, Križmančič, Toniatti, Čufar, Cujar, 13 Kalc, 14 F. Col. STRELCI: v 3. in 20. min. F. Milkovič, v 7. min. Mulè, v 9. in 42. min. I. Milkovič, v 25. in 59. min. M. Grgič, v 35., 49. in 54. min. Gabrieli. SODNIK: Tinta iz Trsta. Derbi med Primorcem in Zarjo se je zaključil z visoko zmago Tre-bencev. Primorec je celo tekmo diktiral svoj tempo igre in bil v stalni premoči. Ekipa Zarje ni bila kos bolj izkušenemu moštvu iz Trebč, saj je bazoviška enajsterica sestavljena razmeroma iz premladih in neizkušenih nogometašev. Primorje— Roianese 8:2 (4:0) PRIMORJE: Sardoč, Rustja (Metelko), Ulivetti, Tafuro, Šuc, Buka- iiiiiiiiii>ifiniiitmiiiiiiittiiiiiiiiiiiaiiiiifiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiii NAMIZNI TENIS 15-LETNICA KRASA Danes v Saležu mednarodni turnir Slabo vreme ovira prireditelje Od petka dalje je slabo vreme o-hromilo spored praznovanja 15-iet-nice ŠK Kras. Tekmovanja v bli-žanju in balinanju so prenesli na prihodnji teden, kot tudi predvideno ljudsko zabavo s plesom. Včeraj pa so v nabrežinski telovadnici vseeno odigrali mednarodni moški odbojkarski turnir, ki se je zaključil z zmago Krasa, za barve katerega so igrali tudi nekateri i-graici Bora. Drugi je bil Bled pred Trevisom in Bulevardom. Danes bo v Saležu mednarodni ženski namiznoteniški turnir z udeležbo Olimpije iz Ljubljane, Baciga-lupa iz Ternija in domačega Krasa. Igralke se bodo pomerile tudi v turnirju posameznic. B. S. 2:1 2:0 2:1 b.b. 2:0 2:1 2:1 V Križu vzpodbudno V okvinj praznika komunistične mladine je bil v četrtek v Križu zanimiv turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število mladincev, predvsem domačinov, kajti ta panoga se je po zaslugi ŠD Mladina v zadnjem času v vasi precej razvila. Organizatorji so tekmovalce razdelili v štiri izločilne skupine in zmagovalci vsake izmed teh so se srečali v finalnem delu, ki se je odvijal po «italijanskem» načinu. Vsak se je srečal z vsakim. Izidi finalne skupine: Bubnič - Germani Sedmak - Tretjak Bubnič - Tretjak Sedmak - Germani Bubnič - Sedmak Germani - Tretjak Končni vrstni red: 1. Bubnič Tullio 2. Sedmak Mauro 3. Germani Fulvij 4. Tretjak Boris Turnir je torej dobro uspel, zato je treba pohvaliti organizatorje in predvsem mladega, požrtvovalnega Walterja Pertota, ki je obenem tudi nov trener namiznoteniške sekcije ŠD Mladina. Nagrajevanje najboljših bo danes popoldne v kriškem 1 indskem d^mu ODBOJKA vec (Sedmak), Šferca, Hulc, Košuta, Candotti, Perko. ROIANESE: Coceoluto, Gregori, Pachiciot, G. Coceoluto, F. Cocco-luto, Musco, Issich, Cosma, Castia, Catalan, Grisi. STRELCI: v 10., 22., 39. in 58. min. Košuta, v 5. in 31. min. Candotti, v 35. in 50. min. Ulivetti, v 40. min. Catalan iz 11-metrovke, v 60. min. Casma. SODNIK: Guerucci iz Trsta. V drugem nastopu na turnirju je proseško Primorje brez težav odpravilo šibko ekipo Roianese in si s to ! zmago zagotovilo vstop v polfinalni1 del. Rezultat jasno prikazuje dejan-1 sko stanje na igrišču, toda omeniti | moramo, da ekipa Primorja tokrat j ni zaigrala tako dobro, kot v prvi i tekmi proti Primorcu, čeprav je nasula nasprotniku kar osem golov. Zelo je šepala obramba, kjer so bili Rustja, Šuc in Ulivetti zelo negotovi, saj so prevečkrat podajah nasprotniku uporabne žoge. H. W. Včeraj so dosegli te izide: ČLANI Costalunga - Domio 5:0 MLADINCI Breg - Inter Sv. Sobota 2:1 Costalunga - Domio 6:0 PRIHODNJE TEKME Danes: 10.30 Zarja - S. Marco (ponovljena tekma) Jutri: ČLANI 20.30 Polisportiva Op. - Primorec MLADINCI 19.00 Primorec - Roianese ATLETIKA JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO ŠOLA IN VARČEVANJE RAZREDNE POBUDE 1975/76 ■ v .- Slovenke uspešne Poraz Bora RAVNE NA KOROŠKEM, 4. - Na odbojkarskem turnirju ob priliki otvoritve nove telovadnice je prva ženska ekipa tržaškega ŠZ Bor izgubila srečanje z domačim Fužinarjem z rezultatom 0:3. Obe ekipi sta prikazal) razmeroma slabo odbojko. V moškem turnirju je bil prvi Ma ribor pred domačim Fužinarjem. OSIJEK, 4. — Na košarkarskem tur nirju republik je ekipa Bosne in Her cegovine premagala Slovenijo z rezultatom 103:99. ZAGREB, 4. — Samo nekaj dobrih rezultatov' je označilo prvi dan 32. jugoslovanskega državnega atletskega prvenstva. Najboljši dosežek je zabeležil Pisič v teku na 110 m čez ovire. Izenačil je državni rekord s časom 13”8. Dober je bil tudi Jani-čijevič v teku na 10.000 m. ŽENSKE 100 m ovire: 1. Lorenci (MB) 14”5 Daljina: 1. Potnik (Olimp. LJ) 6 m 100 m: 1. Pavličič (Karlovac) 11”8 400 m: 1. Pavličič (Karlovac) 54”7 1500 m: 1. Pergar (Branik Maribor 4’19”7 Disk: 1. Stojkovič (Sarajevo) 50,36 m Kopje: 1. Mejnhart (Senta) 50,96 m 4x100 m: 1. Olimpija LJ 48”9 MOŠKI 100 m ovire: 1. Pisič (CZ BG) 13”8 1500 m: 1. Molovič (CZ BG) 3’52”7 400 m: 1. Alebič (Split) 47”0 Daljina: 1. Stekič (SZ BG) *7,63 m Kopje: 1. Primorac (Dinamo Zagreb) 71,66 m Krogla: 1. Milič (CZ BG) 18,46 m Du|§gp/IIO Dl TRIESTE Olimpija-VeJež 0:2 LJUBLJANA, 4. - V 4. kolu prve jugoslovanske nogometne lige je mostarski Velež gladko premagal Olimpijo z rezultatom 2:0. Ljubljane mi so predvajali zelo slabo igro, ki je globoko razočarala sicer maloštevilne gledalca RAZREDNE POBUDE OSNOVNE SOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM ŠOLSKI OKOLIŠ SV. JAKOB — Osnovna šola v Ul. Donadoni: III. mešani (Campana Podobnik); IV. mešani (Bassa); V. mešeni (Coretti Gerdol). Delovne skupine: osnovna šola v Ul. Fianona: I. - II. - III, mešani (Sturman, Kodrič Ferluga). Osnovna šola v Skednju: I. - II. mešana (Cernich Pizziga); III. - IV. - V. mešani (Volk Werk, Pauletti Roberti). ŠOLSKI OKOLIŠ SV. IVAN — Osnovna šola «Oton Župančič»: III. (Udovich Ferluga), V. (Luisa). Osnovna šola v Barkovljah; III. (Novali). Delovna skupina: osnovna šola v Barkovljbh: I. - II. (Coslovich, Gulin); IV. - V. (Martelanc, Bajc). Osnovna šola v Rojanu: V. (Poljšak). Delovni skupini: Osnovna šola «F. Milčinski»; li- ■ m (M. Petkovšek, Carli); IV. - V. (G. Petkovšek, Marzolo). ŠOLSKI OKOLIŠ OPČINE _______ O- snovna šola na Opčinah: I. (Hrovatin); II. (D. Lupine); III, A (Simonič); III. B (Gantar); IV. (Da-nev); V. (B. Lupine), Osnovna šola v Trebčah: I. (Bussani); II. (Mesghez); V. (Sancin). Osnovna šola na Proseku: lil, (Stocca). O-snovna šola v Sv. Križu «A. Sirk»: I. (Gergolet); II. (Venier). Delovne skupine: osnovna šola v Bazovici «P. Trubar»: |, -1| (Kenda Križmančič); lil. . jv. . v. 'M V - V'- * > . (Canziani, Leprini, B, Kralj). O-snovna šola v Gropadi «K. D Kajuh»: I. - II. - III. (F. Kralj, Grgič); IV in V. (Zuccoli, Presi). Osnovna šola v Trebčah: III. - IV (Gori, Košuta). Osnovna šola na Proseku: I. - II. (Baitz, Paulin). Osnovna šola v Sv. Križu «A Sirk»: lil. - IV, - V. moški (Kost-napfel, Švab); IV. - V. ženski (De Mateis, Kurinčič). Osnovna šola na Repentabru «A. Gradnik»: I. - II. (Križman, Ščuka). ŠOLSKI OKOLIŠ DOLINA — O- snovna šola v Dolini: II. (Jeric); IV, (Malalan); V. (Sancin). O-snovna šola v Mačkoljah: IV, (Guštini); V, (Godina), Osnovna šola pri Dorpju: I. (Vecchiet, m ■f h S«*-;":', -, vfr .. VW-. v~V; 1975/76 Švab); II (D Žafran, B Zafhan) Osnovna šola v Ricmanjih: III. (S. Verč, S. Dobrilla); IV. (Fa-chin. M, Dobrila); V, (Saule, A. Verč). Osnovna šola v Boljuncu: I. (Tuli); II. (Kalin); III. (Rosso); IV. (Umari); V. (Smotlak). O-snovna šola v Žavljah: III. (Ron-celli. Ščuka). Delovne skupine: osnovna šola v Borštu: I. - II. - III, (Ozbich, S. Vecchiet); IV. - V (Furlani, Zerialij. Osnovna šola v Žavljah: I. - II, (T. Vecchiet, Ščuka). Osnovna šola pri Korošcih: IV. - V. (N. Dobrila, Corba fti), ŠOLSKI OKOLIŠ NABREŽINA — Osnovna šola v Nabrežini: I. (Sa-mar Ivančič); V. (Paoletti An- tončič). Osnovna šola v Seslja-nu: IV. (Zonta Štokelj). Delovne skupine: osnovna šola v Devinu: II. - V (Beltrami Trobec, Macor-si). Osnovna šola v Slivnem: I - II. - III. - IV. - V. (Širca, Chemelli Kralj). Osnovna šola v Šempolaju : I. - IV, (Velussi Mer-cusa, Žerjal Widmar); II. - lil. (Žužek Vran, Vecchiet); IV. - V. (Ščurek Caris, Kralj); V. (S. Ciuk Sosič, Pahor). Osnovna šola v Zgoniku: lil. - IV. (Z. Ciuk, Ca-taneo Gregoretti); III. - IV - V. (Malalan Carli, Z. Ciuk, Cataneo Gregoretti); IV - V. (Škerlavaj, Bitežnik); V, (Perčič, Cataneo Gregoretti). Osnovna šola v Sie-ležu: I. - II. (Ferluga, Suster-sich); I. - II. (Kosmina, Škabar).