Ameriška Domovina VESTI F%H/t C H 3e/l 1H-HOIW1EI N.. /GUAG€ SPIRIT ONLY SIOVCNUN MORNINO NCWSPAPSR CLEVELAND 8, 0, THURSDAY MORNING. OCTOBER 27, 1949 LETO LI.— VOL. LL M Z SLOVEIIIIJE ZADRUŽNI DOMOVI, — v neko stanovsko društvo. Skli-Preteklo leto 1948 je bilo dolo- cali so tri zborovanja, enega v ženo kot leto, ko si mora vsaka •1 ’--**■-* a-j-k-i. —i vas zgraditi svoj zadružni dom, ki bo središče nove skupne zadruge. Kmetje so rekli, da bo . _ ... tam tudi skupno korito, iz ka- končno 20. septembra izvoljen Ajdovščini, enega v Radečah pri z. m. in enega v Ljubljani. Povsod so duhovnike lepo sprejema- sod so duhovnike lepo sprejema- * ‘ ' li in pogostili. V Ljubljani je bil brata AntMa v Clevelandu, v v i * .•__i-._ John« v Juiro&l&viii. sestro Ju- terega bodo morali jedti na Titovo komando, če jim bo sploh pustil kaj pojesti. Pritisk za zidavo je bil silen. Marsikdo, ki se je upiral, se je znašel v ječi. Ko munistični listi so'vsaki dan poročali, kako rastejo ti domovi po slovenski zemlji. No, sedaj se izkazalo, da niso pozidali niti 25% tega, kar so pisali na papirju. V tej točki je petletni plan dosegel polno polomijo. Letos je pritisk osredotočen na obdelovalne zadruge in sekanje gozdov. DUHOVNIŠKO ZBOROVANJE. — Duhovščina je še zmeraj strašna ovira, da ne more komunistični socializem doživeti polne zmage v Sloveniji. Kadar duhovnike uženejo, potem se še- ROVI GROBOVI Frank Pozarelli V sredo dopoldne ob 11:50 je umrl na svojem domu na 2554 E. 82 St. Frank Pozarelli. Bil je rodom iz Ročinja pri Gorici in je doživel starost 79 let. V Ameriko je prižel leta 1915 in je delal pri Chandler Price Co. Bil je samski. Zapu- odbor nekega duhovniškega društva. Predsednik je neki Bajt. Značilno je, da se v odbor nista vrnila ne Mikuž ne Lampret. Ali dta že preveč znana Judeža? Verjetno bo to društvo ostalo društvo na papirju. Ni pa dvoma, da bodo titovci to društvo izrabljali v svoji agitaciji. Duhovnika, ki ne bi hotel pristopiti pa bodo naprej priganjali. Nekateri mislijo, da je vse to za slepilo zapadnemu svetu, odkoder hoče Tito dolarjev. Takole društvo naj bi varalo zapadnja- Johna v Jugoslaviji, sestro Justino Kaffaro v Buffalo, in svakinjo Elizabeth Pozarelli. Bil je član' društva Naprej št. 5 SNiPJ. Pogreb bo izvršil Grdi-nov pogrebni zavod, nečakinja Carmella Pozarelli pa je prevzela vodstvo in skrb za pogreb pokojnega. John Cooke V sredo zjutraj je preminul v Womans bolnišnici deček John Cooke, star 10 let, stanujoč na 300 E. 210 St., Euclid, O. V ponedeljek zjutraj se je udeležil pogreba stare matere arusivo naj di varaio zapaunja- -------------------- — ke, češ da daje Titovina Cerkvi Mrs. Pavličič. Takrat je zbo- dftve. — Danes zvečer so vaje v 1 1 Tt 1 . ... 1. _ 1 A/Iinalioll lft aro IV ihflllliS« nnli Denaimn LaAvia IiHoIaSKd svobodo. Upamo, da zapadnijld- Odpeljali jo ga v bolniš-svet dovolj pozna Tita in njegov.nico kjer je podlegel pljučnici, komunizem, da bi se še dal vara-.Zapušča očeta Ernesta, mater ti po kakoršnikoli navidezhi Violet, brata Ernesta In Donal-koncesiji. Prazna je vsaka pri-da in sestre Elizabeth, Shirley i.i ■ * • ..i._i xi___________lin PatrloiA tiAr VW*. StAPoHllikOV. duhovnike uženejo, potem se še- koncesiji. Prazna Je vsaka pn- »» le začne pravi raj na slovenski jaznost in vsaka obljuba člove- m Patricio ter več sorodnikov m., ____: .... »A. Vi H-4i Pogreb bo v soboto zjutraj ob zemlji. Tako nekako si vse to ka, ki ne drži besede, predstavlja brumna komunisti- Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 468 E. Praznični dnevi obiska škofa dr. Rožmana v Argentini knici kjer zapušča sestro Ivano. Tukaj je biva) 48 let in je bil član dr. Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb'bo V soboto z ju- __________ poi^nega^zifn^e^lt^Argentinske oblasti in javnost so škofa sprejeli z ciair Ave. v cerkev sv. vida ob največjim spoštovanjem in ljubeznijo - Škof po- 9:30 uri in nato k družinski! , . 1 n •___ j________il:__ n_______ grobnici na pokopališču Kalvarija, f; o—f Zahvalna Akademija Točen program za nedeljsko tuje od naselbine do naselbine - Prvo sv. obhajilo in sv. birma slovenskih otrdi. List argentinskih Slovencev Svobodna Slovenija je iz-Točen program ža nedeljsko Sel v-povečani obliki in izdaji da prinaša popise velikih slo-akademijo novih slovenskih na-|vesnosth ki so jih S ovenet priredil, svojemu škofu Dr. Gre-seljencev v šolski dvorani Sv.'gori ju Rožmanu. V prihodnjih številkah Domovine bomo vida V Clevelandu bo objavljeni objavili vsebino prireditev in škofovega misijonskega poto-jutri. Nove naseljence ponovno vanja. Za danes naj samo povemo da škofova po poteka opozarjamo, naj dvignejo vstop-, v sreči in blagoslovu. Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok nice zase in za svoje sponzorje^ bila ganljiva prilika pobožnosti slovenskih družin B.r-ter prijatelje pri Tonetu Oblaku. |ma slbvepske mladine je bila slovesnost kot smo je bili le Vstopnice so brezplačne. Tisti,: vajeni kdaj v ljubljanski stolni cerkvi ali pa še mogočnejša, ki imajo angleške sponzorje, lah-1 Akademija, ki so jo priredili škofu je bila umetniški biser, ~ ... kulturna lepota in dokaz, da Slovenci v Buenos Airesu go- je kulturno življenje na izredni, zavidni višini. Pri vsem tem prazničnem razpoloženju so se naši bratje in sestre spominjali vseh Slovencev in tudi nam v severni Ameriki poslali mnogo pozdravov. Značilna pisma, ki jih objavlja Svobodna Slovenija, so tale: Pozdravi in Zahvale Slovencev v Argentini ob ob- ko dobe pri g. Oblaku vabila v angleščini. Tiskan program prireditve dobi vsak udeleženec pri vhodu v dvorano np dan prire- šoli. Prosimo točne udeležbe. ■0-4 idli jos. Lele m sinovi n« u. . * ... . . r . . wQ 162 St v cerkev sv. Križa na E. » *e F**** *»• m huje na 200 St. in Lake Shore Blvd., ob ' ,»* «•»siisssrsss JJl UUU M* Ul ——- --- | - čna duša. Najprej so duhovnike pJaČllje SVOjim SrSrKSfk’t!««*' prijatelja« oWralf pri Uwfevfmju njih duj "Prometa P«oin zadnji pnn-'Kalvarij.. Semita' šnopaatirske službe, napadali ce-^deljek sledeče: jkatenh je IgNnf v STTnec! Milan Me9vefek’ Pomož^^FmnkSkerl Vrhnike. Pa jih noče bit. koneCj prosvetei ,n Mirko Ku_ ^ j# premimll L” "drifza vrlt močnejšijheli’tajnik San8a in gl-blaKT P® dolgi in mučni bolezni s Jm natb priteS * SNPJ’ S*a Zadnj° S°b0t° °d- Frank SkerJ st. podomače Bla- naletih potovala v 3tari kraj kot zastop-; žov France, star 72 let. Bil je tud. duhovščina. Par :naJa™ bika Sanaa. Na poti sta.se usta- jev m O vj|a y Clevelandu, v sredo pa z ! misijo odpotujeta z letalom iz ( New Yorka v Pariz in od tam v 1 Belgrad. Ta misija, sestoječa iz 1 zastopnikov raznih jugoslovanskih organizacij, bo najbrže do-n spela v Belgrad v četrtek zvečer ali petek zjutraj, nakar se bo podala na ogled Jugoslavije kot Rusi ne bodo Jugoslavije, v Londona London, Anglija, ni diplomati sodijo, da bo Rusi- rj v Londonu zbrali z vseh dežel, ki P —i- — i-------1...;;. w H .«m. isku škofa g. dr. Rožmana, ki sta jih v njihovem menu odposlala v Cleveland, U. S. A., pred-Tu zbra- sednik Društva Slovencev Miloš Stare in predsednik Pripravljalnega odbora za spredem škofa Franc Kremžar: Predsedniku Dr. Mihu Kreku • lat, iskreno zahvaljujemo, da ste pod svojo gostoljubno streho lepi Floridi, sprejeli našega ljubljenega nad-pastirja, ki je z mnogimi izmed nas delil vso težo begunskega trpljenja. Ko te dni hodi med nami, nas obiskuje, blagoslavlja in bodri ter opominja k vztrajnosti v zvestobi do naših najvišjih idealov, Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dobite si rožmarin— Cvetličarna Louis Slapnik na 6102 St. Clair Ave. ima zdaj lepe sadike zelenega rožmarina v lončkih. Prijateljice tega simbola slovenskega srca ga lahko goje zdaj doma. Požurite se, dokler je zaloga. Veselo pri Kramarju— V Kramarjevi gostilni na 747 E. 185. SL igra zdaj vsak petek in soboto Frank Mišmaš, umetnik na orgle. Pridite poslušat slovenske polke in valčke na mogočnih orgijah. Poškodba rojaka— Rojak Anthony Kushlan, 730 E. 155. St. si je zlomil nogo v treh krajh. Prijatelji ga lahko obiščete. V Florido— , Frank in .Ančka Jakšič ter Mr. Matt Grdina odpotujejo jutri v Florido na oddih za par tednov, želimo jim srečno potovanje in prav veselo bivanje v Razbita družba— Zemljiška družba, v kateri so bili včasih: Andrew Ruzick, John Meh,' Joseph Pikš, John Sterle, Frank Prevec, se je zdaj razbila, da je 03tal od vseh samo Andrew Ruzick. Drugi so vsi pomrli. Z Joe Pikšem sta bi- občudujeroo njegovo vedrost in ;a v družbi polnih 26 bt ter na- komunističnih agitatorjev med duhovniki kakor sta Lampret in Mikuž je začelo izdajati list, ki naj bi duhovščino pridobival za socialistično uredbo države in za pravilno pripogibanje pred Titovim veličanstvom. List je Rim izrečno prepovedal, ker je napadal škofe, papeža in tudi čisto napačno predočeval razne do- rodna limanca za duhovnike. Sedaj hoče režim duhovnike, kar jih ni zaprtih, organizirati iv r raiKfi »wu lovec. Soproga Jennie je u-mrla leta 1985. Zapušča sina Franka ml., hčer Mrs. Jennie Suhadolnik, Frances, Mrs. Mildred Stražišar, Mary, 6 vrni-kov in več drugih sorodnikov. Rojen jelbil v Begunjah pri Cer- f » '.L 1 . - napačno gost vlade in jugoslovanskega godke. List je bil pač precej ne- * { CkOUOV ljudstva. Milan in Mirko se vrneta v Ameriko okrog božiča. (Kot “g03ta vlade” bosta Milan in Mirko gotovo poročala skrajno objektivno, kakopak. Tu je zopet en dokaz, da se nekaterim res izplača služiti diktatorjem). pravi: (nid se ne ve 1»« ciganke) Danes jasno in mitzlo; jutri oblačno in gorke j e. Sinoči je bila ponekod slana. Toplomer sinoči'86. IrtMdan Tito je strašno širokogruden in vabi v Jugoslavijo vse, ki si hočejo ogledati vzor demokracije, ki zdaj tam vlada. Se reče, vabi vse, samo tistim ne dovoli vstopa, ki kritizirajo njegov režim. Na primer, poročevalec clevelandskega dnevnika Plain Deal- čet na jugoslovanskim mejah in ceio o ostrejših vojaških paradah, neresničnih in pretiranih. Y. M. C. A» y Rumuniji .k >. razpuščena Bukarešta, Rumunija, Ruska komunistična vlada je razpustila in prepovedala nadaljno delovanje YMCA. Vse premoženje te organizacije je s tem postalo last države. __:, velik praznik. Med nami je naš njamo trdi Vas in prosimo Bo- Rame najnovejše svetovne vesti MOSKVA, RUSIJA. — Sovjetska vlada je javila jugoslovanski vladi, da odpoveduje gostoljubnost jugoslovanskemu ambasadorju Karl Mrazoviču in zahteva, da jugoslovanska vlada ambasadorja takoj odpokliče. Kot razlog navajajo Rusi, da je bilo v madžarskem procesu izkazano, da je ambasador vpleten v vohunjenje proti Sovjetski Uniji. Ruski ambasador v Belgradu je že več mesecev odsoten. * * * PRAGA, ČEŠKA. — Komunistična češka vlada je obdolžila že drugega našega diplomata v Pragi, da je vohunil v korist USA. žrtev je sedaj John C. Heyn, pomožni uradnik v političnem de- i . i trn a „ T»_7nLI’n.. Stefan Tonfev, pro- rioagoitia, da bo opravljal posle predsednika do pnhodnj,h vol,- doma še sv« ^ Mtudi vašega deleža pri urav- fronte in zunanji mini- tev. Vsa vlada je odstopila, da bo novi predsednik izvršil posve- med trenjem dveh -etov, £ ^ p, . . . Nova hiša na pogorišču bo na ogled te dni Iz urada korporacije za pozidavo hiš na nekdanjem pogorišču v naši slovenski na-lanassega — selbini 61. in 62. ceste se na- er, ki se nahaja v Evropi, ki je znanja, da bo v soboto in ne- obiskal že skoro vse evropske 1 r' --------,J" M dežele, je prosil tudi za dovoljenje, da sme obiskati Jugoslavijo in si ogledati položaj. Nothing doing — je rekel Tito. * * * Titova vlada dovoli obisk samo takim, na'katere se zanese, da bodo božali samo po dlaki. deljo popoldne odprta ogled prva zidana hiša, katerih zdaj postavljajo tri na 62. cesti. Mr. Anton Grdina, predsednik te korporacije, apelira na narod, naj si pride to novo hišo ogledat in pozneje še druge, ko bodo gotove. Vsak se bo čudil krasoti ‘in nizki ceni teh novih hiš, ki sploh, naj se potrudi in kupi bodo zares kras naselbine, eno ali več izmed teh novih Družina Frank Mramor, st. hiš. Vsak bo potrdil, da bo ta je naznanila, da prevzame od del naše naselbine eden naj-irA.—A.A-ii— ta nctfllfl Hvfl lota lepših čez par let, ko bo zraslo zasajeno drevje in ko bo korporacije Še ostala dva lota na zapadni strani 62. ceste. na zapaani sirarn o*. aooojvuu - — Tam bodo Mramorjevi takoj povsem dogotovljen park začeli graditi dve hiši s prijateljem. S tem bo zapadna stran 62. ceste vsa zazidana. Na 61. cesti bo ostala last korporacije samo še ena parcela. Kdor želi storiti uslugo žup- niji, trgovcem in naselbini Ijen bo s ceno. koncem 61. in 62. ceste. Kdor namerava kupiti hišo ima zdaj priliko. Naj si te nove ogleda in vpraša za ceno. Všeč mu bo hiša in zadovo- med trenjem oven svetov, w--- --- • ' Vas smo se vstopili, ko smo za-1 na van ju naše slovenske povojne ster pustili meje domovine in ob Vas usode in se vam zahvaljujemo za __--------------- stoiimo zdaj z vso zvestobo in1 Vašo uvidevnost med vojno, Va- idealov. Njegov optimizem nam •em . 'šo pomoč po vojni in Vašo zvezo vsem vliva mnogo novega upa- UPTo Vam sporočamo, drugi med raztresenimi Slovenci, ki jo nja. gospod predsednik, v teh naših vzdržujete sedaj, želeč vam mno- v teh dneh pa se z haležnost-go uspehov. jo spominjamo tudi vseh naših ____ dragih rojakov v U. S. A., ki so Kranjski Slovenski Katoliški ljubljenega vladiko sprejeli v Jednoti: svojo sredo in se ga z ljubezni- Argentinski Slovenci praznu- jo oklenili. Tako smo tudi mi jemo svoje velike dneve. Sredi deležni sreče, da imamo danes med nami je naš ljubljeni nad- našega škofa v svoji.sredi. prazničnih dneh.” Častnemu kanoniku, prelatu Msgr. Johnu J. Omanu, predsedniku Lige kat. Slovencev v U. S. A. Milostljivi gospod prelat! te dni okrog svojega dragega škofa prevzvišenega gospoda dr. Gregorija Rožmana, Vam pošiljamo svoje prisrčne pozdrave in Slovenci v Argentini, zbrani pastir, prevzvišeni gospod dr. se Vam, milostljivi gospod pre- do naših verskih in narodnih Cl- Kranjski Slovenski Katoliški Gregorij Rožman in kamor pri- Jednoti želimo pri njenem delu de, nam prinese blagoslov, vese- za naše rojake mnogo lepih in Ije in utrjuje med nami edinost velikih uspehov in vsem odbor-ter nas navdušuje za zvestobo nikom in članom Jednote poši- ljamo prisrčne pozdrave. ~ arom poHornra, octobbb 27, glH Ameriška Pomovim IUT H. CUlr An. Clinll«! t Oklo OCTOBER •UM MON TVS WO» THU nil tAT I 2 3 4 5 6 7 S 9 10 II 12 13 14 15 16 7 18 19 20 21 22 %%* 26 27 28 29 NAROČNIN/ Za Zed. države $8.60 na Mo; ta pol leta $6.00; n ietrt leU $3.00. Za Kanado in aploh n delale izven Zed. držav $10.00 M hto. Za pol leta $6.00, u S ■* $3.60. SUBSCRIPTION RATB8 United Statee $8.60 per few; $6.00 for 6 month«; $$.00 far I month*. Canada and all other e« trie* outside United States $10 per year. $6 for 6 month*, $8 JO for 3 month*. Altered u nimnrt rteee matter January *th 1SO8, at the Poet Offloe It Olenland. Ohio, under the Act of March Zrd 1ST*._____________________ No. 211 Thuis., Oct. 27,1949 NOVINE Potovanje po (anadi Zajtra smo pred cerkwijov srečali tudi Mr*. Pif, Mr*. Don-čee, Mr*. 8okol, Mi** Kranjec, odlične bethlehemske prekmurske zastopnice. Samo na-čnoli smo razgovore. Trbelo de najti več časa, ka nadaljujmo. Organist Mr. Koprivšek nas je vzeo na svoj dom i Mrs. KoprivSek nas je prijaz-po8tregla. Seveda bomo zopet izvolili Burka za župana Tudi v Clevelandu bomo imeli 8. novembra municipal-ne volitve. Za župana ponovno kandidira sedanji župan Thomas A. Burke. Po našem mnenju imamo v njegovi osebi tako dobrega župana, da bi bili abotni, ako bi iskali drugega, dokler hoče biti on naš župan. Saj ni treba naštevati njegovih zmožnosti in vrlin, saj jih vsak meščan pozna, kdor se nanima za mestno gospodarstvo. Tom Burke je bil direktor postav, ko je bil v Clevelandu za župana Frank J. Lausche. Ko je bil Lausche izvoljen za guvernerja države Ohio, ga je nasledil direktor postav, to je Mr. Burke in potem, ko je moral na volitve, je bil vselej izvoljen z ogromno večino. Tako bo tudi letos Proti njemu kandidira republikanec Franklin A. Polk. Ta misli, da mu bodo mnogo pomagale narodnostne skupine v Clevelandu, pa se sklicuje na svoje češko pokoljenje. “Izvolite Čeha za župana!” apelira na skupine, ki so naklonjene Slovanom. To je ž$ vse lepo, toda mi ne verjamemo, da si bo s tem predobil kaj glasov. Prvič, kadar glasujemo za javne urad-"~nwe; ’mjgtsiufeirm za Ttr ttr ono narodnost, ampak glasujemo samo za ameriške državljane. Mi nismo nikoli poudarjali, da glasujemo za Franka Lauscheta zato, ker je Slovenec, ^rnpak zato, ker je zmožen človek, za kar se je tudi izkazal. Poleg tega pa močno dvomimo, da bi bil Franklin A. Polk zares dober češki narodnjak, kot se hoče pokazati zdaj, ko je kandidat za župana in ko računa, da je v Clevelandu toliko ljudi slovanske narodnosti. On je res češkega pokoljenja, toda po njegovem imenu bi tega ne sodili. Njegovo češko ime je namreč bilo Frank (František) Polivka, Dokler se je čutil Čeha, je rabil to ime, katerega je spremenil sedaj tako, da bi ga nihče ne sodil, da je Čeh — Frank- (Nsidsljevanje) Pri družini Kolenko smo se sreli z Ivanom Halasom, šteri j« pričel pred dobrim letom i* Avstrije. Nikdar se nismo v živlenji videti, vendar je to srečanje bilo veselejše, kak če bi se vse čivlenje poznali. Ha-las se nam je izrazo, ka je tak veseli našega obiska, ka ostane z nami, dokeč bomo v Hamiltoni. Zaistino, prava slovenska prijaznost. Od Kolenkovij smo šli obiskat Raj Ivana iz Gornje Bistrice. Raj živijo pri slovenskoj družini, če prav znam, doma iz Polane. Imena sam si ne zapomnila. Vsi so nas lepo sprejali in so bili jako prijazni. Malo smo si poguiali in naš den je bio pri kraji. Znam! so bili Mrs. Forjan, Jožef Vuk ih lin A. Polk. Ako je Lausche ostal Lausche in bil kot tak iz- pravoga šibja je bila, pa fajna, če načrt za drugi den in odišli smo Jt 'počitki. Na drugi den smo se odpe-lali v Toronto, to je 40 milj od Hamiltona. Halas in Vuk sta šla zopet z nami. Ivana Kolariča smo najŠli v bolnišnici. Bo-jali smo se, ka ga najdemo jaf dosta lepo čuli v preteklosti. Dragi bralci! Kak ste že zdaj iatk opazili, smo dozdaj v Hamiltoni sreli štiri naše mlade može ali dpčkč, ki so pred kratkim prišli iz Avstrije. Naj šče ednok ponovim, so sledeči: Jožef Gyorkos iz Gančan; Martin Perša iz Polane; Ivan Halas iz čerensovec in Martin Sarkaš iz Hotize. Vsi tej so imeli zvezo z Odborom za P. P. B. in so od toga v Avstriji prejemali malo pomoč. Človek bi mislo, ka so takše malenkosti zdaj že po dvema jetoma pozablene. Pa ne so. V svojij prvij besedaj je vsaki izmed tej izrazo svojo prisrčno zahvalo Odbori in vsem njegovim dobrotnikom. So vsi zdravi in zadovoljni v Canadi, in vse dobrotnike in naše ludij , , ,, , „ ■ ... ... pozdravlajo. Včasi se jih po- Ivan Halas. Napravili smo eš, ]agtj domotožje ar so velki lu. fcyfljAMy AL PA NE bitelji dotnovine. čudili smo se njihovoj navdušenosti in spretnosti. Kaksij 300 milj od Hamiltona se šče nahajata dva Martina Hozjana iz Cerenso-vec. Teva sta se že naprej našemi prihodi veselila, pa škoda, ne smo se znajšli, za kar ko betežnoga, pa nas je izne- n8m je judj vsem žao. Vupa-nado. Nogo ima ponesrečeno; 500 funtov železa njehli je spadnolo na oglav. S pomoč -jov palice je hodo bole frjška kak mi. V Jugoslaviji mi je bio sosed. Z veseljem smo se pozdravili. Reči nam nejso štele sfaliti. Ogledali smo si tudi to državno bolnišnico. V.i- mo pa, da se ešče srečamo. (Konec prihodnjič) Gizella Hozian. Dragi Vanek! Naj Ti po dugom čakanji 0-pet pišem edno kratko pismo. Panes od američkoga Bethle-iiema. To je v Pennsylvaniji, ki. Tudi raznovrstna ročna slovenska prekmurska naselbi- dela so nam pokazali. Na razstavi so imeli krasne preproge (carpeti) vse z rokov n&prftv-lene. Tkalci so kazali svoje tkanine vsakovrstne barvp. Največ je bilo pisanij fač — (scarfs). Tišlarje so tudi kazali lepe reči. Najbole so se nam pa dopali košarci. To mogoče zato, ka je tudi naš Kolarič edno lepo košarico spleo. S voljen za sodnika in župana in guvernerja, bi tudi Polivka lahko ostal Polivka in šele potem bi se lahko skliceval na svojo češko narodnost. Mi takemu človeku ne zaupamo, ki hoče z drugimi rokami loviti gade, kakor pravimo. Naš kandidat za župana v Clevelandu je THOMAS A. BURKE! Kako bomo volili pa v 32. vardi Tam sta za mestno zbornico dva kandidata, kakor vemo. Eden je sedanji odbornik Anton Vehovec, drugi je John A. Fakult. Kolikor ju mi poznamo, vemo, da sta oba zmožna in poštenai °ba naša rojaka. Eden ali drugi bo dober mestni odbornik. , Mi smo se odločili, da bomo v 32. vardi prepustili kar državljanom, naj sami odločijo, katerega bodo poslali 8. novembra v mestno zbornico. Naj se oba kandidata predstavita volivcem 32. varde in potem naj pa volivci odločijo, katerega hočejo za prihodnji dve leti v mestni zbornici. Ako se hočeta predstaviti volivcem potom našega časopisa, imata odprto pot. , Mi smo proti štiriletnemu terminu v mestnem vodstvu Pred volivci v Clevelandu 8. nov. bo tudi vprašanje, če smo zato, da bi bil naš župan in mestni odborniki izvoljeni v bodoče za štiri leta. Mi toplo priporočamo volivcem, naj glasujejo proti temu predlogu. Po našem mnenju je mestno gospodarstvo tako spojeno z meščanstvom, da morajo priti naši voditelji, to je župan in mestni odborniki, vsake dve leti pred nas ter nam PQdati račun od svojega hiševanja. Ako so nam dobro gospodarili, jih bomo zopet izvolili. To je gotovo, ker dobrega uradnika nihče ne zametuje. Ako so bili pa v zadnjih dveh . letih slabi gospodarji, je pa še dve leti predolgo čakati za spremembo. Torej mi smo za to. da ostane tudi vnaprej dveletni termin za mestno gospodarstvo. Ako bi jih izvolili za štiri leta, hi kar pozabili, da jih je meščanstvo izvolilo in bi postali sa-mopašni in arogantni. Ako bi se samo županu podaljšal termin na štiri leta, bi še ne imeli toliko proti, ker je župan pod- Ka zaželelo se am je po njoj. Vse te reči delajo betežniki. Edni zato, ka si stem krajšajo čas, drugi pa zato, ka jim je takša vežba potrebna. Kolarič je zaproso, ka ga naj izpustijo za te odvečarek. Tak smo vsi vkup šli na obisk k našim po Toronto. Obiskali smo Ciganovo Trezo iz če rensovec in njeno družino, družino Hudolinovo in družino Frank Kohek. Najduže smo ostali pri Kohekovij. Ogledali smo si njuvo hižo, štero so si pred kratkim kupili, častitali smo njim in smo se lepo po domačem pogovarjali. Vzeli smo slike in spevali smo. Jesti in piti je bilo vsešerom preveč. Noč bi nas skoro tu najšla in ne smo se šteli ločiti, pa mogli smo nazaj v Hamilton, kde smo ešče obiskali par našij; družin. Henjali smo pri družini Martin Hans. Tu bi vsi radi du-j že ostali' pa šteli smo šče videti Najtiha Farkaša, šteri je tudi pred kratkim prišeo iz Avstrije. Pri torn smo imeli sre-, čo se spoznati z družinov Ti-' vadarovov od štere smo že tudi ns v Ameriki. Zvekšega so Goričanci, nekaj pa tudi od Sobote, Martijanec i Bogojine. Zaposleni so največ v bethle-hemskoj železarni. Tak ka-toličanci kak evangeličanci (slovenski) imajo svojo faro. Katoličanska je sv. Jožefa. Dvorano (halo) pa imajo oboji edno. — Zdaj ne dugo smo se z Dr. Krekovimi pelali v New York, pa sam pisao v Bethlehem, Cerovoj Fancki, ka je leta 1939 prišla iz Sobote i se pred par leti poročila i je Zdaj njeno ime Mrs. Viljem Schultz. Poznali smo se samo po pismaj. Francka spravlja k sebi svojega brata, ka je bio oficer pri kraljevi gardi v Bel-gradi i je zdaj v begunstvi. Proso sata jo za prenočišče. Ve so mi naš Monsignor Ponikvar odsvetovali; — “Ne hodite Bethlehem. Raj v Nazaret. V Bethlehemi sta nanč Marija pa Jožef ne dobila prenočišča.” Da so pa slovenski Beth-lehemčani ne kak izraelski. Francka i Mr. Schultz sta nas ob napovedani večernoj vuri že čakala pred hižov. Oba sta ešče mladiva. Nemrem ti povedati, kakši “nice” ljudje so to. Od toga našega bethlehem-skoga večera ti lehko samo to povem: bio je nenavadno prijeten i zato dosta prekratek Skoro ves čas smo bili doma v Prekmurji. Francka je hodila v Soboti v meščansko školo. Dobro pozna vse zavedne Slovence i “big Magyare.” Odli- je kranjski rojak, je pa vse svoje ameriško življenje med Prekmurci i si samo to ešče želi, ka bi šo pogledat v stari kraj, pa ne na Kranjsko, liki v Slovensko Krajino (Prekmurje). Z Mr. Schultzom sta nas pelala mimo slavne bethlehemske univerze na breg na lepo razgledišče ka smo videli po celom Bethlehemi i zelenoj okolici. Škoda ka smo ne vte-gnoli, ka bi se videli ešče z drugimi Bethlehemčani, kak z Mr. Gombocom, Mr. Rogačom i tak dele. — Bethlehemčari so po pravici ponosni na Svojo velko i lepo dvostolpno cerkev sv. Jožefa. Ravno te dneve db-končavajo popravilo velke hale pod cerkvijo. Nad odrom stoji napis: “Bog živi vse Slovene, pod strejo hiže ene.” — Faro so vodili od kraja slovenski frančiškanari iz Le monta. Zdaj upravlajo faro hrvatski frančiškanari. Pleba-nuš je Medjimurec Rev. Petri-ček. — Naj bo za danes zado-sta. Tak mislim, ka sam ne bio zadnjokrat v Bethlehemi. Tg pa ešče drgoč kaj več. CHICAGO ,Obi»k. Zadnji mesec sta obiskala Chicago in okolico Mr. in Mrs. Steve Horvath iz Buffalo, New York. Pad dni svojij počitnic sta potrošila pri Hozia-novij v Skokie, Illinois. Obiska smo bilij vsi jako veseli ln se njima lepo zahval ujemo. Štrk j e zadnji čas tak v Chi-cagi in okolici jako zaposleni. Pred kratkim se je stavo pri Mr. in Mrs.TfOBy,"V Le Roy, 111 Veselim starišom je zapusto močnoga dečka. Mati je hči od Mr. in Mrs. Steve Ross. Tu odnet je leto k Mr. in Mrs. V. Mathis, kak je bilo zadnji tje-den poročano. Ne je pusto de čka, liki deklico. (Pomota naj se odpusti). Malo po torn je henjao pri Mr. in Mrs. J. Tota in je tudi tem mladim starišom dao krepkoga dečka. Mati je hči od Mr. in Mrs. John Markoja, šteriva sta tudi oba veseliva toga velkoga dara. Pred par denvi je pa zopet seo na lor pri Mr. in Mrs. Willocki, ali po domačem pri Gyurovoj Roziki. Za spomin njim je nahao zaloga dečkeca. Vsem srečnim starišom in ponosnim dedekom in mamicam častitamo! Pozvaini tu pa tam začnejo cinkati. Pozavlejo na goste vanje. Od toga Vam več pove mo prihodnji tjeden. Jabolka pa repo so pripelali iz Michigana Mr. Zevr. Pou Cikage diši po jabolkaj, tak so lepa. Repa je pa tak debela kak tikvi. CLEVELAND Novi Hani so bili preminočo nedeljo sprejeti v Društvo Srca Jezušovoga (SDZ 55). Prise-gnola sta Miss Bara Kota j ek iz Mentora i Mr. John Jagarič _ Potrdile so se bolniške podpore. — Mr. Markolija Steve je pa svoj -beteg zatajo i tak prihrano ZDZ bolniško podporo za eden tijeden, ar ga je ne kši revmatizem prisilo, ka je Bogve, kaj je imela Kanada spravljenega zame, sem si mislil, ko sem čakal, da se odpe-Mr. Koprivšek | ljem dalje v Zed. države tam z meje. Ako me ne bi bil tisti farmar takoj oplašil z rovnico, bi bil morda osta; tam na farmi. Prehudo je začel z menoj koj prvi dan. Kaj se to pravi vstajati ob štirih zjutraj in naložiti dva voza pšenice do zajtrka! Kaj takega bi mi svetovali šele potem, ko bi se enkrat pošteno privadil. Saj sem četerti dan že mlatil pri jedi kot bi na farmi zrasel, torej bi lahko računali na to, da bom ostal. Pa mi dajo k vsemu nepopisnemu delu še rovnico v roke! Ga ni, ki bi vzdržal s tako iniciativo ali vpeljavanjem. Mi smo na Menišiji učili jun-čke počasi uvajati k delu. Najprej smo par privezali, a sta se drug drugemu privadila. Potem smo jima nataknili na čen prekmurski rojak GyorkoS mogeo biti eden tijeden doma. v Kanadi je njeni bratranec. Zdaj je že boljši. /s staroga kraja pišejo, ka zdaj nemre nihče iz edne vesi drugo, če nema pasporta s vržen mestnemu odboru pri odločitvi važnih vpršanj’ Na noben način pa nismo za to, da bi bili mestni odborniki iz-voljeni za štiri leta. Da bi si naši mestni uradniki osedlali fotografijov. konjička kar za štiri leta, nak, teg* jim ne smemo dovoliti. { 0 Nekateri pravijo, da bi moral biti župan izvoljen za šti- Priče ri leta, da bi mu ne bilo trebi vsake dve leti tratiti časa s Sodnik: “Torej še zmerom kampanjami. To je že res, ampka naj se primeri, da bi izvo-! trdite, da ste nedolžni, čelih slabega župana, pa da bi morali potrpeti ž njim štiri leta, | prav vas je šest prič videlo, ko bi bilo preveč. Ako je dober Župan mu ne bo treba dosti vo- ste ukradli kokoš?” diti votivne kampanje in prositi za glasove. Meščani dobro Obtožene*: “Gospod sodnik, poznajo dobrega župana in ga bodo izvolili ponovno in po- ja« bi jft lahko pripeljal šest novno. sto, ki tega niso videle 1” Po koncertu pevskega zbora “Zvon” Cleveland, O. — V nedeljo 23. okt. je Zvon s svojim koncertom proslavljal tudi petin-trideset-letmico obstoja pod veščim vodstvom I. Zormana skrbno izbranim programom, Otvoritvena točka je bila Zorko Prelovčeva skladba: “Slava delu” z (baritonskim solo) možki zbor, ipo številu trinajst pevcev. Skladba je precej komplicirana, ki pa je bila proizvedena v siplošno zadovoljstvo. Kar se mi predvsem vidi uva-zevanja vredno je to, da je polovico teh pevcev istih, ki so začeli misliti na to, da bi bilo dobro z newbursko naselbino, ako bi se ustanovilo pevsko društvo. Ideja je prešla v dejanje, Ko so gradili za prvi koncert in pilili pesmico “Obrača ti na dva oči” se jim je s tem vcepilo tisto navdušenje za slovensko pesem, da po 35tih letih še niso omagali. Poznamo vsi in vemo, da smo prisiljeni žrtvovati se za živ-1 jenski obstanek. A pevci društva Zvon nam pa dejansko dokazujejo, da je naom pesem enako potrebna, kakor obložena miza. Zato jim čast V teh žrtvah, kar so Zvonaši doprinesli za slovensko pesem, dvomim če se še katera naselbina ali društvo more ponašati s pevci, ki neprenehoma delujejo za slovensko pesem tu v Ameriki 35 let, kakor Zvon. Kaj naj omenjam o celem programu? Devetnajst točk je obsegal program, v soli, dvospevu, moški in mešani zbori, močne in narodne skladbe, vse od prve do zadnje mojstrsko proizvedeni v repretacijah, izgovarjavi, ritmu in finesi. Se: stavljen program v raznoličnih barvah, tako da smo imeli popoln užitek. V priznanje je bil pevovodja nagrajen z lepim cvetjem. Odlično in mojstrsko na klavirju je dovršila ga. Vera M. Slejko. Lep večer je bil! Zvon, Ti pa ‘zvoni in doni še v naprej v svoji jesenski dobi. Radi in s slastjo bomo posečali Tvoje koncerte. Žigo Žvan. ------o------- če nima ime enako število črk Dva učenca morata v šoli za kazen petdesetkrat napisati svoje ime. Eden se ;pri tem posebno uporno obnaša. Učitelj ga vpraša: “Kakšna krivica se ti pa godi, ali nista oba enako nagajala?” — “Ravno zato kazen ni pravična; kajti oni se piše Noč, jaz pa Prepelipar.” ------o------- “Kaj pa je vaš sin?” ‘Kemik? Že precej ekskre-je naredil, pa- so se mu vsi posrečili." vratova jarem ali žil in šele potem smo ju vpregli v prazen voz. Zatem pa kakor je bilo. Ako je bil tisti, ki je bil za učenika*- hitrih nog, j« prižel z junčkoma in vozom domov. Ako ni bil sta prišla jučka sama, vez pa tudi sam, če je bil še skupaj. Tako bi bili morali mene začeti uvajati v delo. Ker me niso, so izgubili feet fanta. Ce že ne bj bil najboljši delavec, najslabši pa tudi ne. In potem, če bi bila mesto Regina, ki je celo za prestolnico pro-* vince Saskatchewan, vsaj toliko previdna, da bi preskrbela par ljudem delo četz zimo, da bi ne bilo treba ljudem po svetu zimo, kakor v starem kraju hrvatarji. Saj so morda brez nočnega varha in se ne zavedajo, v kakšni veliki nevarnosti so, ker ni nikogar, 4a bi jim povedal, da gori, če gori. Še celo pri nas na Menišiji ga imamo, pa bi ga taka vas kot je Regina ne imela? Zakaj jih nisem spomnit na to važno stvar? Ampak zdaj je že pre-kasno. Nazaj ne bom hodil, ko sem že toliko kot v Ameriki. Pa naj jim Regina pogori, če se pa tako malo brigajo. Saj mi ne bi bilo treba dosti plačat za tako pozicijo. Morda bi se ukordal kakor pri nas črednik in bi vsak dan jedel drugje. Toliko hiš je že, da bi komaj enkrat prišel naokrog vso zimo. Pa bi spet kdo jezikal: ne zna angleško, ne zna angleško! Kaj je trsha znati nočnemu varhu angleško, a? Kanadci so preveč kunštni zame, sem nazadnje sklenil in si rekel, da nazaj ne greta več. Saj so me imeli, pa me niso znali obdržati. Prav jim je. Jih bo že izmodrilo, ki so taki! Pričelo se je mračiti in na malem čakališču so prižgali le-ščerbe. V pisarni je bil samo en uradnik, kakor sem videl skazi okno. Drugače hi bilo pa nikjer žive duše. Sprehajal sem se gor in dol pred postajico in čakal na vlak. Kar se znajdeta pri meni dva fantiča. Bila sta čedno oblečena in pri dvajsetih letih, kakor sem presodil. Začela sta me obgo-varjati. Odkimavaj sem, da ju ne razumem. Fantiča sta govorila naprej in sta kazala v temo tam za postajo češ, da naj grem z njima. Nisem ju razumel, zakaj naj bi šel. Slutil pa sem, da ne bo prav, če grem. Odmikal sem se proti Svetliki, ki .je stala tam pred postajo. Fanta sta silila za menoj in mi vedno bolj vneto govorila in že kar grabila P° meni, da bi šel z njima. Fantička imata slabe namene z menoj, sem uganil in pogledal okrog sebe, če imata kaj druščine. Nikogar ni bilo ne na njiju, ne na moji strani. Da sta le dva, sem si rekel, pa ne bo nič hudega. V skrajni sili bom enega prijel in drulgega omlatii ž njim. Takala dva junaka, kakor sta ta dva, smo v starem kraju za kravami metali. Naj le kaj začneta! Nič ne vem, kaj bi bilo, da ni v tistem hipu stopil iz pisarne uradnik in pogledal po progi. Moj vlak je prihajal. Kar oddahnil sem se, ida se je vse tako lepo izšlo. Tista dva fantička sta izginila, kot bi ju vzela kafra. Kar stopila sta se v temo, da sam nisem vedel kdaj. Najbrže sta spoznala v meni tujca, ki se sam potiče po svetu in ker sem bil čedno oblečen sta slutila pri meni denar. No, kar tako izlepa bi ga ne bila dobila. Kar zadovoljen sem bil, ko je vlak ustavil in sem " sedel |zopet na varnem v železniškem vozu. Angelček varuh pa meniševska previdnost sta me obvarovala. Obraz sem pritisnil ob šipo in skušal videti v temo pri kolodvoru, če bi ju opazil, zmeneta. Jezik bi jima bil rad pokazal, pa jih ni bilo nikjer. ZBEGANO GNEZDO * nmMgg* ponovno:. October ff, 1849 POVEST CVETA STOJANOVA In ko je Agata pospravila žeti ipoti do eilja. Zadnje dni mizo in odnesla posodo, je Mara vipražala: “Matej, kako bosta zdaj z zemljiščem? Agata mi je povedala, da ondi okoli vašega nekdanjega doma ni dobiti nid.” “Tam ni niž,” je ponovil Matej, "pa naj odloži Agata.” Pogovor je zastal, ker je vstopila Agata. Mara ju je pustila sama. 3. Zjutraj, ko se je Matej poslavljal od otrok, se je spomnil na ‘angelčka z desne in angelčka z leve’; nasmejal se je in rekel Agati: “Zaradi tistih angelčkov z desne in leve pridi pome, da greva v banko.” Agata ga ni koj razumela in je mislila, da se nekaj norčuje, vendar je rekla: “Dobro.” In se je zgodilo, da je bil določen dan za k notarju. Ko sta šla proti pisarni, je dejal Matej: “Mati je rekla, naj bo prepis na moje ime.” (Agata o tem še ni premišljevala, vendar jo je nekaj zbodlo in je bila aa nekaj .korakov tiho. Nato je dejala: Na tvoje i» moje ime.” Bila sta pri vratih pisarne in Matej se je ustavil: "Mati misli, da gre to gospodarju. Ce ti misliš drugače, naj bo na tvoje ime, saj je ta denar tako tvoj.” Vstopila sta. Na notarjevo kupno pogodbo, je Matej dejal: “Na ime moje žene Agate.’’ Agata je trdo molčala. In .zemljiška knjiga je dobila novo ime: Logar Agata. Dnevi so tekli po svoje. Otroka sta hodila z Maro na sprehode, včasih je šla tudi Agata z njima. Doima sta vozila svoje vlake, letala z letalom, delila potnikom vozovnice, vmes se lasala, tepla, včasih do onemoglosti, in spet vozila vlake. Rada sta gledala slike, Mara je imela cele kupe umetniških slik; čakala sta na vsako novo sliko, ker je k vsaki spadala povest tete Mare. Agata je šivala in molčala. Šivala je dan na dan stare obleke, prenare-jala še uporabne, iz slabih šivala za otroke. Risbe za podjetje je delala ponoči, ko je imela mir pred otrokoma. Matej je pisal svojo knjigo noč in dan, nekaj dni je izostajal ; videvali so ga le pri kosilu. Agata je postala še bolj molčeča in je na vprašanja odgovarjala raztreseno. Im zapaai-li so, da, niti ne sliši, če jo kaj vprašajo, čim bolj je molčala, tem več je mislila. In ko sta otroka spala in Mateja ni bilo doma in je Mara sedla h klavirju ki se ga še ni naveličala, čeprav je bila upokojena učiteljica z glasbene šole, se je čutila Agata varno, da je nesla nekaj umetniških zvezkov v Matejevo sobo in se zasanjala vanje. Pa to niso bile sanje, bilo je hotenje, da pride po za ni več dosti listala po teh revijah, navadno je odprla eno in isto in se zagledala v enonad-storpno vilo, nato obrnila list in gledala načrt. Zgodilo se je, da se je ob taki priliki vrnil Matej ob nenavadni uri. Agata ga je slišala; hotela se je hitro umakniti, čutila se je nekako krivo pred Matejem, kakor da nosi v srcu nekaj, za kar on ne ve. | Pa si je rekla: “Ne, skrivala se Članom društev Najsv. Res, da je tam v Sarberfomi ob našem'skupnem sv. obhajilu ne VITAMIN ST »»d*»»«•** w Mape M ««•**. Sgri« Bsrsssrsa C nebom!” in obsedela. Matej se je začudil, da vidi Agato zaposleno puri njegovi mizi, vendar se je nasmejal: “Ti tukaj?” Agata pa se je naslonila nazaj in ga gledala. Ko je prisedel in pogledal na mizo, je Agata obrnila list, kjer je bila slika vile, in dejala preprosto in odločno: “Ta bo naša.” “Ta je že zdaj naša,” se je smejal Matej. Bil je dobre volje, kakor že dolgo ne. “Lepa je,” je dostavi] ko je listal dalje in razgrinjal slike notranjih prostorov. Agata ga je gledala in 'si dejala: "Zdaj je čas.” Začela je: “Gledala sva je že s tvojim bratom Dušanom. Pravi, da bi jo morali zmanjšati vsaj na dvanajst krat dvanajst. Tp bi bilo potem okoli tri sto tisoč. Pomagal mi je, da sva računala na še čenejšp zidavo. Kakor sem ga razumela, ibi se dalo izbiti še kakih dvajset tisoč. Potem sem mu pravila še o zazidani tretjini, preden dolbimo posojilo. Dejal ie> če bi dali zidati podjetju, kjer sodeluje on, bi podjetje dalo to ] tretjino na up, če plačamo drugo takoj po zazidani tretjini.” “Torej zarote za mojim hrbtom, “se je smehljaje in do-bravoljno obrnil Matej od slik k Agati. “In kdaj in kje se shajata z mojim velespoštovanim bratom inženirjem Dušanom Logarjem?’ ’ Agata ®i umaknila pogleda, temveč se je lagodno presedla na stolu in z uradno ljubeznivim smehljajem odgovorila: “Dragi moj mož, blagovoli odpustiti svoji ženi, da se je pregrešila in brez tvojega dovoljenja poslovno obiskala tvojega inženirja v poslovni zadevi, v poslovnih urah poslovne pisarne gradbenega podjetja.” Agata se je priklonila še vedno s smehljajem na ustih, kakor gospa, ki sprejema čestitke in zahvale svojih podrejenih, ne kakor ženska, ki se zagovarja. Tudi Matej se je priklonil kakor gospod, ki sprejema z zadovoljstvom na znanje ugoden računski zaključek, in je dejal: “Dobro, zelo dobro.” Agata se je zredila in se nagnila naprej: “Dajva rajši zares, Matej 1” “Ti hočeš zmeraj zares, ali ni lepše, kar nj zares? Prav te dni, ki si tako molčala, sem mnogo premišljal o tebi in sebi. Veš, Agata, tebe je škoda zame; jaz vidim sebe na tvoji poti kakor oviro, ki jo moraš .venomer prestavljati naprej, da pridobiš prostora, korak za korakom; pa nočem biti ovira in nočem, da se tvoje moči izčrpavajo ob meni.” “In jaz tudi nočem,” je posegla vmes Agata, “da ti take stvari premišljaš, in nočem, da živiš v misli, da si mi ovira: zakaj vem le to, da si moj »ož, da imava otroka, da smo družina, da imava dolžnosti do družine, ti in jaz. Zato vem da j« tvoja dolžnost, da daš, kar zmoreš, da dam jaz, kar zmorem. (Dalja prihodnjič) Cleveland, O. — Že pred par tedni sem se namenil, da bom povedal, fyako je bilo v nedeljo 9. oktobra v Barbertonu, ko »mo imeli č’.;.ni zveze Najsv. Mena skupno sv. obhajilo, pa me je eden iz fare sv. Lovrenca, to je naš zapisnikar Mr. Meljač, prihitel, tako da je on že puško sprožil poprej ko sem jaz pomeril. Ko sem prečrtal njegov dopis, sem se takoj spomni] bel sed ter zelo dober nasvet izkušenega lovca ali jagra iz 1908. Bilo je v državi Louisiana, južno Od mesta New Orleans, na izapadni strani velikanske reke Mississippi, blizu malega mesta Houma. Zajezdili smo ko, nje (ker takrat ni bilo še oto-jmobilov posebno tam ne) ter drveli dol proti Mexikanskemu zalivu na lov na zajce. Poleg mene je sede] na konju mož z dolgo poraščeno ibrado; sodil sem ga, da je že v desetem kri-?u, a kakor mi je potem sam povedal, da je bil rojen še v Napoleonovem času leta 1804, tako da je živel že v enajstem križu. Tako je bil ta zajčji preganjač že 104 leta star. Ko se je nama dolgoušnik prikazal, pok . . . pok, on prvi, jaz takoj za njim. Razlika je bila le'ta, da je on ustrelil živega zajca, jaz pa šele mrtvega. Ta najina žrtev je bila vsa preluknjana, tako da jo ni bilo vredno pobrati. Nekako srdito in nevoljno se obrne črezatojetni Francoz k meni in pravi: Se ne izplača ustreliti ednega zajca z dvema streloma, bolje bi bilo ustreliti dva zajca iz enim strelom. ‘To je res dober in koristen nasvet. bilo prav popolnoma vse v redu, bila je še precejšna udelež- UU| Uti a J C DC (fiUVVJBUH UMWVW- --- ba in z vsem so nam izvrstno ki se bo vriHl v šoli sv. Vida ne- Ni več dolgo do naše običaj-jesenske prireditve “Fali Festival,” kakor čitam in slišim bo ta naš "Fali Festival,” postregli. Da zelo lepo so se postavili in izkazali farani oziroma člani društva Najsv. Imena v fari Presv. Srca Jezusovega v malem mestu Baifbertonu. Vsa čast jim gre, ako pomislimo da je naša zveza Najsv. I-mena imela šele prvič svoje skupno letno sv. obhajilo v njih fari; kaj bo še? Posebno izrekam čast Fathru Matiju Jagru njih župniku, za tako lepe besede izpred oltar j a v slovenskem in angleškem jeziku nam Članom zveze Najsv. Imena. Rečem vam da se bomo mi člani, kateri smo slišali Vaše besede, na nje spomnili tudi v prihodnjih volitvah našega (zveznega odbora. Res velika škoda, da se deljo 13. nov. bolj ugoden in preljubljen odraslim oziroma starejšim in splošno mnogo bolj zanimiv kot prejšnja leta. Tako pridite člani, odborniki drdštva, kakor tudi pripravljalni odbor prireditve “Fali Festival,” da boste zunanjnim članom lahko povedali o svojem delovaiiju, ter jih s tem povabili pa našo prireditev. Drago članstvo: edino v skupnosti in v združenju je moč. Delujmo skupaj, učimo se drug od drugega, le s tem bomo napredovali. Napredovali bomo v naših posameznih društvih, napredovali bomo v naši zvezi in napredovali bomo »ploh na polju ka- Hiše naprodaj Za eno družino 7 sob, na 427 E. 124. St. odprta v nedeljo od 1 do $. Je prazna. Ključ se lahko dobi na 6704 St, Clair Ave. Za 2 družini na 996 Addison Rd. Z nekaj malega gotovine takoj, po 4 sobe zgorej in spodaj. Za več informacij pokličite A. Ruzick, Broker 4963. (212) Lawrence Bandi, ■o- ouiuura. nes v cvrna bavuo, uu, oc —-----------r r * nas je iz naše fare sv. Vida ta- toliške vere m le tako bomo ko malo udeležilo. Kje ste toili lahikx> postali velika ter močna člani našega društva?? Where obramba proti vsaki nevarnosti were you young members of našega pravega katoliškega our society?' prepričanja in naše svobodne No pa pustimo to. Kar smo domovine Amerike, zamudili, ostane zamujeno. V nedeljo, to je 30. t.n»., popoldne po cerkveni pobožnosti, ki se začne, ob 2 bo naša četrta letna seja v naši farni šoli sv. Vida. Člani našega društva Najsv. Imena, (Holy Name Society) ste vljudno prošeni, da se te seje udeležite v Obilnem številu, vi mladi člani in starejši, kakor tudi častiti duhovniki, da boste tudi vi vedeli o delovanju Zveze društev Najsv. Imena iz do sedaj petih slovenskih župnij v državi Ohio. Pridite v obilnem številu, s 'tem boste imeli priliko: se seznaniti z člani društev Najsv. Imena iz drugih župnij, ki spadajo v našo zvezo. Zelo lepa prilika V East Lake Village je naprodaj 2 akra zemljišča. Ravno tam je naprodaj % akra zemlje, hiša 5 sob in 4 sob hiša. Za pojasnilo vprašajte pri lastniku po 6 uri zvečer ali ves dan v soboto in nedeljo. Prostor je vzhodno od Lakeland Blvd. in severno od E. 367. St. Sam Suecurovich Willoughby, Ohio -(216) Nekdo mora biti za trombo “Ivanka, čemu pa Dorico tako ščiplješ, da cvili in se dere?” Ivanka: "Mi se igramo avtomobil in Dorica je za trombo.” -AND THE WORST K YET TO COME MALI OGLASI STREHE... STENE ŽLEBOVE! Mi vam prihranimo dobiček posredovalca ... Mi izvršujemo vsa dela sami ter imamo 25 let skuS-nje v tem poslu . . Lahka odpla>- K0VKH & SON pokličite EN 2843 V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA SOPROGA IN OČETA Leopold Kolar ki je preminul dne 27. okt. 1942 Sedem let je že minilo,-kar zapustil si naš dom, sedem let pod gomilo hladno spavaš mirno, oče in soprog. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, duša pa naj srečo yilva, tam v raju večnosti. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 27. oktobra 1949. Kaj bi skrbeli za delo! Pojdite v svoje lastno podjetje in boste zadovoljni. Naprodaj je dom za turiste, gostil-hiška soba, jedilnica, licence D-l in D-2, popolna kuhinja, idealno za partije in ienitovanja. Nahaja se na Euclid Ave. Dosti prostor* za parkiranje, lot je 220x660. Eden najboljših nakupov v Clevelandu.- Nadaljne in. MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. Slat ST. TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. DEKLETA in 2ENE Sedaj je čas, da si izberete in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERUNG Suknjo sdi SUIT direktno iz tovarne na WILL CALL po vedno naj-nižjih cenah v Clevelandu. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN SKRBNE MATERE dne 27. oktobra 1944 Draga soproga in mati, sladko zdaj počivaj; duša Tvoja pa pri Bogu naj sveti raj uživa. Žalujoči ostali; JOHN ADAMIČ, soprog , SINOVE in HČERE, ZETJE in ISINAHA, BRAT in SESTRE, VNUKI in VNUKINJE in MNOGI DRUGI SORODNIKI Cleveland, O., 27. oktobra 1949. from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1639 MR. in MRS. FRANK KRAMER predstavljata MIŠMAŠ “Strauss of the Organ" IGRA VSAK PETEK IN SOBOTO Kramer \r Lounge 747 EAST 185th ST. PRIDITE POSLUŠAT SLOVENSKE POLKE IN VALČK^ NA MOGOČNE ORGLE! ZALOŽBI TRIGLAV OPOZARJA na velezanimiv, napet izvirni roman iz sodobnega življenja v slovenskih' krajih JUTRO BREZ SONCA SPISAL IVAN JONTEZ Roman, ki izide v sekaj tednih, bo vsehoval okrog 300 strani napetih prigod, ljubimkanja z nevarnostjo in pogubo, ljubezni in romantike, spletk jm zalezovanja, vere in nevere, obupa in upanja? Pazite na naznanila, kdaj ho nova knjiga aa trgu! BBi iHiiiimiiiiiiiiiimiiiimiHiiMiiimiiiii Jos. Zel© in Sinovi Da lahko pristane n domačem vrtu. — Parapkn, ki mm ga predstavlja gornja stika, bo odgovarjal željam tistih, ki so si želdi tako majhno letalo, da bi z njim lahko pristajali na domačem vrtu ali dvorišču. To letalo se lahko dvigne z najmanjšega vrta ter se dvigne skoro naravnost v zrak. rOOBEBNI 8502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOO D.8 K I 452 E 152nd STREET E A V O D Tel: ENdleott 0588 C B A D : Tel: IV an hue JUS Avtomobili Is voa redno In ob vsaki url na raaptjago. 10 smo vedno pripravljeni a najboljšo postrežbo. iiuiiii? ■ «* AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 27, 1949 rnmmarnm tako POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK “Torej, saj razumete, hotela stjo od cesarja; prijezdil je, da sem vedeti kaj več. štirikrat ali petkrat sem šla nocoj gor ter pritisnila uho na steno . . In on je venomer tarnal in ni nehal tarnati, in niti za treno- ti ravno zdaj tek ni zaprl očesa; prepričana sem . . Kaj ne, to je strašno, tako trpeti, z vsemi skrbmi, ki mu morajo rojiti po glavi! Kajti zmešnjava je tod, drenj in suvanje! Verjemite mi, vsi skupaj gledajo kakor norci! In vedno novi ljudje, ki prihajajo, in vrata, ki se zaloputavajo, in ljudje, ki se srde, in drugi, ki jočejo, pri tem pa pravcata plenitev kakor v izobčeni hiši: častniki, ki pijo iz steklenic in spe v posteljah s škornji na nogah! . . Glejte, cesar je še vedno najspodobnejši; on jemlje najmanj prostora — v svojem kotu, kamor se skriva, da more ječati v miru.” Nato, ko je Henrijeta ponovila svoje vprašanje, je odgovorila : “Kje se bij o? V Bazeilles-u se bij o, že od ranega jutra! Vojak je prišel, konjenik, z ve- takoj poroča cesarju . . Že pred desetimi Iminiutami je maršal objezdil, in zdi se mi, daga hočecesaršedohiteti,kaj-ga oblačijo. Ni še minute, ko sem videla, kako ga češejo in mu lišpajo obraz z vsemi mogočimi rečmi.” Henrijeta pa, ki je zdaj vendar 'že enkrat vedela, kar je želela, se je oprostila. “Hvala lepa, Roza, mudi se mi.” Dekle jo je vljudno spremila do stopnic ter zaklicala za njo: “Iz vsega srca sem vam na razpolago, gospa W eissova. Saj vem, da je z vami mogoče govoriti o vseh rečeh . .” Naglo se je Henrijeta vrnila domov v Voyardsko ulilco. Bila je prepričana, da najde soproga tam; mislila je celo, da ga mora hudo skrbeti, ako je ne bo zagleda) v domačem stanovanju, in zategadelj je še bolj pospešila korake. Ko se je bližala hiši, je dvignila glavo meneča, da ga zagleda tam gori, sklonjenega Skozi okno, kako se ozira po nji, kdaj se(--------j —-------o-, ~r— vrne. Ali okno, še vedno od,pr- v njeno nalogo kot pridna goto na stežaj, je bilo prazno, [spodinja, ki nemo opravlja, Ko je prišla v stanovanje ter kar zahteva dobro vodstvo nje-se cterla :po svojih treh sobah, je odrevenela in srce, se ji je Skrčilo; našla je samo tisto ledeno meglo, v prostorih, ki so se tresli pod neprestanim 'gromom topov. Tam doli so stre-,glasno: ljali neprenehoma. Postavila! gospod Delaherche se je za hip pred okno. Zdaj, | pogie(jat pojdem ...” po izvestju, ki ga je bila dolbi-1 Domislila se je, da je tudi la si je vizlic steni j utranjih j suknjam j ar prenočil v Bapeil-megla do pičice razlagala tres-j]es_u in da utegne ipri njem kaj ketanje krogljemetov in bobne- Zvedeti, ako se je že vrnil. Na- J , in da jo pokrije, se je pošalila njenem soprogu, je odgovori- Zakaj bi se tudi vračal nekaj naravnega, spadajočega . , . ni kakr. la. zgodaj ?” in dejala, da to ni čaa, ob kakršnem se prihaja budit ljudi. Nato, ab prvem vprašanju po “Ni se še vrnil; menim, da pride šele okrog devete zgodaj?" (Dalje prihodnjič) ■o- nega gospodinjstva. Kjer ije bi) njen mož, tam je balo krat-komalo tudi njeno mesto. A nenadoma je zamahnila, stopila od okna in dejala čisto či grom francoskih baterij, od govarjajočih« daljnemu rohnenju nemških — boj, ki se je bil vnel v Bazeilles-u. Zdelo se je ,da se pokanje približuje; bitka je prihajala od minute do minute srditejša. Zakaj se Weiss ne vrne? Tako zatrdno je bil obljubil, da se vrne domov, kakor hitro pride do prvega napada. In strah Henrijete je naraščal; mislila je na zapreke, na pot, ki je pre-strižena, na granate, ki delajo vrnitev preveč nevarno. Morda se je celo zgodila nesreča. Pregnala si je to misel; upanje je dajalo njeni delavnosti trno oporo. Nato jo je za tre- mesto da bi šla ven v Voyardsko ulico, je šla preko tesnega hišnega dvorišča ter si izbrala prehod, ki je vodil v obsežna tovarniška poslopja, gledajoča s svojim velikoiepnim pročeljem na ulico Maqua. Ko je stopila v nekdanji glavni vrt, ki je Ml zdaj tlakovan, tako da je ostajala od njega le še trata, obdana s krasnimi drevesi, orjaškimi bresti iz preteklega stoletja, je najiprej ostrmela nad tem, da vidi pred zaprtimi vrati ute vojaka na straži. Nato se je spomnila, kar je slišala prejšnji dan, da je shranjena tukaj vojna blagajna 7. armadnega zbora; in ču- Iliru A. 1 cvvv/ JV JV — - -- •• ---------o—----- ’ notek obšla misel, da bi šla tja- den vtis je naredilo vse to zla- fcaj, možu naproti. Zadrževala jo je negotovost: morda pojdeta ravno navskriž; in kaj bo z njo, če ga tegreši? Kakšna muka zanj, če se vrne in je ne najde? Sicer pa se ji je zdela drznost, iti zdaj v Bazeilles, FOR CRY OR IP (BOTTLED) OAS Pay only $14.15 down. Small monthly payments, BIGGER AND BETTER THAN ANY OTHER GAS RANGE AT IS NEAR TH$-*s*>&er/mie / . _ ... ■ A »..It »twtrn. 16" x 19" x 1J" (inside H this were just an oic&naiy range, H* low, low priee aright not be quite to exciting. Bet this is e GRAND Gas Benge—the range oi superfine quaAy. Vs big—and it's coinpfefečp equipped. Ten, even tte cooking tap lamp and interesi times ase included at no extra efraege. IPs a Grand range in eeeoy way ...Grand far oocb..,. Grand fas bob •.. Grand fas swan fte most modem kitchen. Came in astd see fas yourself. Cheek &H fatal big featmeec A lig Boks One measurements) A Automatic Oven Heat Coatrol A ExWo-thkk Hbarglas Insulation A Smooth-rolling Broiler Drawer with smokeless pan A Divided Cooking Top A Acid-resisting enamel on work surtoco A Two standard, two hoavy-duty top bams« A Automatic Lighting oi all top humors A Spacious OtensH Compartment A Easy-gHde Utensil Drawer A Cooking Top lamp A medne gautnriy oa these vital parts—the oven bottom and afl burners (replaced H defective). to — govorica je pravila o milijonih — ki je bilo spravljeno v tej uti, dočim so ljurfje tam v daljavi že pobijali drug drugega. Ali v t renotku ko, je stopila na zadnje stopnice, da pride v Gilbertino spalnico, jo je zadržalo novo presenečenje — srečanje, tako nepričakovano, da je šla tiste tri stopnice, ki jih je imela že za seboj, Sipet nazaj, ker ni več vedela, ali se sme še drzriiti, da potrka. Vojak, stotnik, je hitel mimo nje kakor bežeča prikazen in hipoma izginil; in vendar ji je ostalo časa, da ga je spoznala, ker ga je videla v CharlevilleLu pri Gilberti, ko j e Mia še gospa Maginotova. Šla je par korakov nazaj pb ‘dvorišču in dvignila oči do obeh visokih oken j spalnici ,kjer so bile žaluzije še zaprte. Nato se je kratko odločila in šla vsšeno. V prvem nadstropju je hotela potrkati na vrata toaletne sobe, kot prijateljica izza otroških let in leot zaupnica, ki je včasih prihajala ojutraj tako pokramljat. Toda vrata, v naglici naglo zatvorjena, so bila samo priprta. Samo sunila je vanje, pa je stala v kabinetu in nato v spalnici. Bila je soba z zelo visokim stropom, odkoder so padali široki zastori iz rdečega žameta in popolnoma zagrinjali veliko posteljo. Nobenega šuma; vladala je'ohlapna tišina srečne noči — le mirno, jedva slišno sopenje sredi rahlega, razhlapelega parfuma španskega bezga. “Gilberta!” je zaklicala Henrijeta tiho. Mlada žena je bila takoj zopet zaspala, in pod medlo lučjo, ki je padala skozi rdeče zastore na oknih, se je videla njena lična okrogla glavica, ki je bil zdrknila z blazin im se je opirala na golo roko, med va-lovjem čudolepih črnih las. “Gilberta!” Zganila se je in iztegnila, ne da bi odprla trepalnice. “Da, da, z Bogom . . o, prosim vas . . Nato je dvignila glavo in ipounala Henrijeto. , “Ah, ti si . . Koliko pa je pravzaprav ura?” Ko je slišala, da je pravkar bilo šest, jo je obšla zadrega, IMMEDIATE DELIVERY OBLAK FURNITURE CO. 6612 SL Clair Ave. HEnderson 2978 1891 1949 \ • l ' v ' : • Naznanilo in Z^ah*Oala Žalostnega ter globoko potrtega »rca naznanjamo nem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša dobra in ljubljena mati mary Strauss ROJENA ZAJC ki so prevideni s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 27. sep-tembr 1949. Naša draga mati so bili rojeni dne 25. marca 1891 v Bevkah pri Vrhniki. Pogreb se je vršil dne 30. septembra iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zaduš-nico je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga. Po pogrebni sv. (naši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico poleg svojega pokojnega soproga Alojzija. Na tem mestu se prav iskreno ždlimo zahvaliti č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnih mater previdel z svetimi zakramenti, opravil zanje sv. mašo zadušnico, jih spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina ip Sinovi v cerkev sv. Vida in od Um na pokopališče Kalvarija. Za vse to Rev. Baragi najlepša hvala in Bog plačaj za vse stotero. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih veneč* te* ozaljšali mater, ko so počivali na mrtvaškem odru in jim tako izkazali Zadnjo čast. Epako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za dušo pokojnih mater. Prisrčna zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje'avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Naša zahvala vsem, ki so prišli mater kropit ter molit za mir in pokoj njihove duše, prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter mater potem spremili vse do njihovega groba. Iskrena zahvala društvu St. Clair Grove št. 98 Woodmen Circle, podružnici št. 25 SŽZ, ter Oltarnemu društvu župnije sv. Vida za vso pomoč, zlasti pa ker so članice teh društev'molile ob materini krsti sv. , rožni venec. Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prvovrstno postrežbo in pa tako vzorno vodstvo pogreba. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na en ali drugi način kaj pomagali ob tej grenki uri, ko smo izgubili ljubljeno mater. A Vi, draga mati, sladko spite v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda, duši Vaši blagi pa večni mir. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vaše trpljenje in skrbi, ki ste jih doprinesli za nas, da ste nas dobro vzgojili. Vedno se Vas bomo spominjali v molitvah, a Vi pa se spominjajte na nas, da bi bili enkrat združeni vsi: Nad zvezdami! Dotlej pa: 'Sladko spite, se spočijte in večna luč naj sveti Vem, pa ▼ nebesih za nas prosite, da pridemo v sveti rej. Vaši žalujoči otroci: LOUIS, RUDOLPH, HENRY in FRANKIE STRAUSS, sinovi MARY poroč. PIKS, STEPHANY poroč PUSHMEYER, in SOPHIE poroč. PETELIN, hčere VNUKI in VNUKINJE Pokojna zapušča tudi brata-VINCENT SEITZ Cleveland, Ohio, 27. oktobra 1949.