DRUŠTVENIK
LETO 1931 — ŠTEVILKA 2
Prosvetni program
Prosvetna Zveza sestavi vsako leto pred začetkom sezone, to je pred jesenjo, program za prosvetne večere v Ljubljani, katerega potem posamezna društva po ostalih večjih krajih nekoliko sicer spremene in prilagodijo svojim razmeram, v veliki meri pa kar osvoje, dalje sestavi program za socialno gospodarske tečaje, ločeno za kme-tiške in delavske kraje in ne nazadnje program za ljudsko univerzo ljubljanske radio-postaje. S tem sestavi ogrodje programa za velik del javnega prosvetnega dela v svojem področju.
Ta nalog;a PZ je ena najtežjih, najodgovornejših in najvažnejših. V malenkostih se ta program sem in tja kritizira, vsem ni nikdar mogoče ustreči, v celoti pa lahko rečemo, da se ta program priznava in upošteva. Do sedaj še ni nihče predlagal boljšega programa.
Pri sestavi tega- prosvetnega programa se mora PZ najpreje odločiti, ali naj izvaja program za daljšo dobo, ali naj ga sestavi za dolgo bodočnost, ali pa naj ga sestavi samo za vsako leto posebej in upošteva samo aktualna vprašanja dneva, važne dogodke tekočega leta in vsakokraten okus, želje in potrebe občinstva. V tem pogledu skuša PZ hoditi srednjo pot, vpoštevati sicer tekoče potrebe in dogodke, vendar pa vršiti prosvetno delo pod vidikom večnosti.
Ravno tako skuša PZ v harmonično enoto zliti pri svojem programu izobrazbo v ožjem pomenu besede z vzgojnim delom. Pri tem se dobro zaveda, da je zlasti za mladino in naraščaj vzgojna plat vsaj tako važna kakor izobraževalna. Pri tem se drži PZ ©»sla
pesnika Gregorčiča: »le tisto omiko jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo: vse troje.«
Pri tem se PZ dobro zadeva, da je samo naslednica nekdanje »Krščanske socialne zveze«, zato skuša vzgajati in izobraževati svojega človeka ne kot osamljenega poedinca, ampak kot socialno bitje. Kot tak je vsak član njenih društev v prvi vrsti član prve in najvažnejše socialne celice, to je družine. Zato je PZ vsa leta sem posvečala veliko pozornost družini. Njena zasluga je, da so se že skoraj splošno vpeljali in tudi obdržali vsakoletni materinski dnevi. Tudi na očete ni pozabila.
Veliko se je trudila ves čas za vzgojo zdrave stanovske zavednosti, stanovska vzgoja in izobrazba zavzema v njenem programu odlično mesto. Pri tem pa ne pozabi nikdar na krščansko solidarnost stanov. V tem okviru ne pozabi tudi na praktično stanovsko izobrazbo.
Za javno delo store včlanjena prosvetna društva že s tem silno veliko, da vzgajajo celo vrsto odbornikov za javno poslovanje. Dcber društveni odbornik dobi dobro podlago pri svojem odborniškem delu za vodstvo sej, za sestavljanje zapisnikov, za vodstvo blagajniških knjig in sestavo bilanc, za vodstvo in upravo knjižnice i. t. d. Tak odbornik bo gotovo poraben tudi za odbor v različnih zadrugah, za občinski odbor in za druge javne korporacije. PZ pa upošteva to javno delo tudi posebej v svojem prosvetnem programu. O komunalni politiki, o zadružništvu se zlasti pri prosvetnih tečaiih za fante zelo veliko predava. Tako skuša PZ po svojih društvih dati članom ne samo praktično usposobljenost, ampak tudi
idejno podlago za požrtvovalno, nesebično javno delo.
Za narodno državo je naša prosvetna organizacija že pred njeno ustanovitvijo mnogo storila. Njen ustanovitelj dr. Krek je v neštetih predavanjih po prosvetnih društvih širil jugoslovansko misel. Zato ni čudno, da so zlasti člani in članice teh društev nabrali ogromno število podpisov za majniško deklaracijo. Po ustanovitvi kraljevine Jugoslavije so naša prosvetna društva pod vodstvom Prosvetne Zveze skušala predvsem razširiti in poglobiti poznanje naših bratov Srbov in Hrvatov. Pri prosvetnih večerih, pri tečajih in tudi pri posameznih predavanjih je imela v ta namen celo vrsto predavanj. Tudi pri sestavi izletov in potovanj se je vedno na to mislilo. V programu PZ je bila ves čas tudi državljanska vzgoja. Ta naloga je v odboru PZ dodeljena kot poseben referat posebnemu odborniku. Pri tem pa Zveza ni nikoli pozabila na brate v inozemstvu. Z izseljenci in brati
za mejami ima m?l:k"tera organizacija toliko stikov kakor ona. To delo je nsšio tudi svoje priznanje v tem, da je kraljevič Andrej prevzel protektorat nad Prosvetno Zvezo.
Zveza pa ne gleda preko mej samo na neodrešene brate in izseljence, preko nacionalnega programa uvažuje tudi program humanitete, program krščanskega bratstva med vsemi narodi. Vzporedno s tem upošteva pri izobraževalnem programu tudi svetovno obzorje.
Ne bila bi PZ dcbra narodna in državna ustanova, če ne bi pri vsem svojem vzgojnem delu upoštevali tudi poglobitve verstva.
Pri vsej tej mnogoličnosti vidikov in ozirov, pod katerimi sestavlja svoj prosvetni program, si PZ laska, da vsaj skuša njen program biti zaokrožena enota, ne samo za eno leto, ampak za vsa leta, da ta zaokrožena enota vzgaja in izobražuje naše ljudstvo z urejeno kulturo.
Društvo in njegov odbor
I. Predsednik.
Poslovnik Prosvetne zveze določa v § 14.:
>Predsednik ali podpredsednik vodi društvo in je zastopa na zunaj, predseduje odborovim sejam in občnim zborom ter izvršuje društvene sklepe.
Vsako društveno listino, razglasilo in potrdilo podpisujeta pedsed-nik (če je ta zadržan, podpredsednik) in tajnik. Blagajniške zadeve podpisujeta predsednik (če je zadržan, pa podpredsednik) in blagajnik.«
Ker predsednik vodi društvo in je zastopa na zunaj1 je tudi v prvi vrsti odgovoren za delo društva. Ako društvo spi, zadene krivda v prvi vrsti predsednika. Res ne more predsednik sam vsega, ako niti odborniki niti člani nimajo smisla in veselja za društveno delo, vendar je v prvi vrsti naloga predsednika, da pri tova-
riših vzbudi smisel za društveno delo. Žal prevečkrat mislijo društveni predsednika, da so oni sami vse, da drugi odborniki nimajo druge naloge, kakor lepo ubogati ali pa celo biti napisani samo radi imena in radi pravil, tako da med letom niti sami ne vedo, da zavzemajo tudi mesto v društvenem odboru. Potem je razumljivo, da nimajo veselja za delo, da se tudi ne zavedajo nikake odgovornosti za delo društva. Zgodi se velikokrat tudi nasprotno, da dru-štveniki izberejo predsednika, po katerem sami vedo, da ne bo nikoli delal in se za društvo brigal, pa mislijo da je prav, ako da društvu svoje sloveče ime na razpolago. Tudi to je neopravičljiva napaka in dostikrat se društvo samo s tem obsodi na brezdelje.
Pravilno je, da si društveniki izberejo predsednika, ki ima res veselje, sposobnost in tudi čas za dru-
št veno delo. Prav je, da si ne izberejo koga izmed najmlajših, ker mora biti predsednik mož, ki se tudi zaveda odgovornosti za društveno delo. Pri tem mislim na odgovornost v pravnem oziru, ker je predsednik odgovoren, ako društvo prekorači svoj po pravilih določeni delokrog, ako ne prijavi pravilno svojih prireditev in sploh ne izvršuje vseh dolžnosti napram oblastem. Dalje mislim pri tem na moralno odgovornost, ker mora predsednik gledati na to, da so vsi nastopi in prireditve društva na taki moralni višini, da ne trpi ugled društva in njegova načela.
Samo po sebi razumljivo je, da mora biti predsednik društva samo društvenik, ki ima pri tovariših ugled in ki zna voditi društvene seje ter občne zbore in druge prireditve. Ne sme biti pri tem okoren. Noben nepričakovan izreden dogodek ga ne sme spraviti takoj iz ravnotežja, mora pač imeti primerno prisotnost duha.
Zelo potrebno je, da predsednik ni dostopen za različne malenkostne spletke, osebne intrige in spore med posameznimi skupinami v društvu, ki se pogosto pojavljajo po društvih in dostikrat ubijejo prej živahno društveno delo po društvih.
Zelo koristno je, ako je predsednik dober poznavalec ljudi, njihovih značajev in zmožnosti, da v posameznih slučajih pravilno razdeli delo in vloge; od tega je velikokrat odvisno, ali ostane društvo življenja zmožno sli ne.
Posebno važno pa je, da društveni predsednik, kar se tudi včasih zgodi — sam ne ubije pri vseh članih veselja za delo, da ravno iz pretiranega čuta za odgovornost misli, da bo njegova odgovornost najmanjša, ako se nič ne dela.
Kakor se vidi, je veliko treba za dobrega društvenega predsednika, zato je za društvo velika sreča, če ima predsednika, ki zna društvo prav voditi, da živahno v pravi smeri in z lepim uspehom dela.
Ko! ko stane radloaparat
in kakšnega naS si kup:mo?
Marsikdo bi si rad kupil radio-aparat, pa ne ve, kakšen aparat bi bil zanj najbolj primeren in koliko tak aparat stane. Zato objavljamo sledeča pojasnila:
Radioaparati se dele na tri skupine. Prva skupina so detektor-s k i aparati, druga baterijski aparati, tretja skupina pa aparati za priključek na električni tok.
Najcenejši in najenostavnejši so detektorski aparati. Te je mogoče uporabljati v območju okrog 30 km od Domžal, kjer stoji naša radio-oddajna postaja. Ozemlje, kjer je možno poslušati na detektorski aparat, dobimo, če na zemljevidu narišemo krog tako, da so v središču
Domžale, razdalja od Domžal do oboda kroga pa znaša 30 km. Vsi kraji, ki padejo v ta krog, morejo poslušati našo postajo popolnoma čisto in razločno. Seveda s tem ni rečeno, da se v večji razdalji to ne da, temveč ta razdalja je le nekaka približna meja, do katere je sprejem dovolj močan. Detektorski aparat je zelo enostaven ter ne potrebuje ne elektrike in ne baterij. Vsa naprava ima le anteno, detektorski aparat in slušalko. Cena celotnega aparata z vsemi potrebščinami se- giblje med 200—500 dinarji. Kakor razvidite iz tega, tak aparat res ni drag ter si ga more nabaviti gotovo vsak izmed naših bralcev, zlasti, ker jih prodaja naša oddajna postaja (Ljubljana, Mi-

klošičeva cesta 5) tudi na zelo ugodne obroke. — Z detektorskim aparatom je mogoče poslušati našo postajo tudi z večjim številom slušalk. Ob ugodnih razmerah pa se da dobiti nanj celo nekaj inozemskih oddajnih postaj.
Druga skupina aparatov pride v poštev tam, kjer je oddaljenost od Domžal večja kot okrog 30 km, ali pa tam, kjer hočejo poslušati zlasti inozemske postaje na zvočnik, nimajo pa na razpolago električnega toka. Ti aparati imajo posebne žarnice, tako imenovane elektronke, po katerih se ceni jakost aparata. Tako se dobi n. pr. na aparat z eno elektronko poleg Ljubljane okrog 15 inozemskih postaj na slušalke. Cena takemu aparatu z vsemi potrebščinami je okrog 700 Din. Z aparatom na dve elektronke se dobi že večje postaje dovolj močno za zvočnik. Tak aparat stane okrog 1000 Din. Na troelektronski aparat se dobi že okrog 20 postaj na zvočnik. Cena mu je od 1500 do 2500 Din. Aparat na 4 elektronke sprejema že okrog 50 postaj. Večji aparati pridejo v poštev le za posebne razmere in zahteve. Povprečno lahko cenimo, da stane baterijski aparat tolikokrat po 900 Din, kolikor elektronk ima. Baterijski aparati potrebujejo za svoje delovanje posebnih baterij. Ena od njih je akumulator, ki ga je treba polniti v bližnji elektrarni približno vsakih 20—30 dni. Druga baterija pa je tako imenovana »suha« baterija, ki jo je treba po uporabi okrog 4—6 mesecev na novo nabaviti. Cena baterije se suče med 100—200 Din, za polnitev akumulatorja pa računajo elektrarne okrog 10—15 Din. S pomočjo baterijskih aparatov je mogoče ooslušati radio tudi v najbolj oddaljenih krajih, možno ga je vzeti s sabo v naravo, v gore itd.
Tretja vrsta so pa aparati za električni tok. Že ime pove, da jih je mogoče rabiti le tam, kjer je lektrični tok. In sicer potrebujejo
ti aparati v prvi vrsti izmunični ali vrtilni tok. Za istomerni tok se taki aparati ne dobe v tako dobri izdelavi. Za tak aparat potrebujemo miren tok, ki ne utriplje preveč. Imeti ga moramo seveda ves dan na razpolago, ker sicer ne moremo poslušati. Kjer so ti pogoji dani, je tak aparat najbolj priporočljiv. Ravnanje z njim je namreč prav tako enostavno, kot n. pr. ravnanje z električnim likalnikom. Aparat le priklopimo, pa že poje. Nobene skrbi nimamo z njim, nobenega oskrbovanja ne zahteva. Aparati na tok so nekaj dražji od baterijskih. Cena troelektron-skega aparata, ki sprejema okrog 30 postaj na zvočnik, stane z zvočnikom vred okrog 3500—4000 Din, štirielektronski stanejo 5500 Din in več.
Razume se, da so cene, ki smo jih tu navedli, le povprečne cene. Veljajo pa že za boljše naprave, tako da moremo dobiti radioaoarate tudi že dokaj cenejše, a tudi dražje. Svetujemo pa vedno kupiti nekaj dražjo pa boljšo napravo, kot pa najcenejše, kar velja seveda tudi za vsako drugo blago.
Vsakemu, ki si namerava kupiti radio, pa svetujemo sledeče: obrne naj se osebno ali pismeno na našo radio-oddajno postajo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. Tu bo imel na razpolago veliko izbiro res dobrih aparatov, tako da bo gotovo dobil kaj zase primernega. Že iz teh vrstic pa razvidite, da so cene radio-aparatov že tako nizke, da si more nabaviti vsaj detektorski aparat vsak naš naročnik. Boljši posestniki pa si že lahko nabavijo več-elektronsko napravo, tako da rnore s pomočjo zvočnika poslušati hlkrati vsa družina.
Preiskavati lastne napake, pravijo nekateri, je zapravljanje časa; kajti to spada v področje tvojih prijateljev in
sosedov.
Katoliška prosvetna orsanizac.ja
v Nemčiji
Dobro in koristno je, da se mali	zvan ljudsko gospodarski in držav-
narodi učijo pri večjih narodih, kako	ljanski. Drugega tečaja se ponavadi
uravnati gospodarsko, politično, ver-	udeležujejo zastopniki delavstva, di-
sko in kulturno gibanje v narodov	jaki, ljudskošolski učitelji, trgovci
blagor. Ni čuda, da je tudi ustano-	in rokodelci. Slične katoliške ljud-
vitelja našega katoliškega pokreta,	ske visoke šole nahajamo še v Osna-
dr. Kreka, nanesla ukaželna pot v	bruck, Heimgarten, Neisse, kjer se
Nemčijo, kjer je v Munchen Glad-	vrše visokošolski tečaji za dekleta
bachu našel eno prvih katoliških	in žene, dalje v Essen-Heidhausen,
prosvet. ustanov Nemčije. M. Glad-	v Marienbuchen in katoliška social-
bach je za Westfalsko in lahko re-	na visoka šola Seehof in Kochel. To-
čemo za katoličane v Nemčiji: za-	vrstnega šolstva pri nas pogrešamo,
četek in konec. Tu deluje že skoraj	vsled tega tudi naše prosvetno delo
50 let stara centrala pod strokovnim	le polagoma ijapreduje. Naša dolž-
vodstvom prvovrstnih učenjakov na	nost je, da tudi v tem pogledu dose-
socialnem, gospodarskem in narodno	žemo svoj cilj, to je ljudsko visoko
vzgojnem polju. Od tod so zahajali	šolo v Ljubljani.
v katoliška društva predavatelji. Od	Leta 1929 so se katoliške orga-
tod se pošilja na stotisoče in sto-	nizacije v Porenju združile v močno
tisoče brošuric med članstvo širnega	centralo, ki se imenuje glavni izob-
»Volksvereina«. Tu je zagledalo na	raževalni odbor (CBA) in ima svoj
tisoče in tisoče vzgojnih del luč sve-	sedež v Kolnu. Njegova organizacija
ta. Ta centrala se je omejila bolj	je najbolj podobna naši Prosvetni
na polje predavanj in na izdajanje	zvezj jn tvori delovno občestvo za
brošur in publikacij. Do zadnjega	ljudske visoke šole, za ljudske odre,
časa je vodil to centralo dr. Pieper	fj][m jn radio. Zboruje štirikrat na
in ena njegovih glavnih zaslug je ta,	jet0i in sicer v jeseni, pozimi, spo-
da je ravno Volksverein imel naj-	mladi in poleti. Lansko leto se je
večje zasluge, da je ostala Nemčija	osnovalo novo delovno občestvo: za
po letu 1918 enotna in nerazdeljena,	knjižnice, dalje za petje in glasbo.
Iz M. Gladbacha izhaja današnji vo-	xa centrala zastopa interese delav-
ditelj Nemčije, dr. Bruning. Prav ta	skijli fcmetiških, stanovanjskih, iz-
Volksverein je deloval v najtesnej-	obraževalnih društev. Zasluga te
ših zvezah s katoliškim centrumom.	centrale je, da sta se osnovali med-
Večletni poizkusi in praksa je	narodni katoliški zvezi za radio in
voditeljem te centrale pokazala, da	za film. V te, mednarodni katoliški
se doseže trajen uspeh edino le z	zvezi ima tudi Prosvetna zveza svo-
daljšimi tečaji. Zato so osnovali	jega zastopnika.
ljudsko visoko šolo v Paderbornu,	Tretja katoliška prosvetna cen-
imenuje se Frantz Hitze Haus in jo	trala je Leo-Haus v Miinchemi. Ta
vodi dr. Heine. Vsako leto v zim-	centrala združuje vse katoliške or-
skem času se zberejo mladi katoliški	ganizacije na Bavarskem in vodi sle-
kmetje na tej šoli, kjer preživijo tri	deče naprave: katoliško šolo za de-
mesece. Udeležencev, ki prihajajo iz	lavce in delavke, prireja stalne te-
Nemčije, pa tudi iz inozemstva, je	čaje za mladega delavca in mladega
40 do 50. Poleg tega glavnega te-	kmeta. Vsako soboto ima na 20
čaja je 6 tedenski poletni tečaj, tako	okrajih v Miinchenu socialne tečaie
za delavstvo, vodi ljudsko visoko šolo Seehof, dalje šolo za delavke v zavetišču Annabrunn, ima obširno izposojevalnico diapozitivov in fil-. mov, tudi sama je že napravila nekaj lastnih filmov.
Prezreti ne smemo tako zvano St. Benno Bildkammer, to je največje izposojevalnice skioptičnih slik v Nemčiji, ki ima svojo centralo v Dresdenu.
D R O
Ez prosvetsm organizaciie
Novi društveni znaki. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je dne 19. jan. 1931. št. 1324/1. sporočila Prosvetni zve*'' sledeče:
Na Vašo prošnjo z dne 15. dec. 1930. št. 1659 odobravam v smislu § 94. uredbe Ministerstva za notranje posle z dne 26. febr. 1917. drž. zak. št. 79, da smejo člani Vaše Zveze nositi d.uštvepi znak, ki ga predvidevajo Vaša pravila. Odobreni obris znakov je predložen. Taksa za to rešitev je plačana in na vlogi predpisno uničena. Pomočnik bana dr. Pirkmajer.
Gotovo že člani težko čakajo teh novih znakov. Znaki so izdelani po načrtu arh. ing. I. Pengova ter vsebujejo simbolične cilje in namene Prosvetne zveze. Znaki so izdelani na emajlu v štirih barvah, središče znaka je križ v obliki goreče bakle, za njim solnce in pod solncem odprta knjiga, okrog rožnati okvirček. Znaki so izdelani v jugoslovanskih barvah in kaj lepo predstavljajo naš program, ki je krščanska prosveta v znamenju vere in ljubezni do domovine. Znaki se naročijo pri Prosvetni zvezi vLjubljani, Miklošičeva cesta 5. Ako se naroči 10 znakov skupaj se dobe po 7.50 Din, v podrobni pa po 10 Din. Prosimo, da društva takoj naroče omenjene znake.
Kam bomo potovali letos? Dodatno k tozadevnemu članku v zadnji številki sporočamo, da organizira PZ še naslednja potovanja:
1. V Dalmacijo. Od 15. junija do 22. junija. Iz Sušaka odplove ladja tako, da obišče vsa dalmatinska mesta in večje otoke. Tega potovanja se bo najbrž udeležilo pevsko društvo »Ljubljana«, ki bo istočasno imelo koncert na Sušaku, Dubrovniku in na Rabu, cena 1.400 Din.
Iz tega članka spoznamo, da tudi naša prosvetna matica krepko koraka po onih potih, katere so nemški katoličani spoznali za sodobno izobrazbo najbolj primerne, zaostajamo edino le na polju filma in na polju ljudskih visokih šol. Deloma nadomeščamo to z ljudsko visoko šolo v radiu in s prosvetnimi večeri v Ljubljani.	V ^.
B I Ž
2.	Potovanje v Švico in Francijo traja od 15. julija do 27. julija. Izletniki obiščejo v Švici Einsidel, Zurich, Pariz, Bordeaux, Lurd, Marsailles, Nizo, Milan, Padovo, Benetke. Vse potovanje stane 3.800 Din.
3.	Na kolonijalno razstavo v Pariz s 5 dnevnim bivanjem v Parizu. Odpotujejo izletniki 10. julija in se vrnejo 18. julija. Naj-»ecja letošnja privlačnost bo brez dvoma kolonijalna razstava v Parizu in izletnikom bo dana prilika, da so v Parizu 14. julija na francoski narodni praznik, ko so v Versaiilles tkzv. velike vode. To potovanje bo stalo 2.900 Din.
Naša knjižnica
Vezite knjige. Tudi v naše kmetiške Ihiše pride premnogo dragocenih knjig. Predleti je izdala Mohorjeva družba Lampe-Krekcove »Zgodbe sv. Pisma«, sedaj izhaja že več let »Zgodovina slovenskega naroda«, enako »Življenje svetnikov« in še mnoge druge. To so dela, ki pri tako majhnem narodu, kot smo mi Slovenci, ne izidejo niti vsakega pol stoletja in tvorijo dragoceno vrednoto za cele rodove. Nepopravljiva škoda in velik greh je zato, če se take knjige polagoma uničijo. Enkrat se izgubi nekaj listov, drugič padejo iz nje drugi in v kratkem je knjiga brez vrednosti. To je mogoče preprečiti le na ta način, da večja dela, ki izhajajo v snopičih, skrbno spravite in ko je kak del zaključen, ga daste trpežno vezati, kar ne stane preveč. Prav tako je z listi. Kjer ste naročeni na »Mladiko«: ali na »Ilustriranega Slovenca«, ne pozabite dati tega ob zaključku letnika takoj vezati, kajti le na ta način ostane ohranjena Vam in vaišim potomcem dragocena knjiga.
Nove knjige. Pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani je izšel zadnje tedne 36. zvezek »Ljudske knjižnice«, ki obsega prelepo povest francoskega pisatelja Pierra L'Ermieja DEKLICA Z ODPRTIMI OČMI. To knjigo prav toplo priporočamo našim dekletom in
zahtevajte, da jo vaše društvena knjižnica takoj naroči, ker jo boUete brale res z velikim pridom in užitkom.
France Veber: SV. AVGUŠTIN. Zbirka »Kosme««. Zbirka poljudnih znanstvenih in drugih spisov — »Kosmos« — se ni mogla priijtii lepše nego z izdajo pričujoče Vetrove študije o sv. Avguštinu. S tem smo tudi Slovenci vredno proslavili tega izrednega in edinstvenega duha, velikega človeka, misleca in svetnika, »ki se ga mora ob 1500 letnici njegove smrtii enako hvaležno ter dostojno spominjati obojna, svetska in cerkvena Evropa«, kakor prav; pisatelj v uvodu. Tam tudi izvemo za smernice, ki so pisatelju oblikovale pričujoči spis. Pisatelj predvsem ni skušal podati toliko sliko Av-guštinove osebnosti, kolikor podobo njegovega idejnega sveta. Za nas je najvažnejše še to, da je pričujoča zgodovinska razprava podana ne kot samo sebi namenjeno znanstveno delo, marveč z vidika pisateljeve lastne usmerjenosti in tako z vidikov sodobnosti. To je bilo mogoče pač le zato, ker je notranja problematika Avguštiinovega časa tako sorodna s težnjami današnjih dni, ko se človeštvo zopet enkrat tragično razdvojeno vrača k središču vesoljstva, po poti osebnosti k Bogn, in prav zaradi tega skuša najti pot, ki bi nas vodila iz pesimizma v optimizem, iz agnosticizma k svobodnemu spoznanju in priznanju resnice. Tako je zaradi osnovne perspektive Vebrov spis sploh edinole mogel postati »poizkus kulturnozgodovinske apologije življenjskega idealizma in svetozornega optimizma. Delo je za-dobilo na ta način mimo zgodovinske oznake močan sodobni kulturno-aktivni življenjski poudarek, kar je povsem v redu: saj je tudi znanost zaradi življenja in človeka, ne pa zaradi sebe.
Ivan Pregelj: MAGISTER ANTON. Zbirka domačih pisateljev. Izbrani spisi Ivana Preglja imajo v prvi vrsti namen, zbrati ves pomembnejši pisateljev literarni tekst in sicer v avtorjevi osebni redakciji. To je bilo res že neobhodno potrebno saj spričo pisateljeve izredne pLodovitosti že davno nikomur ni bilo mogoče vzdržati pregleda čez njegovo delo. Kakor izvemo iz pisateljevih opomb, je pričujoče delo v sedanji, knjižni obliki izšlo »snovno in oblikovno popravljeno in razširjeno«. Radi tega je spis v celoti knjižna novest. Prvič je namreč roman »Magister Anton« izšel leta 192.9/30 v goriški »Družini«. Roman obsega dva dela z naslovi »Trije žerjavi« in »Dobri pastir«. Ideje dela je pisatelj sam izrazil v mottu, ki je vzet iz Sv. pisma: »Kaj se Vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zajde, ali ne pusti na gorah devet in devetdesetih in gre iskat tiste, ki je zašla?« In: »Dobri pastir da življenje za svoje ovce. Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovco ni skrb.« Glavna postava romana je »magister«
Anton od Mahničev, podoba takega dobrega pastirja, ki gre od dežele do dežele, samo da .bi našel in rešil propada sina nesrečnega odpadnika Jurija Straddota — »izgubljeno ovoo« Pavla Skalca. Dejanje se godi v času reformacije na Kranjskem in na Krasu v 16. stoletju.
Franfois Mauriac: GOBAVCA JE POLJUBILA. Leposlovna knjižnica. Franfois Mauriac je umetnik svetovnega slovesa. —• Dasi odličen katoličan, ga je treba imenovati med onimi, ki danes zavzemajo vodilna mesta v francoski književnosti. Dr. St. Le-ben, ki je napisal v slovenskem jeziku doslej najizčrpnejšo študijo o njem, pravi: »Poleg francoske mi nobena književnost take bogata na darovitih pisateljih... ki so bili pr stni umetniki in prepričani verniki obenem.« Ta prodor katoldčanstva v umetnosti, kakor tudi sicer v kulturnem življenju, je viden danes vsepovsod. Izdaja je naravnost vzorna. Arh. Jože Mesar je knjigo razkošno opremil, tako da nudi po svoji zunanji opremi in v tipografskem ozira največji užitek očem. Tudi prevod je lep in razodeva pesniškega prevajavca (Edi Kocbek) in jezikovno izbrušenost slavista (J. Šolar). Lapi-darno pisani uvod (Jak. Šolar) nam nudi kratek, a izčrpen in pronicav pogled v pisateljevo umetniško ustvarjanje.
Felix Timmermans: ŽUPNIK IZ CVE-TOCEGA VINOGRADA. Leposlovna knjižnica. — Podati nam v prevodu pričujoče delo, je bila vsekakor sre*na misel, zakaj povest »Župnik iz cvetočega vinograda« predstavlja odlično umetnino in delo kri-stalno-čiste lepote. Pisatelj Felix Timmermans je Flamec in velja v svoji domovini za izreden literarni in umetniški pojav. Njegova nedcs3Žna pesniška govorica očaruje njegove rojake prav tako kakor duhovna globina njegovih del, ki v skladu z vonjem domače grude diha optimizem na zunaj preprostega, a na znotraj tako globoko potrebnega življenja. Pa tudi izven meja svoje domovine ga poznajo in brez pridržka priznavajo njegove umetniške vrline, n. pr. Nemci, ki ga zelo prevajajo. Tudi našo povest so že prevedli, prav tako Italijani. Gotovo pa se bo priljubil tudi nam Slovencem, saj je veji ko sorodnosti med našo in flamsko dušo.
Cirilova tiskarna v Mariboru je pa izdala pred kratkim prvi snopič že dalje časa napovedanega VINETOVA. To je slovito delo znanega nemškega pisatelja K. Maya, ki je gotovo eden najbolj čitanih pisateljev svetovne literature in ga zlasti fantje kar požirajo, ne berejo. Opisuje nam u izredno napeti obliki življenje in čudovite dogodke med Indijanci. Priporočamo jo našim ljudskim knjižnicam zlasti zato, ker bo gotovo marsikomu šele tako napeto delo vzbudilo tako prepotrebno veselje do branja. Vsak mesec izide en zvezek, ki tvori zaokroženo celoto, do božiča bo pa vse delo končana
Iz radijskega zvočnika
Radio pri nas in drugod. Radio napreduje pri nas nekoliko počasneje, kot pa v drugih državah. Vendar šteje naša država že okrog 45.000 naročnikov radija, od katerih odpade okrog 7000 na Slovenijo. Ker smo poljedelska država, se ozira radio pri nas v prvi vrsti na kmetski stan. Kmetskemu življenju je posvečena cela vrsta strokovnih predavanj za gospodarje in gospodinje. Vršijo se stalni prenosi iz podeželnih krajev. 2al vsled težkih denarnih razmer našega kmeta radio na deželi še ni dosti razširjen. Zato se prizadeva naša oddajna postaja oskrbeti zlasti kmetom radioaparate po posebno ugodnih cenah in ugodnemu odplačevanju.
V sosednji Avstriji je zrastlo število naročnikov radija že preko 450.000, torej za 10 krat več, kot pri nas, dasi ima Avstrija za polovico manj prebivalstva, kot mi. Tudi gmotne razmere so v Avstriji slabše od naših. To ogromno število izvira od tod, ker je radio v Avstriji star že 6 let, medtem ko delajo naše postaje še le dve leti. Seveda so tudi velika avstrijska mesta vzrok tega velikega števila, kajti mesto so tudi v Avstriji bolj dostopna za radio, kot pa dežela. Od avstrijskih postaj sprejemamo pri nas zlasti Gradec in Celovec zelo dobro tudi po dnevu, ko je na splošno sprejem slabši.
Na Ogrskem se radio tudi hitro razvija. Budimpeštansko postajo, ki je zelo močna ter ima izboren spored, slišimo pri nas zelo dobro. Zanimivo je, da so si na Ogrskem nabavili radio vsa županstva, tako da morejo prebivalci vasi dobivati potom radija strokovna predavan'3
Romunija se sli&i zadnje čase po svoji sijajni postaji Bukarešt po celi Evropi. Radio pa je tam šele v pričetku razvoja ter gre približno isto pot navzgor, kot pri nas.
Tudi Bolgarija, ki je na tem polju dosedaj stala ob strani, se je pričela gibati. V Sofiji so zadnje tedne dogradili malo postajo (val 319 m, energije 1 Kw), ki je pričela z poisku-snimi oddajami.
Na Grškem radija še nimajo.
Italija je v radiju za drugimi velikimi državami daleč zaostala. Zadnje čase pa si prizadeva, da bi dvignila število svojih naročnikov. Podobno kot na Ogrskem, so si občine morale nabaviti radio aparate. Postaje Rim in Milan se pri nas prav dobro slišijo. Nameravajo pa zgraditi celo vrsto novih od-
dajnih postaj, med drugimi tudi eno v Trstu. Na Primorskem dobe naši rojaki dovoljenje za radio le s težavo. Je pač Ljubljana blizu!
Izreden dogodek zadnjega časa je otvoritev nove moderne oddajne postaje v Vatikanu, ki jo je otvoril dne 12. t. m. sv. oče papež sam. Imel je ob tej priliki pomembea govor na katoličane vsega sveta. Postaja pa je tudi tako zgrajena, da se sliši po celem svetu. Z njeno pomočjo bo lahko papež vsak čas govoril vsem škofom, misijonarjem ter vernikom.
Nemčija je v pogledu radija prva v Evropi. Njeni abonenti presegajo že število 3,500.000. Pretekli mesec je otvorila zopet dve velikanski novi postaji (Miihlacker in Heilsberg), ki se slišita po vsej Evropi čudovito močno in razločno. Nemške šolske oblasti vpeljujejo radio tudi v šole, tako da se vrši pouk nekaterih predmetov (tuji jeziki, petje, zemljepis itd.) potom radija.
Francija je zgradila na meji Nemčije tudi veliko novo postajo Strasburg. Med velikimi državami opažamo, da postavljajo zlasti na meje zelo močne postaje, ka imajo seveda gotove propagandne namene. Kot odgovor na to postajo je zgradila Nemčija Muhlackersko postajo, tako da opazujemo na tem polju gotovo tekmo. Tudi sicer namerava Francija povišati število svojih oddajnih postaj.
Na Poljskem je radio tudi zelo razvit. Zadnje čase so Poljaki zelo ojačili svoje postaje. Zlasti Katovice in Lvov se pri nas zelo dobro slišijo. Kot odgovor na ta ojače-nja so zgradili Nemci svoj orjaški Heilsberg v Prusiji, da bi z njim v obmejnih krajih oslabili vpliv poljskih postaj.
Tudi Cehi imajo glede radija nove načrte. Dasi so češke postaje že sedaj izredno močne, jim bodo vendar energijo še povečali. Čehi hočejo namreč doseči, da bo možno na vsakem mestu njih države poslušati z malim in cenenim detektorskim aparatom. Ker imajo Čehi celo vrsto odličnih komponistov in glasbenikov, so sporedi čeških postaj zelo priljubljeni po vsem svetu.
Tako vidimo, da radio povsod koraka t velikimi koraki naprej. Upamo, da se bo pospešil ta razvoj tudi pri nas, ki se zelo radi pohvalimo s svojo kulturo in izobrazbo. Če bi bilo možno doseči, da bi dali Slovenci za radio le eno desetinko tega, kar damo za alkohol in tobak, pa bi naša postaja ne imela nobenih želja več. Če pomislimo na korist, ki jo imamo od ene ali druge strani, bi izbira ne smela biti težka.