1994- vi^ KRONIKA ^ 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Drago Trpin TOLMINSKA V OPISU VOJAŠKIH DEŽELNIH MERJENJ OKOLI LETA 1785 Čeravno so bila v zadnjem času, kolikor mi je znano, t.i. jožefinska deželna merjenja^ vsaj dvakrat^ opisana oz. predstavljena, se mi zdi pot- rebno ob objavi prevoda deželnih opisov za Tolminsko ta zanimivi vir, ki ga hrani dunajski Vojni arhiv, ponovno predstaviti.^ Izdelava kart in opisov kot njih dopolnila sovpada z reorganizacijo avstrijske vojske, ki je bila izpeljana kot neposreden odgovor na avs- trijski poraz v šlezijski vojni. Potreba po topo- grafskih pripomočkih, ki bi omogočali uspeš- nejše vojskovanje, je pripeljala v letu 1763 do začetka široko zastavljenega projekta izmere in kartografiranja vseh habsburških posesti v rim- skem cesarstvu, kot tudi v deželah, katerim so Habsburžani tedaj vladali: na Ogrskem, v Galici- ji, Bukovini in Lombardiji. V 22 letih je bilo na- rejenih 5300 barvnih kart v merilu 1:28800. Not- ranja Avstrija, kamor so spadale tudi slovenske dežele, je bila obdelana šele v letih 1784 do 1787'* pod vodstvom polkovnika Jeneya. Na 250 sekcij razdeljeno ozemlje je kartografirano in opisano v tekstovnih prilogah, od tega jih preko 120 pokriva slovenski etnični prostor, ne upošte- vajoč Prekmurja, ki je bilo obdelano kot sestavni del Ogrske in je sicer tudi na razpolago. Tako so izpuščena le tista področja na zahodu, ki so spa- dala pod oblast Beneške republike: Beneška Slo- venija in Rezija ter beneška Istra. Deželni opisi (Landesbeschreibungen) dopol- njujejo karte tako, da popišejo vojaško pomemb- ne zadeve, ki na kartah ne pridejo do izraza. Pisani so stolpično, razdeljeni na rubrike, ki jih v prevodu tekoče črkovno označujem: najprej kraj in njegova oddaljenost v urah hoda od sosednjih krajev; sledijo a) solidne (zidane) stavbe, b) vode, c) močvirja, d) ceste in poti, e) hribi in gore, f) gozdovi, g) dodatne opombe. Zaradi obsežnega gradiva sem se pri izboru omejil deloma na današnje občinske meje (proti vzhodu, čeprav je bilo tedaj tudi Cerkljansko del Tol- minskega), deloma na zgodovinske meje (na severu nisem vključil Bovškega, ki je bilo takrat kot gospostvo samostojna upravna enota); poleg tega v opisu ni zahodnega Breginjskega kota (Breginj, Logje, Robidišče) ter področja Livka, ki sta tedaj spadala pod oblast Benetk. Sekcija 132 Staro selo: Kobarid sekc. 133 1, Sužid slabe 3/4, Kred dobre 1/4, Robič 1/4. Sužid: Kobarid sekc. 133 1/4, Svino dobre 1/4, Robič slaba 1. a) Cerkve, v Starem selu par podzidanih hiš. b) Potok Idrija ima večinoma zamočvirjeno dno, v začetku 2, 3 korake* v širino, proti koncu sekcije 10 korakov, 1 do 5 čevljev in tudi več v globino, tu in tam poraščen s trstičjem; predvsem zaradi močvirnih tal do broda v sekc. 133 ni prehoden. d) Pot od Starega sela proti Kobaridu ima večinoma trda tla in je vedno prevozna; proti Kredu in Robiču je sicer slabša, pa še vedno uporabna. Po travnikih okrog Sužida je ob mokrem vremenu moč voziti le z lahkimi vozovi. f) Gozdovi nad vasjo Sužid so večinoma viso- kodebelni in gostorasli, nasprotno pa nad Starim selom sestojijo le iz majhnega drevja in grmovja. Robič: Staro selo 1/4, Kred 1/4, do beneške meje 1/2. Kred: Potoki 1/4, Borjana 3/4, Podbela 1.1/4. Potoki: Zgornja Borjana 1/2, Kred 1/4. 1 Ime so dobila po vladarju Jožefu E. 2 E. UMEK, Ljubljana z okolico v luči jožefinskili dežel- nih merjenj, Arhivi 1985 in I. VOJE, Domžalsko ob- močje v gradivu o prostorskih predstavah 18. stoletja. Kronika 3, 1991. 3 Podatke povzemam iz: J. PALDUS, Die militärischen Aufnahmen im Bereiche der Habsburgischen Länder aus der Zeit Kaiser Josephs II, Akademie der Wissen- schaften in Wien, 1919. 4 Z enoletno prekinitvijo od junija 1785 do septembra 1786 zaradi angažiranja kadrov pri zemljiški in davčni izmeri (jožefinski kataster). 5 Korak (Schritt) meri 70-80 cm, čevelj (Schuh) slabih 32 cm, klaftra aU scžcnj pa slabih 190 cm. 37 1994- vÌ»i KRONIKA 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Zgornja^ Borjana: Spodnja Borjana 1000 ko- rakov. Spodnja Borjana: Stanovišče poldruge četrt ure. Stanovišče: Homec 1/4, Sedlo 1/2, Podbela 1/2. Homec: Sedlo 1/4. Sedlo: Stanovišče 1/2, Podbela 1/2 Podbela: Kred 1.1/4, Sedlo 1/2. a) Cerkve in nekaj podzidanih hiš, kar pa je ne- pomembno. b) Potok Nadiža, ki pod Podbelo priteče sem iz beneške Furlanije in se tja pod Robičem zopet vrne, ima povsod kamnito dno; širina in glo- bina sta dokaj spremenljivi, kajti ob močnem dežju hitro narase, se razširi, hitro zopet upa- de in tedaj je omejen na nekaj rokavov ali strug. Globina, ko je majhna, znaša komaj prek čevlja in tedaj ga je moč skoraj povsod prebresti. Breg je s te strani nizek, komaj par čevljev visok ali čisto položen; na oni strani pa je večinoma strm in visok. Hitro narase in tedaj ni prehoden, hitro pa tudi upade. Potok Bela ima ravno tako kamnito dno, 1 če- velj v globino, 3 do 100 korakov v širino, na obeh straneh visoka bregova; moč ga je preč- kati brez mosta, če ni narasel. Hitro narase, upade. d) Poti, ki povezujejo te vasi, so večinoma le pešpoti. Z gora z veliko silo deroča deževnica je izdolbla v peščeno in rahlo prst globoke raze ali zajede in jih še dolbe; poti se takoj pogreznejo, tako da se je po močnem dežju še peš težko prebiti, kar onemogoča prevažanje. Sicer je moč peljati z lahkimi vozovi iz Kreda proti Robiču, Potokom, Borjani, vendar z veliko muko, kajti poti za to niso primerne. Ob nizki vodi bi bilo moč iti iz Kreda in Robiča večinoma po vodi proti Podbeli, kot tudi na Beneško po potoku Nadiža; kakor hitro pa je voda višja, je prevažanja konec. Na splošno imajo tukajšnji prebivalci slabe poti, slaba bivališča in prav nič se ne trudijo, da bi jih izboljšali. e) Vas Sedlo obvladuje nasproti ležeča vzpetina, ki se nahaja v beneški Furlaniji. Prehodi na Beneško potekajo po dolinah med okoliškimi vzpetinami. Z Golega vrha ali Stola kot tudi s tega celotnega gorskega grebena, ki tvori mejo, se vidi sirom po beneški Furlaniji, kolikor oko doseže. f) Gozdovi so večinoma visokodebelni in gos- 6 V izvirniku sc Zgornja Borjana imenuje Mala, Spodnja pa Velika Boijana. torasU, spodaj ob Nadiži je le redko majhno drevje in grmovje, kjer so tla bolj skahiata. Sekcija 133 Koseč, del Drežnice: oddaljen od Drežnice 1/4. Drežnica: Kobarid 1, Spodnje Ravne 1/2. Spodnje Ravne: Jezerca 1/8, Gorenje Ravne 400 I korakov. Gorenje Ravne: Magozd 1/4. Magozd: Kobarid 3/4. MUnsko: Kobarid 1/4. Svino: Kobarid dobre 1/4. Kobarid: Trnovo 1.1/4, Staro selo sekc. 132, 1. Del Trnovega: Stpenica sekc. 132, 1.1/4, Ko- \ barid 1.1/4. a) V vasi Kobarid se poleg župnišča nahaja iz ; kamna zidana cerkev, izven vasi pa na vzpe- ! tini prav tako zidana cerkev sv. Antona, poleg \ tega je še pol hiš v vasi zidanih, eno nad- stropje visokih. V vaseh Svino, Drežnica, Ravne in Koseč je i videti ravnotako zidane, vendar čisto majhne cerkve. b) Reka Soča je 30 do 50 korakov široka, 6, na posameznih mestih tudi 7 čevljev globoka, povsod kamnitega dna; njeni bregovi so, od vasi Kobarid do južnega roba sekcije in enako od Kobarida proti severu do 1/4 ure oddalje- nosti, 5 do 6 čevljev visoki, naprej pa, sever- neje, do področja vasi Trnovo, so vedno višji, deloma položni, deloma ponekod tudi zelo strmi; sicer omenjeno reko pri vasi Kobarid prečka zelo slab lesen most, razen po njem je ni moč nikjer prečkati. Potok Idrija je na zahodnem robu sekcije v \ dolžini 800 korakov do 20 korakov širok, 5 i čevljev globok in mehkega dna, samo na i mestu, kjer ravno na omenjenem robu sekcije vodi čezenj pot, je le 1.1/2 čevlja globok, kamnitega dna in tam je prehoden brez mosta. Nq)rej navzdol se občutno zoži, je 2 do 4 čevlje globok in nekoliko tršega dna, njegova bregova sta do 2 čevlja visoka, povsod strma, zavolj tega ga izven označenih mostov ni moč prečkati. Ostali s področja Drežnica tekoči majhni potoki, ki se izlivajo v Sočo, so, razen svojih : povsod zelo visokih in strmih bregov, brez i drugih posebnosti, d) Vzdolž Soče s Koroškega proti Trstu speljana komercialna cesta je že po svoji naravi trdih tal, nikjer posebno strma, tudi sicer v povsem 38 1994- vi^ KRONIKA 1/42 Časopis za slovensl