Kako teak . . .
Zloil G. Koritnik.
Kako teak je moje due spev,
a moja je mladost tako lahka!
Kot list, ki vetra dih se z njim igra,
kot zvonki smeh na ustnah nenih dev!
A v mojem srcu alost je doma kako teman je moje due gnev! Kot valovanje burnega morja, ognjenim gromom vraajo odmev ..
Kako brezmejna moja je bolest, kako jo ljubim sred samotnih cest, kako jo hranim, uvam sred srca kot dragi biser temno dno morja!
Kaj tiho v veeru
Zloil G. Koritnik.
Kaj tiho v veeru kot vzdih elesti, kaj plae kot veter v polnoi nemara je duh, ki se z dvomi bori brezplodno v brezupni nemoi?
Nemara je senca nemirnih grobov blodea po temni samoti, zavreni sin, ki se vraa domov z odpovedjo svetu in zmoti?
Ne! To je srce, ki umira trpe polagoma, tiho, udano klic ranjene due je, smeh krvave ljubezen taje neizdano . ..
C
1
Spomladi.
Zloil G. Koritnik.
V dui moji, Bog ve sam kako, sladke misli se rodile so, sinje dalje, gosto no, temo, kakor blisk vse razsvetlile so . ..
Videle so: prila je pomlad s polnim mernikom bogatih it, vola dva prignala je orat, dva orjaka kot ob zidu zid.
Gledale so tajno ejo brazd, skrito nado, ki v semenu tli, solnca silo, ita eljno rast in jesen s presrenimi omi. . .
S polj doni razkoen smeh deklet, klic ivljenja v gozdu se glasi, hrepenenje klije, srea mladih let sije na samotna pota mi.. .
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si