OBČINSKIIZVRŠNI SVET
O boljšem delu čebelarske zadruge
O čebelarski zadrugi in proMemih v zvezi z njo je naš izvrsni svet že pred časom razpravljal in sprejel tudi nekaj sklepov, ki pa so večinoma oslali na papirju. V vsem (em času se je precej spremenilo, glavna sprememba pa je prav gotovo bil korak, ko se je čebelarska zadruga, ne da bi o svojih namerah obvestila kogarkoli na na.ši ubčini, priključila Hmezadu.
Gotovo jc osnovni problem zadrugc dcj-stvo, da s svojim načinom dcla ni pripomo-gla do razvoja in širjcnja čcbclarstva v naši občini. Nasprotno jc vsc, ki so žclcli prodati mcd, v primeru, da so bile količine vcčje in da je zadruga že imela zagotovljenih tistih 15 ton, kolikor jih je potrebovala za svoje izdelke, čebelarje pošiljala k Medexu. Za pospeševanje čebelarstva ni naredila nič. Da je to res, nam pove že podatek, da ima zadruga 50 kooperantov iz 16 slovenskih občin in od drugod.
Člani našega izvršnega sveta so razmišljali
o različnih možnoslih za rcšitcv tcga problc-ma in sc končno odločili za nckaj sklepov: na razgovor bodo poklicali Hmc/.ad in sc z njimi dogovorili, da zadruga taka kot jc, no bo priključcna k lcj dclovni organizaciji. Poslovanjc zadrugc bodo podrohno prcglc-dali dclavci službc družbcncga knjigovod-stva, o tcžavah bo občina obvestila ludi družbcncga pravobranilca samoupravljanja.' Dcjstvo jc namreč, so poudarili člani IS, da takc čebclarske zadruge v naši občini nc potrebujemo. To, kar potrcbujemo, jc čchc-larska organizacija, ki b<) pomagala čcbolar-jom pri dclu in skrbi za čebcle in čim boljši pridelek, tcr skušala pridobivati tudi novc Ijudi, ki bi se ukvarjali s Ccbclarstvom. Kljub vsem možnostim, ki jih za ražvoj te kmetij-ske panoge imamo - ne samo v občini, am-pak v vsej republiki - med uvažamo. Kaj ni škoda deviz za stvari. ki jih lahko pridelamo doma - še bolj kakovostne kot so tiste, ki jih kupimo v tujini?